Izdaja uprava „Slov. narod, uledališča".
Steu. ZE.
mu
mariborski hulturni uestnih
Sphinx.
Angleški zloiil Oskar Hilde, preložil Al Matkovič.
Poišči ga, ki samotar ti ljubček tam razbit leži, in ognja v mrzli kamen vlij vzbudi naj zopet tvoj ga žar
Usmili se ga, ki si ž njim uživala ljubav gorko, zavij ga v platno mi mehko, usmili se ga, ti velim!
Lase, ki prah jih je sprijel, namaži z oljem nardinim, in himno sirsko poj nad njim, ki često mu jo zbor je pel.
Na glavo deni novčui trak, na ustna bleda rdečih boj, krog ledij naj bagren ovoj ko pražnjo odev dobi mrtvak.
Potem v Egipt mi spej beže! tin Bog je le trpel, umrl, da prsi nož mu je prodrl bogovi tvoji še žive.
Ureja A n t u n I v a n o v i t( Mecger
ft.ui.i9Zi.
(Dalje.)
Še zdaj Anubis pasjeglav stoluje tamkaj poleg vral stovateljskih, blišči se zlat, pletoč ti venec lotosov.
Še vedno Memnon - velikan brez vej očesnih v svet strmi s portirja, za'teboj kriči v rumenem jutru vsaki dan.
Z zdrobljenim rogom svojim Nil leži tam v strugi, blata črn; domov se vrni in čez strn sežgano vode bo razlil.
Da niso mrtvi, dobro vem, oživljene jih dvigne skok, besede tvoje čuvše zvok, lišp zazvonklja, stoletja nem,
in željni tvojih ust medu ko prej te bode ljubil vsak, ko z veke zgine sen težak, saj mrtvi niso. Kaj češ tu?
Peroti Argi svoji daj,	in ko bo v zadnjih vzdihih	se
da se ponosno v beg spusti;	težko boril, naj tiger mlad,
pred vozom ebenskim skočni	ki črno pasast mu je vrat,
zarezgetajo konji nanj.	tovariš bode tvoje sle.
In hiti k Nilu! Proč slabost!	In z bedri hitro kot vihar
Kaj ti oko v praznoto zre?	popriini ga iztegnjena,
Oživi se in vrni se	rumena, kakor med svetla,
v domovja starega sladkost!	Na hrbtu, zate zlat oltar,
Skoz bakrasti puščave žar	naj kot zmagalko nese te
za levom hiti, ki beži,	skoz vrata Teb, ljubezni slast
za grivo zgrabi ga z zobmi,	uživaj ž njim, in če oblast
prisili ga, da bosta par.	mu tvoja bo preveč, in se
Trdo se ga oklepajoč	bo branil s kremplji hrbtno kost
si ga osvoji a nato	mu zdrobi tvojih zob ugriz,
zasadi mu zobe v telo.	in kremplji tvoji kot jaspis
In ko bo v krvi ležal mroč	in tvojih prs ahatna ost.
(Konec prihodnjič.)
A n tun Ivanovič1- Mtcgtr:
Franc Suppe.
(* 18. IV. 1820. - + 21. V. 1895.)
Ob vprizoritvi njegove komične opere „Lepa Galatea" prinesli smo v štev. 11, dne 8. januarja 1921, že nekaj podatkov o Suppeju. Ker se bo pa zdaj izvajala v naš'em gledališču tudi njegova opereta „Boccaccio‘, naj nam bo dovoljeno referirati še par vrstic o tem silno plodovitem komponistu.
Rojen je bil v Dalmaciji, če tudi ni bil Slovan. Po dovršeni srednji šoli odšel je na dunajsko vseučilišče, da se posveti državni službi, toda sledeč glasbenemu nagonu učil je kompozicijski nauk pod vodstvom Seyfrieda na dunajskem konzervatoriju.
