Slima bela - čedna lepo vedno privlačna - kdo bi 6e mogel npicati njenim tacam?
PLAN 72
Nimam namena spuščati se v podrobno pojasnjevanje posameznih postavk iplaina za leto 1972, ker je bilo gradivo razmnoženo v neobičajno velikem številu izvodov in dostopno vsem, ki se za podrobnosti zanimajo. Želim opozoriti le na osnovne značilnosti — ki so s trenutkom, ko jih je DS potrdil, postale zakon podjetja — ter na široko javno obravnavo plana pred zasedanjem DS.
Količinski del plana določa 11 % povečanje tkanin. To bo možno doseči s kombinacijo dvo in troizmenskega dela. Največjo stopnjo rasti zavzemajo ponovno sintetične tkanine, kar je v skladu z našim razvojnim programom. Vzporedno s tem je povečan tudi plan prodaje. 93 % proizvodov je namenjenih domačemu trgu, 7 % pa izvozu. Vrednost prodaje bo precej višja kot leta 1971, dobiček pa 'bo nižji iz dveh razlogov: takega, kot je bil dosežen v letu 1971 ne moremo pričakovati, ker izjemnih naročil ne bo, predvidevamo pa tudi nadaljnje povišanje OD, in sicer za 20 % tekom leta.
V letu 1972 bomo priče velikim investicijam. Največji del sredstev je predvidenih za predilnico, vendar tudi drugi obrati zaradi tega niso povsem potisnjeni v ozadje. Precej bo tudi investicijskega vzdrževanja, ker so nekateri objekti precej dotrajani.
Znatno več sredstev bomo porabili tudi na račun sklada skupne porabe, predvsem zaradi planiranega izplačila regresov za dopust v denarni obliki.
Predno je šel predlog plana v potrditev na DS, smo se odločili za zanimivo novost, in sicer za čimbolj široko javno obravnavo, kritiko in dodatne predloge. Lahko trdimo, da je zamisel v celoti uspela. Razveseljivo je, da je med nami zelo prisotno zanimanje, kaj in 'kako bomo delali in kaj od tega imeli. Razprave so pokazale, da sodelavci plan za leto 1972 v celoti osvajajo, istočasno pa opozorile na probleme, ki se jih da rešiti. Ti so: neurejeni dopusti, starejše sodelavke, premeščene na druga delovna mesta, regresi na roko in regresi za otroke.
Dopusti so v našem podjetju urejeni še vedno točno po stari lestvici iz Zakona o delovnih razmerjih. 2e pred leti pa se je zakon spremenil in določa le spodnjo in zgornjo višino dopusta, -sicer -pa delitev prepušča podjetjem. DS je pobudo osvojil in sprejel sklep, da se v letu 1972 izdela nova lestvica dopustov, ki naj temelji na preskoku pe-tih let.
Problem -starejših sodelavk, ki iz različnih razlogov ne morejo več posluževati -strojev in so premeščene na druga, običajno -nen-ormirana delovna mesta, je pravzaprav znan že dolgo. Napačno bi bilo trditi, da na tem področju ni bilo ničesar narejenega. Prav zato je bil uveden dodatek na leta, pa tudi ob vseh korekturah Pravilnika o OD -se je gledalo na to v skladu s trenutnimi možnostmi. Vendar, razkorak
je ostal. Normalnega ali celo nekoliko višjega prekoračevanja norm dodatki ne morejo nadomestiti, še posebej, če se na daljše obdobje ne spreminjajo. Prav zato je DS brez pridržka sprejel sklep, da se dodatki na leta od 20 let dalje bistveno popravijo. Pri tem ne gre za umetno dviganje plač pred upokojitvijo, pač pa za jamstvo takih prejemkov, ki jih je sodelavka že prejemala.
Na XI. rednem zasedanju DS sta bili postavljeni dve zanimivi vprašanji s področja -osebnih dohodkov:
1.	Kdaj bodo doseženi planirani poprečni OD v višini 1.534 din?
2.	Koliko časa -bomo še »šparali« ob dejstvu, da vsa povojna leta živim-o skromno, sedaj, ko sredstva imamo, pa si zopet ne odrežemo večjega kosa kruha?