Od leta 1841. deloval je kot kapelnik dunajskih gledališč (1. JosefstSdter Theater, 2. Theater an der Wien, 3. Carl -Theater). Živel je na Dunaju in na svojem posestvu (Sophienlein) v Spodnji Avstriji. Bil je duša priljubljenega dunajskega trolista Suppč-Mill5cker-Zaytz, ki se je razpadel, ko je Hrvat Ivan pl. Zajc postal ravnatelj opere in operete v Zagrebu ter odpotoval leta 1870. iz Dunaja v svojo domovino.
Komponiral je kvartete, overture, simfonije, pesmi, zaslovel s svojimi cerkvenimi skladbami (maše) in postal popularen s svojimi operetami (komič. operami), od katefih so najbolj razširjene: „Deset deklet a nobenega moža14 (1862.), „Poredni fant* (1863.), „Lepa Oalatea" (1865.), ki je peta v letošnji sezoni na našem odru, „Fatinica“ (1876.), „Boccacciou (1870.), „Donna luanitta“ (1880.), „Bellmann“ (1886 7.), „Lov za srečo1' (1888.), „ l.ahka kavalerija1* (1866.) in „ Model “ (1895).
Anton Verovšek.
(* 1866 in f 1014 v Ljubljani.)
•	Prinašamo sliko enega najboljših slovenskih dramskih umetnikov, mojstra, ki je s svojim učiteljem Ignacijem Borštnikom postavil temelj slovenski igralski umetnosti.
Začel je delovati kot diletant, dovršil v Prahi in na Dunaju gledališke študije ter izven kratkega bivanja na tržaškem odru, deloval blizu 30 let v ljubljanskem gledališču kot splošna priljubljen igralec, izboren režiser in učitelj „ Dramske šole“.
Obdržimo mu topel, hvaležen, neizbrisen spomin.
jJ«L'
Giovanni Boccaccio.
Če poslušamo veselo opereto Franca Suppčja „Boccaccio“, ki jo prvič vprizori v Mariboru „Narodno gledališče11, mnogo gledalcev ne ve, da je Boccaccio bil zelo imeniten kulturni dclavec in da je svetovno znan pisatelj.
Ko je propadla grško-rimska prosveta vsled notranjih bojev v oblastih rimskega carstva ter v velikih borbah in selitvah ob koncu starega veka, bili so vendar posamezni ljudje, ki so se radi pečali z izvirnimi deli klasičnega časa. V dvanajstem stoletju prebudil se je interes za stare rimske pisatelje. S časom se je iz tega interesa razvil pokret duhov, ki je s prosveto starih Grkov in Rimljanov obnovil znanost in umetnost.
Prvi Italijani, ki so žar tistih idej vlili v svoja dela so bili Dante Alighieri (1265 — 1321), F ra n c esc o Petrarca (1304— 1374) in Giovanni Boccaccio (1313	1375). Ba-
viti se s klasično starino imenovalo se je „humanizemu, a nastali veliki preporod: italijanski „rinascimentou,a francoski „renaissancc“.
Giovanni Boccaccio rodil se je v Parizu	kot naravni
sin florentinskega trgovca in neke francozinje. Kot	deček prišel
je v Fiorenzo, oče je odredil, da postane trgovec in ga je 1330. poslal v Neapoli. Učil se‘je 6let kanonsko pravo brez uspeha, ker ga je bolj zanimal študij starih pisateljev, ki se jim je pozneje čisto podal. Okoli 1338. zaljubil se je v Fiammetto (t. j. Marijo) naravno hčerko neapolitanskega kralja Roberta, ki je bila poročena z neko visoko dvorsko ličnostjo. V času, ko mu je vračala ljubezen, pisal je razen lirskih pesmic tri velike pesmi (najimenitnejša je „11 Filostrato11, ki je eno najboljših njegovih del), eno idilsko naivno in eno idilsko alegorično pripovedko ter dva romana v prozi („11 Filicolo11 in „Fiametta“).
Okoli 1342. pozval ga je oče v Fiorenzo, toda	resno živeti
je začel šele, ko mu je oče umrl (1348 ali 1349). V	svojih delih
„11 Corbaccio“ (ali „11 Labirinto d’amore“) izjavlja se za silnega sovražnika žen in ljubezni. Zdaj začenja njegovo resno literarno delo, sklene 1350. prijateljstvo s Petrarco in v študijah grških pisateljev postane tudi on utemeljitelj italijanskega preporoda (rinascimento).