Planirani OD temeljijo na predpostavki normalnega poslovanja in normalnih -poslovnih rezultatih takoj v začetku leta. Drugače povedano: če bo
Predlog za zvišanje regresov za dopust na 500,00 din je hitro dobil dovolj zagovornikov, prav tako pa tudi predlog za regresiranje otrok tistih sodelavcev, ki so socialno ogroženi — predvsem so to samohranilke. V teh primerih bo princip regresiranja isti kot vsa leta -nazaj v naših domovih. Isto velja in v celoti tudi za naše upokojence.
Precej predlogov ali pomislekov je bilo tu-di k planu investicij in investicijskega vzdrževanja. Tu pa so želje in predlogi v precejšnjem razkoraku s sredstvi, ki jih imamo zagotovljena. I-nvestiramo namreč lahko samo toliko, kot imamo sami!
proizvodnja -normalna, če bo prodaja dosežena tako, kot je predvideno in če -bo v prodanih izdelkih dosežen predviden dohodek, dosežemo poprečne OD v višini 1.534 -razmeroma že zelo zgodaj, aprila ali maja meseca. Realizacija (prodaja) in -dohodek sta namreč glavna elementa za ugotavljanje vrednosti točke, ki je letos postavljena -na vrednost 1,60 v ismislu najvišje možne vrednosti. Vse je torej odvisno -od prvega tromesečnega obraču-
Janko
Hala v Polzeli, ena od prvih važnih hal, ki smo jih izdelali in prodali, bo sedaj služila tovarni nogavic — Polzela, za skladišče.
IZ XI. ZASEDANJA DS
Da se lahko pravilno odločamo, je treba dobro poslušati.
Nadaljevanje z 2. strani
na proizvodnje, ki pa ne bo znan pred 20. aprilom.
Težji je odgovor na drugo vprašanje. Dejstvo je, da smo vsa leta dejansko »šparati«, vendar prihranili zelo malo, ker nismo imeli iz česa. Stara tehnologija ni 'dajala več zadostne akumulacije, preorientacija v proizvodnem Programu pa je za sleherno podjetje nekajletna boleča rana in tudi mi smo do nedavnega čutili bolečine. Sedaj smo v položaju, ko podjetje po dol-
gem, dolgem času razmeroma trdno stoji, ne pa še absolutno trdno. In dokler ne dosežemo tega cilja, bomo še »šparali«. Nekaj velikih nalog je namreč še nerešenih. Za investicijo v predilnici, ki bo že leta 1973 prinesla lepe denarce v mošnjiček dobička, prideta na vrsto oplemenitilnioa in tkalnica. Zakaj oplemenitilnica — je vsakemu jasno, kdor podjetje pozna. V tkalnici predvidevamo prizidek in nove stroje s ciljem prehoda 'na dvoizmensko delo. Ko bodo te naloge dosežene, bo pa dejansko napočil čas za bolj upravi-
čene zahteve. Škoda, da še ni znanih elementov, iz katerih bi lahko izračunali, koliko bi sleherni elan kolektiva dobil, če hi si npr.: razdelili ves dobiček, ki je bil ustvarjen leta 1971. Videli bi, da bi se v sedanjih razmerah glavni del sredstev prelil drugam v obliki prispevkov in dodatnih davkov, ki bi vsekakor služil nekim naložbam drugje. Zato je edino pametno, da vlagamo sredstva v svoj razvoj in finančno osamosvojitev.
Janko
Družbeni dogovori
„ Na pobudo Skupščine občine Domžale in ob podpori družbenopolitičnih organizacij smo prejeli v obravnavo družbene dogovore o zbiranju sredstev za potrebe enot in služb Splošnega ljudskega odpora, za štipendije učencev in študentov in za razvoj otroškega varstva.
Dogovor o ustanovitvi Sklada za financiranje potreb Splošnega ljudskega odpora je pomemben iz dveh razlogov: zagotavlja enotno opremo, orožje in pouk ter znižuje stroške vsem delovnim organizacijam, ki so dolžne formirati enote, ker združuje sredstva iz celotnega gospodarstva, družbeno-jPolitičnih organizacij in privatne dejavnosti občine. Sklad je ustanovljen za dobo 5 let. DS je sklenil, da ta dogovor brez pridržka sprejme.
Dogovor o ustanovitvi Sklada za zbiranje sredstev za štipendije temelji na solidarnostni akciji vseh podjetij Občine, da bodo letno obračunavali najmanj 0,2% od ostanka dohodka, amortizacije in bruto OD za izobraževalne namene. Ta sredstva lahko podjetja sama uporabljajo za štipendiranje svojih štipendistov, lahko pa jih odvedejo Skladu in mu prepuste politiko štipendiranja. Naše podjetje je bilo že doslej med tistimi redkimi. Iti so štipendiranju ves čas posvečali vso pozornost, zato DS ni bilo težko odločiti se za pristop. Vendar sredstev mi ne bomo odvajali, ker si bomo politiko štipendiranja obdržali v svojih rokah. Dogovor je za nas bolj solidarnostnega pomena napram Skladu, ki bo dejansko lahko s sredstvi tistih podjetij, ki sama ne štipendirajo, omogočil marsi-
kateremu revnemu ali talentiranemu dijaku nadaljnji študij.
Dogovor o zbiranju sredstev za otroško varstvo se v bistvu deli na dva dela: zbiranje sredstev za gradnje novih domov otroškega varstva in zbiranje sredstev za sofinanciranje oskrbnih stroškov. Prvo obliko zbiranja je DS zavrnil zaradi dejstva, da smo v Jaršah nedavno sami uredili otroški vrtec brez večjega hrupa in pomoči. Brez pridržka pa je DS sprejel predlog o zbiranju sredstev za pomoč tistim delavcem podjetja, ki imajo otroke v otroških vrtcih in so socialno ogroženi. Po sedaj veljavnih merilih velja za socialno ogroženost podatek, če delavec zasluži manj kot 800 din oziroma, če je dohodek na člana družine manjši od življenjskega minimuma 600 din. Po tem drugem kriteriju imamo brez dvoma tudi v našem podjetju primere socialne ogroženosti in je pobuda za pomoč in stališče samoupravnega organa vredna vse pohvale.
Janko
Letna konferenca OO ZK Induplati Jarše
Dne 24. 11. 1971 so komunisti OO ZK Induplati Jarše ocenili svoje delo v preteklem letu. Tov. Marica Jerman, sekretarka OO, je v svojem poročilu opisala delo komunistov in ugotovila, da so, sicer ne polnoštevilno, na sestankih obravnavali teme, kot so:
—	ustavne spremembe
—	stabilizacijski ukrepi
—	politika cen
—	osebna odgovornost
—	akcija 25 poslancev
—	zunanjepolitična situacija
—	družbeni dogovor
—	politika delitve OD
—	poslovanje podjetja
—	načrt razvoja podjetja itd.
Upadanje članstva v ZK in pasivnost nekaterih članov je večkrat prišlo na dnevni red. V nadaljevanju se je dotaknila informiranosti članstva in poudarila, da je eden izmed vzrokov slabe informiranosti tudi slaba udeležba na sestankih, kjer so se, kot je že prej omenila, obravnavale same aktualne teme. V zvezi z upadanjem članstva, oziroma sprejemanjem novih članov, je bil omenjen sestanek z mladinskim aktivom, ki pa ni bil uspešen, vsaj kar se tiče novih članov.
Obisk tov. Popita so člani sekretariata in predstavniki drugih družbe-no-polihičnih organizacij ter uprave
podjetja izkoristili za razgovor o perečih vprašanjih gospodarstva in o ustavnih spremembah.
Ob koncu svojega poročila je tov. Jermanova omenila uspešno sodelovanje z drugimi družbeno-političnimi organizacijami v podjetju in z upravo podjetja, posebej je poudarjeno sodelovanje z Obč. komitejem Domžale.
V diskusiji, ki je sledila poročilu, so člani ugotavljali, da so vzroki za nezanimanje za vstop v ZK poleg osebnih vzrokov, kot so vera, starši in podobno, tudi neefikasnost ZK v sprovajanju proklamiranih zamisli, neuspešnost pri izvajanju reforme in težave v gospodarstvu in še posebej v podjetju kot rezultat vsega tega. Člani vlade in odgovorni v gospodarstvu so skoraj sami člani ZK in vendar sprovajanje sprejetih načel ne gre in ne gre. Odgovornega za neuspehe se najde kvečjemu na ravni podjetja, višje pa odgovornost običajno ne seže. Mnenja so bila tudi iznešena, da tudi naše šole premalo storijo v pogledu idejnega pouka, saj v podjetje pridejo mnogokrat že odrasli, zreli in šolani ljudje, tako da je na takega človeka že težko vplivati.