V	Fiorenzi je imel pri svojih someščanih velik »ugled ter so ga pošiljali kot poslanca k vladarjem in papežem. Bil je še dvakrat v Neapolfju, toda vedno se je kmalu vrnil v Fiorenzo nazaj. V oktobru 1373. je začel po nalogu svoje občine javno tolmačenje Dantejeve „Divina commediau. 1374. je obolel, odšel v Certaldo in tam umrl 1375. leta.
Zaslovel je s svojim delom „11 Decamerone", ki velja kot vzor za italijanski stil v prozi. To je zbirka 100 novel. V desetih dneh jih pripoveduje veseli družbi sedmih mladeničev in treh mladih dam ob času kuge 1348. leta v neki vili pri Fiorenzi.
Razna vsebina, ljubkost, slikovitost, raznolikost pripovedovanja in duhoviti dovtipi odlikujejo to delo, ki je prevedeno na vse jezike.
Suppejeva opereta v treh dejanjih „Boccacciou spisana je od njegovih libretistov (Zeli in Oenee) na temelju nekaterih novel iz „Decamerona“ ter so tudi samega Boccaccia in njegovo ljubico Fiametto vpletli v njo.
Hinko .Vučič.	Naši	odri.
•	(Potreba novega gledališča v Mariboru.)
Gledališko vprašanje je postalo po celi Jugoslaviji takoj po ujedinjenju eno izmed najvažnejših kulturnih vprašanj. Vsa večja mesta naše domovine so dobila svoja gledališča, ki jih podpira država. Ljubljana ima veliko državno operno gledališče in državno dramsko gledališče. Oboje gledališč lahko prištevamo k lepim zgradbam, ki pa sta vkljub svoji luksurijozni notranji opremi do skrajnosti nepraktična, tako v celoti, kakor tudi v posameznostih.
Operni auditorij je mnogo premajhen, lože in sedeži so razvrščeni po starem kopitu, vestibul, foyer, stopnjišča, koridori vse je premajhno, stisnjeno in hladno. Oder pa je docela nemogoč, skoro neraben, najstarejšega sistema. Gledališče ima prostora za približno 850 oseb. Auditorij dramskega gledališča je modernejši, stopnjišče udobnejše, vendar pa razvrstitev sedežev ne odgovarja današnjim potrebam, preveč lož, premalo sedežev balkonskih in galerijskih. Oder pa je še manjši kot operni in istotako zastarelega kova, brez vseli modernih naprav, edino razsvetljava je v redu. Dramsko gledališče vsebuje prostora za 610 oseb. Ljubljana ima še tretjo pozornico »Ljudski oderu, ki pa tudi ni bolje opremljen od prvih dveh. Celjsko gledališče odgovarja v splošnem še krajevnim potrebam celjskega mesta in okolice. Oder je sicer ravno tako zastarelega sistema kot ljubljanski, vendar je dosti obsežen in potrebuje le nekaj-manjših reform posebno v kuliseriji. Gledališče ima prostora za približno 700 oseb.
Slovenski oder v Trstu je za sedaj izgubljen, istotako v Gorici. Ptuj ima nedvomno najmanjše^ najstarejše in najskrom-nejše gledališče v Jugoslaviji, pravo intimno gledališče, ki pa potrebuje temeljitih reform in popravil v auditoriju, posebno pa na odru v kuliseriji in razsvetljavi, da bo še nadalje za silo vršilo svojo dolžnost. Prostora vsebuje za približno 350 oseb.
In končno imamo Slovenci še naše gledališče v Mariboru. Stara nesposobna hiša s še starejšo in nesposobnejšo opremo. Opis gledališča s sliko je izšel v „Zrnju“ št. 3, stran 18, in govoriti še nadalje o njem ter morda o njega restavraciji je brezsmiselno, brezpredmetno, da, naravnost škodljivo za razvoj slov. gledališča v Mariboru. Sedanje poslopje gledališča je v tako slabem stanju, da je samo čudež, da se niso doslej že pripetile kake nesreče da ni že pogorelo. Občinstvo, ki prestopi njega prag, je vedno opravičeno v strahu, da pride do katastrofe.