Ob koncu je tov. direktor ing. Bergant seznanil navzoče s poslovanjem podjetja v zadnjih 10 mesecih. Dejal je, da so rezultati iznad pričakovanj in se že kažejo pozitivni rezultati naše pre-
usmeritve proizvodnje. Seveda, dosežki ne smejo nikogar uspavati in pripravljeni moramo hiti na nove borbe za še boljše rezultate.
V	letu 1972 predvidevamo večjo investicijo v novo predilnico, večji del ustvarjenih sredstev pa je namenjen za jačanje naših obratnih sredstev, je končal tov. direktor.
Kot zadnja točka so bile na dnevnem redu volitve delegatov Obč. konference, članov, ki nas bodo zastopali v Obč. komiteju, predlog za sekretarja Obč. komiteja, volitve novega sekretariata OO ZK Induplati in sekretarja.
Za Občinsko konferenco so bili izvoljeni: dipl. ing. Srečo Bergant, ing. Franc Jeraj in Milan Narat, za Obč. komite so bili predlagani: dipl. ing. Srečo Bergant in ing. Franc Jeraj. Za sekretarja Občinskega komiteja naša organizacija predlaga še v naprej tov. Aleksandra Skoka.
V	novi sekretariat OO ZK Induplati Jarše so bili izvoljeni: Marica Jerman ponovno kot sekretar, Ingo Paš kot namestnik, ostali člani sekretariata so še: Jože Drolc, Juš Lesjak, ing. Franc Jeraj, Brane Majdič in Viki Pogačar.
Jermanova se je navzočim zahvalila za zaupanje in dejala, da bi želela na naslednjih sestankih v bodoče vsaj toliko obiska kot ga je bilo na današnji konferenci.
DELO MLADINSKEGA AKTIVA V LETU 1971
Obrnili smo zadnji list v koledarju, stopili smo v novo leto. Prav bi bilo, da pogledamo koliko in kaj smo naredili v obdobju, odkar je bil izvoljen nov odbor mladinskega aktiva.
Mesto predsednika aktiva sem prevzela 'naknadno, po odhodu tov. Platiša, ki je bil izvoljen na mladinski konferenci.
Zavedala sem se, da delo ne bo lahko, istočasno pa sem si v mislih zadala kup nalog, ki bi jih reševali mladinci. Toda pri tem sem naletela na gluha ušesa mladih, ki jih delo samo ni zanimalo, z izjemo nekaterih mladink iz konfekcije. Res smo v času, ki je drugačen kot pred dvajsetimi leti. Vsak gleda, da svoj prosti čas izkoristi samo sebi v prid. Poskušala sem skupaj z odborom privabiti mladince v delovne akcije. Toda ob plakatu, ki je vabil mlade na akcijo čiščenja tovarniške okolice, so se ustavljali v pretežni meri le starejši, mladi pa so šli mimo s posmehom. Le kdo bi se še danes ukvarjal s tem! Prišlo nas je malo, toda bili smo pripravljeni za delo, pokazali smo voljo.
Maja smo organizirali izlet v Logarsko dolino, skupno s sosedno tovarno Slovenijales. Mislila sem, da nas
bo vsaj tu veliko, toda zbralo se nas je smešno malo, komaj dvajset, od skupno 200 mladincev v podjetju.
No, ne mislim samo kritizirati, kajti nekaj pa smo vendarle naredili. V mesecu maju je bilo v počastitev praznika dnevq mladosti občinsko športno tekmovanje, ki smo se ga udeležili' tudi mi v* kar lepem Številu in dosegli pe-kaj prvih" mest.
Septembra smo pomagali pri ureditvi športnega igrišča, da je bilo pripravljeno za tekmovanje v počastitev tovarniškega praznika, ki smo se ga udeležili tudi mladi. V tem času se je pokazala volja in želja po treningih in škoda, da dvorana še ni urejena, ker bi lahko uporabljali telovadnico in to ne samo mladi, temveč vsi, ki bi se hoteli po delu športno razvedriti. Upam pa, da bo to v kratkem rešeno in da bo telovadnica lahko spet služila svojemu namenu.