Umestno bi bilo, da se merodajni faktorji zganejo, predno bo prepozno.
Sedanje poslopje bo morda v bližnji bodočnosti zadoščalo za kake izredne, morda dobrodelne prireditve - tu pa tam toda redno slov. gledališče v Mariboru mora dobiti takoj nov dom, v najširšem obsegu, z najmodernejšo in najpraktičnejšo notranjo uredbo: v auditoriju in posebno na odru. Sedanji kulisni, dekorativni in ostali odrovski materijal bi se mogel dobro porabiti tudi na novem odru.
A sedaj pride prvo in glavno vprašanje: Kdo naj poplača zgradbo novega gledališča v Mariboru? Država sama ne more prevzeti danes, ko je šele takorekoč v razvoju vseh stroškov, temveč naj bi prevzela le gotovi del. Drugi dej stroškov bi morala kriti Mestna občina mariborska, ves ostali primanjkljaj pa vsi denarni zavodi širom Jugoslavije. Novo veliko in moderno narodno gledališče v Mariboru bi silno koristilo naši jugoslovenski ideji na skrajni granici naše domovine, zatorej bi morala biti dolžnost vsakega zavednega Jugoslovena, da prispeva čim več k gledališkemu fondu, ki naj se začne takoj zbirati. Nemudoma naj se osnuje centralni odbor, ki bo začel s predpripravami za novo zgradbo, ki bo razpredel svoje delovanje po vseli jugoslovenskih pokrajinah. V vseh mestih in trgih naj se osnujejo krajevni odbori, ki bodo imeli nalogo zbirati prispevke za bodoče novo gledališče. V ta namen naj bi se tudi prirejala žrebanja srečk, ki naj bi se prodajale po celi Jugoslaviji, razventega naj se prirede povsod po Sloveniji tombole in razne dobrodelne veselice v ta namen. Če bodo pa poleg vsega tega še vsi jugoslovenski milijonarji uvideli potrebo novega modernega gledališča v Mariboru ter izdatno prispevali zanj imamo lahko v jeseni leta 1Q23 njega otvoritev. Prepričan sem,celo, da bi se našlo v Jugoslaviji dovolj narodno zavednih tvrdk, ki bi vedele ceniti sveto nalogo bodočega novega Talijinega hrama ter bi dale brezplačno na razpolago potrebni stavbeni materijal, kakor: opeko, kamenje, železnino, les, cement, apno i. t. d. Mestna občina mariborska pa naj bi dala brezplačno eno svojih najlepših stavbišč in vse ostale potrebščine, kar jih ima v svoji posesti. Gledališče naj bi potem centralni odbor izročil državi kot dragoceni dar, za katerega bi morala ista nadalje skrbeti kot prava mati. Na ta način dobi lahko Maribor „resničnott državno gledališče.
Drugo vprašanje: Kakšno naj ho novo gledališče? Novo gledališče naj bo zgrajeno najmodernejše, najudobnejše in najpraktičnejše, po vzorih najvišje sodobne graditeljske znanosti na tem polju. Graditi bi ga moral strokovnjak, čeprav tujec. Nova gledališka stavba naj bi bila ogromna. Pomisliti je treba, kakšno bodočnost ima Maribor, kako se bo v kratkem času začel širiti, kot ena najprometnejših točk ob severni meji. Zato se ne bi smelo graditi le nekoliko večjega gledališča, nasprotno; trikrat večjega z malo ložami in mnogo sedeži v amfiteatralni obliki, morda po vzoru dunajskega „Stad1theatra“. Bodoče gleda-
jo«
lišče mora biti posvečeno vsemu narodu, ne samo, kot doslej, le dobro situiranemu delu naroda. Ako bo gledališče imelo ogromno število sedežev; bo tudi lahko izdatno znižalo cene prostorom. Na ta način bi postalo novo gledališče pristopno tudi pretežni večini naših someščanov, ki danes sploh ne gredo v gledališče, ker vsled gmotnih razmer četudi bi hoteli ne morejo iti niti v parter, niti v ložo. Zadnje štiri vrste balkona so skoro brez vrednosti, galerijski sedeži so pa pod vsako kritiko in radi tega je galerija, ki je po vseh gledališčih največ obiskovana, pri nas konsekventno prazna.
Mi potrebujemo veliko, moderno in ljudsko gledališče z n a j n i ž j o v s t o p n i n o.
V	Zagrebu snujejo pravkar malo novo intimno gledališče za dramo. In o tem je napisal moj dobri znanec M. Nehajev v prekrasni književno umetniški reviji „kritikau, ki izhajajo v Zagrebu, znamenit članek: „Još jedno kazalište14. Srce tega članka je sledeči odlomek: Jdeja intininog teatra je dakle, po mom mišljenju, sasvim kriva. Nama treba još jedno kazalište, veče od današnjega. Ovo nije proročanstvo, nego istina, koju če potvrditi svaki sta tističar i svaki arhitekt. Sa 50 milijuna moženio sagraditi intiman teatar, sa 70 ogromnu arenu za 3000 ljudi, koja če vrijediti i 50 godina i moči biti jedno pravo pučko kazalište. Jer ovo posljednje jest naša potreba. Za literarne gourmande nači če se uvijek dvorana za malo posjetnika, ali generacija, koja dolazi za nama, trebat če jedno jeftino veliko kazalište, u koje če hrliti puk. (A propos što mi danas dajemo puku?) Ne varajmo se kao što dnevice nestaje analfabeta, tako če i dnevice rasti broj °nih, koji teatar trebaju. Ne niožda Ibsenov i ne Debussyjev, ali teatar. A toj potrebi dužna je da zadovolji država, a ne potrebi nas stotinjak, koji bismo voljeli ugodjaje profinjene literature i umne dijaloge sub specie aetemitatis“.
Vsa ta izvajanja veljajo v polni meri tudi za nas, posebno pomislimo, da mora dobiti Maribor v par letih stalno, veliko °Pero. Vsem onim, ki jim je na srcu naše gledališko vprašanje, naj bodo posvečene te vrstice, v nadi, da se z vso ljubeznijo oklenejo našega gesla: Maribor mora dobiti novo kulturno trdnjavo veliko moderno gledališče.
i ■ Slovenska stanograllfina čllanka. Jugoslovanska knjigarna v bJUbliani" nam jc poslala en izvod »Slovenske stenograficne čitanke" prof. Adolfa Robide, ki je v prav lični opremi in krasni avtografiji prof. Osane. Tiskana je '* iclo dobrem papirju in jc prvovrstno tehnično - litografsko izdelana. Njena •ehjna ie vsestranska:	I, jc prava antologija slov. pesništva (zastopani so:
j-*nkar, r inigar, Župančič, Sardenko, Aškerc, Gregorčič, Prešeren, Jenko itd ), er Ima: 2 znanstvene razprave, 3. domorodne m domoznanstvene sestavke, •narodopisne črtice, 5. informativen članek o razvoju in zgodovini slov. steno-J;®'1!«, o. strokovno čtivo za trgovske šole. Prof Robida se drii v stenogramu ,'°K04 (nove) izdaje Novakove stenografije Knjiga je sestaljena tako, da L r*“ijo lahko srednje, trgovske in meščanske šole. Ta knjiga je pri Slovencih p vi tozadevni poizkus in jo priporočamo našim stenografom. Lena K 32-
Druga redna sezona „S!qu. nar. gledališča v Mariboru".
Nadaljevanje dosedanjih predstav>
•221.		e 1.	maja	1021	»Nebesa na zemlji". Izv. ab. (Popoldne.)
2/2.		1.		tt	»Netopir". Izv. ab. (Zvečer.)
228.		•)	n	tt	„Mrak“. Gostovanje v Ptuju.
221.		tj.		tf	Sudermann: »Tiha sreča". Ab. A-32.
226.		4.	v	tt	»Netopir". Ab. C-iSl.