Uvedli smo tudi samofinansiranje, in sicer vsak mesec odvajamo od posameznega mladinca 2 din. Pri tem smo naleteli na težave, kajti vsakdo je moral s podpisom potrditi, da je pripravljen plačevati članarino. Prvič je bilo to težko Izvedljivo zato, ker delajo mnogi v izmenah in jih je bilo
težko dobiti, pa tudi nekateri od tistih, ki smo jih dobili, niso bili pripravljeni plačevati, češ, kaj pa bom jaz imel od tega. Zato mislim oziroma želim, da bi se v bodoče dalo to tako organizirati, da bi se vsakemu mladincu do 27. leta avtomatično odtegovalo vsak mesec od plače, tako kot članarina za sindikalno organizacijo. Tega odbitka pa naj bi Bili opnoščeni-vsi poročeni mladinci.
Želim, da bi mladi pisali v naše tovarniško glasilo Konoplan. Vsaka novica bi bila zanimiva in dobrodošla. O tem je bilo dosti govora na mladinskem seminarju, ki ga je organiziral OK ZMS Domžale, in ki smo se ga udeležili trije mladinci iz našega podjetja.
Kakšna je naša naloga? Vključevanje v organe samoupravljanja, vključevanje v športne, kulturne prireditve, izobraževanje, sodelovanje z drugimi družbeno političnimi organizacijami. Kako uresničiti ta program, to je težka naloga. Toda, če bi bili vsi ali vsaj večina pripravljena sodelovati, bi to lahko zmogli in tako dokazali, da tudi mladi nekaj veljamo in lažje bi nam bilo zastopati naše interese, kajti le z delom in prizadevanjem bi lahko nekaj dosegli in izvedli zadane naloge.
Slavi Gerbec
Z MLADINSKEGA SEMINARJA
Predsedstvo Občinskega komiteja ZMS Domžale je 10. in 11. decembra organiziral seminar za vodstva terenskih in tovarniških aktivov v Kamniški Bistrici.
Delo vodstva je potekalo po vnaprej pripravljenem programu. Prvi dan, tj. v petek popoldne, smo se najprej pogovarjali o programski usmeritvi OK ZMS in o stanju po 1. konferenci. O tem je spregovoril Janko Kralj, predsednik OK ZMS Domžale, ki je vodil razgovor tudi v problemski konferenci o športu. Sekretar Milorad Popovič je sestavil pred načrt tez za pripravo zakona o telesni kulturi, ki obsega:
1.	Splošne določbe — osnovna načela;
2.	Obvezna telesna vzgoja;
3.	Telesna vzgoja, splošna vadba, šport in rekreacija;
4.	Telesna kultura v delovnih organizacijah;
5.	Telesna kultura v krajevni skupnosti;
6.	Zdravstveni nadzor in zaščita v telesni kulturi;
7.	Znanstveno raziskovalno delo in strokovni kadri;
8.	Prostor in objekt za telesno kulturo;
9.	Telesno kulturne skupnosti;
10.	Družbeno-politične skupnosti in telesna kultura.
To so glavne točke, ki so razširjene na mnogo podtočk in preveč bi bilo, ee bi vse opisala. Naj omenim le nekatere najbolj pereče probleme, ki so v občini.
Športna dejavnost je izredno majhna, saj sc le 3 % občanov ukvarja z njo. Zanimivo je tudi to, da je bil Proračun za leto 1964 večji, kot pa za leto 1971.
Razvoj telesne kulture bi se moral programirati z družbenimi načrti. Ustanoviti se morajo telesno kulturne skupnosti, ki bi skrbele za načrtno usklajevanje, za učinkovito povezavo z drugimi področji družbenega dela.
Naloga družbenih organizacij za telesno kulturo je skrbeti tako za množičnost, kot za kakovostni šport.
Delovne organizacije morajo skrbeti za telesno kulturo delavcev, za aktivni odmor med delom, tedenski oddih in letni dopust.
Delovanje družbenih organizacij za telesno kulturo se finansira iz uslug same organizacije, članarine, prispevkov krajevnih skupnosti, pomoči delovnih organizacij in družbeno-politič-nih skupnosti. Vrhunski šport se dodatno finansira s sredstvi in na osnovi kriterija posebnega republiškega zakona.