22«.		5.	tf	tf	„ . .:. ulica št. 16". Ab. A-3.3.
227.		7.	n	tf	Shavv: Obrt gospe Warrenove". Ab. B-34,
228.		ti.	))	tt	»Dober frak". Izv. ab.
229.		9.	»	tt	»Obrt gospe \Varrenove". Gostovanje v Ptuju.
230.		10.	n	tt	Oskar Strauss: »Valčkov čar". Izv. ab.
231.		11.	ft	tt	»Tiha sreča". Ab. C-32.
0:; 2.		12.	tt	tl	»Valčkov čar". Ab. A-34.
233.		14.	tt	tt	Novačan: »Veleja". Ab. B-3C>.
231.		15.	tf	tt	Wette: »Janko m Metka". Izv. ab. (Popoldne.)
ifSf).		15.	tt	ft	»Netopir". Izv. ab. (Zvečer.)
230.		10.	tt	tt	»Veleja". Ab. A-35.
237.		17.	n	tt	»Veleja". Gostovanje v Ptuju.
23s.		18.	ft	ft	»Valčkov čar". Ab. B-30.
289.		10.	tt	tt	»Veleja". Ab. C-88.
240.		21.	f)	ft	Michaelis: »Revolucijska svatba". Ab. B-37.
241.		22.	ft	tt	»Janko in Metka". Izv. ab. (Popoldne.)
212.		22.	tt	tt	»Valčkov čar". Izv. ab. (Zvečer.)
243.		24.	tt	tt	„Mam’zelle Nitouche". Izv. ab. Gostovanje Irme Polakove, članice »Narod, gledališča" v Zagrebu.
244.	n	25.	tt	tt	»Netopir". Gostovanje Irme Polakove Izv. ab.
24 r>.	tt	2(1.	tt	tt	„ . . . ulica št. 15". Ab. 031.
24 (i.	tt	27.	tt	tf	»Obrt gospe Warrenove". Ab. C-8G.
247.		2rt.		tt	Harry & Paulton: »Nioba". Izv. ab.
248.	M	2‘J.	tt	tt	»Ekvinocijo". Izv. ab. Gostovanje Avguste Danilove, članice »Narodnega gledališča" v Ljubljani.
249.	tt	30.	rt	tt	»Tiha sreča". Gostovanje v Ptuju.
2fi0.	»>	31.	tt	tt	»Valčkov čar". Ab.
„B0ecHeei0“.
Komična opere In Spisala F. Zeli in Ifich. Genie.
Dirigent: //. O. Vogrič.
Giovanni Boccaecio . Pietro, palermski princ Scal/Ji, brivec .... Heatrice, njegova žena Lotteringhi, sodar . . Isnbella, njegova žena Lambertuccio, kramar Peronella, njegova žena
I iametta, njihov n an|cnku . Leonetto, 1 dijaka, prl)nlcl|a Tofano, / Huec»u-i»
Dejanje se vrši
treh d č j a n j i h.
Uglasbil Friins fl. Suppi. Režiser: Jos Povhi.
Osebe:
S. Mezgečeva Gnido,
V. Janko I’. Rasberger A. L.ubejeva M. Šimenc I) Savinova J. Povhe K Petkova ()žegovičeva A. Jarc l). Severjeva
dijaki,
prijatelji
Boccaccia
Cisti,
Federico,
Giotto.
Rinierf,
Cliecco, berač ....
Majordomus................
Colportenr................
Filipa, \ jckh Greta, j i'rl 1 ambsriuccllu Neznanec...................
na dan sv. Ivana Krstnika v I lorenci
P. Vdovičeva A. Weberjeva L. Ceplčeva S. Batičeva D. Batičeva
K Parchomcnko
V. Rožanski I Svagelj F. Kraljeva A. Straussova K. Parchomooko 1U31.
Iz gledaliftke pisarne: V pripravi je Jurčič-Govekarjev »Deseti brat", narodna igra s petjem v petih dejanjih, ki bo vprizorjena prvič v nedeljo, dne 1 ‘J. junija 1921.
TUka lUknrnu **v Cirila v Munhoin.