Po podajanju tega prednačrta se je razvila burna debata. Zlasti mnogo je bilo kritike zaradi zapostavljanja mladih športnikov, ki jim niso zagotavljana zadostna finančna sredstva, niti prostor, kjer bi lahko trenirali. Vse preveč je delo in denar usmerjen le v košarko in vse premalo za drugo športno dejavnost. Predsedstvo OK ZMS je postavilo zahtevo za enotno občinsko ligo, v kateri bi bila finančna sredstva enako porazdeljena.
Osebno nisem bila za to, da se košarka zaradi tega prestavi v nižjo ligo, ker domžalska košarka le predstavlja vrhuski šport v jugoslovanskem merilu. Vendar pa bi se morala zagotoviti sredstva tudi za ostale športne dejavnosti.
Po štirih urah smo končali z delom, naslednji dan smo imeli na programu najprej predavanje Draga Žlindra, člana predsedstva RK ZMS, ki je vodil razpravo o realizaciji »Akcije 75« in o programih tovarniških aktivov. Poudarjal je zlasti nujnost o premikih v kvalifikacijski strukturi zaposlenosti. Nujno je redno izobraževanje in izobraževanje pri delu samem.
Mladina bi morala bolj sodelovati pri sprejemanju statutov podjetja, pri politiki pripravništva itd. Glede socialne politike je menil, da moramo 'o tem načelno razglabljati. Standard, stanovanjski pogoji, izobrazba, kultura, to so problemi, ki se pojavljajo vsdk dan in ne smemo iti mimo njih, temveč moramo poseči v te probleme.
Samoupravljanje predstavlja edino realno pot oziroma možnost za mladino, da se uveljavlja. Pogoj za to pa je tudi sposobnost in znanje. Izdelati je treba konkretne programe in jih izpolnjevati. Veliko pozornost je potrebno posvetiti informiranju, propagandi. Cilj mladih — uresničevati interese svojih članov, zato moramo pogumno in odločno na novo pot. Družbeno delo ni lahko, je pa plemenito in nujno. Samo od nas je odvisen jutrišnji dan.
Naslednji je predaval tov. Marjan Bolhar, predsednik ObSS Domžale. V svojem izvajanju je razložil pomen sindikata pri nas in v svetu. Govoril je o stanovanjskih razmerah, socialni varnosti delavcev, nočnem delu žensk in mladine.
V nadaljevanju našega seminarja je govoril Dušan Gačnik, vodja centra za obveščanje in propagando pri predsedstvu RI< ZMS.
Razložil je pomen informiranja, ki doseže svoj namen takrat, ko je seznanjena javnost in je popolna, če po njej nastopi reakcija. COP si je postavil nalogo, da je treba spodbuditi informiranje v mladinskih organizacijah. Apeliral je na nas, naj pišemo v tovarniška glasila, morda bi imeli mladi tudi svojo stran v glasilu. Pisali naj bi o vseh zanimivih novicah v tovarni, o problemih, ki nastopajo pri delu itd.
Zadnji dve uri sta bili namenjeni predavanju o samoupravljanju v delovnih organizacijah. Predaval je tov. Anton Dolenc, predsednik komisije za samoupravljanje pri ObSS Domžale. Slišali Smo o TOZD, to je o temeljni organizaciji združenega dela, o ustavnih amandmajih, kadrovski politiki, dohodku, proizvodnji, delitvi ustvarjanja itd. Priznati moram, da smo bili že malce utrujeni od dvodnevnega seminarja in morda zato debata o tej zanimivi temi ni bila tako na višku, kot bi bilo sicer pričakovati.
Domov smo se vrnili z novimi spoznanji o smernicah za delo in ne bi smelo to ostati samo pri besedah, ampak bi morali to, kar smo slišali na seminarju, vnesti v naše delo.
Slavi Gerbec
Zakaj v podjetju ne delimo dobička?
Ob zaklučku koledarskega leta se v Podjetjih zaključuje poslovno leto. Izračunavajo se astronomske številke, katere nam povedo o uspehih na posameznih področjih, seveda je najbolj Pomemben izračun prodaje, to se pravi komercialni uspeh podjetja, dosežki Planov, skratka ugotavljajo se uspehi, neuspehi kaj neradi pridejo iz ust.
Za naše podjetje je minilo zelo ugodno in uspešno poslovno leto. Kljub velikim težavam, s katerimi smo Se srečevali, smo s svojim delom v Preteklem letu lahko zelo zadovoljni.
Ravno zaradi tega pa so se v decembru mesecu pogosto slišala vprašanja in razni komentarji, zakaj tudi v našem podjetju ne dobimo dobička, ali kot ga nekateri imenujejo, trinajsto plačo.
Za vse, ki bi jih to vprašanje zanimalo, smo pripravili kratek razgovor z ing. Jožetom Klešnikom, ki nam bo za pravilno razumevanje najlaže razložil stališče podjetja.
Tovariš Klešnik, znano nam je, da v večih podjetjih delijo dobičke’ ob dnevu republike ali pred novim letom. Kako je z delitvijo dobička pri nas?
Ugotavljanje in delitev sredstev, namenjenih za osebne dohodke, se v našem podjetju vrši na osnovi določil v pravilniku o ugotavljanju in delitvi dohodka ter pravilnika o ugotavljanju in razdeljevanju osebnih dohodkov.
Višina osebnih dohodkov zavisi od poslovnega uspeha, ki ga je podjetje doseglo s prodajo svojih izdelkov. Za ugotavljanje poslovnega uspeha, oziroma sredstev namenjenih za osebne dohodke, pa sta v omenjenih pravilnikih določeni naslednji merili:
Nadaljevanje na 6. strani
Nadaljevanje s s. strani
Zakaj v podjetju ne delimo dobička?
1.	dosežena prodajna vrednost kot merilo obsega prodaje (fakturirana realizacija) ;
2.	dohodek, vsebovan v celotnem dohodku.
Izračun osebnih dohodkov za posamezni mesec po navedenih merilih se izvrši na osnovi ugotovljenih podatkov za pretekli mesec. Kadar se td podatki mesečno ne ugotavljajo (januar in julij), se v mesecu, ki sledi, izplača akontacija v višini 100 % (100 % 50 iz" računani osebni dohodki z vrednostjo točke določene s planom), ki se naslednji mesec z ugotovljenimi podatki korigira. Iz navedenega lahko zaključimo, da v podjetju praktično delimo sredstva, namenjena za osebne dohod-
ke, tekoče, po vsakem mesečnem obračunu, zato je razumljivo, da tako imenovane delitve dobička ne poznamo.
Vemo, da imajo tudi v drugih podjetjih mesečni dohodek po poslovnem uspehu. Ne razumem zakaj potem kljub temu dele dohodek?
Odgovor na vprašanje »zakaj« je preprost. »Zato, ker imajo denar«. Bolj interesantno pa bi bilo vedeti, katera merila in na kakšen način ta merila odločajo o delitvi in ne delitvi dobička. Na to vprašanje pa seveda ne znam odgovoriti. Kolikor so dodatne delitve osebnih dohodkov v okviru sprejetih sporazumov, potem nimam pripomb, v nasprotnem primeru pa so vredne ostre obsodbe.
Je torej to vaša ocena delitve v sosednjih podjetjih?
Verjetno da v sosednjih podjetjih ne poznajo, oziroma ne izdelujejo mesečnih obračunov, ki so osnova za tako delitev osebnih dohodkov, kot jo uporabljamo pri nas. Obračune delajo na daljša obdobja, običajno tromesečne in zato tudi pride do dodatne delitve osebnih dohodkov v določenih obdobjih.
Smatram, da je naš sistem boljši in pravičnejši, saj doseženi poslovni uspeh že v naslednjem mesecu vpliva na višino osebnih dohodkov. Seveda pa dopuščam tudi drugačno mišljenje. Važno je pri tem vedeti, da razdelimo lahko samo toliko, kolikor ustvarimo. Kdaj in na kakšen način pa je stvar dogovora.	.
Na povabilo izvršnega odbora sindikalne organizacije Tovarne dekorativnih tkanin Ljubljana, smo si prvo prosto soboto v decembru ogledali njihovo tovarno. Kot je znano smo s to tovarno v poslovno tehničnem sodelovanju, domenili smo se pa tudi, da bi sodelovali tudi po sindikalni strani.
Bilo je mrzlo sobotno jutro, ko smo se pripeljali s kombiji pred vratarnico z velikim svetlim napisom »DEKORATIVNA«. Po krajšem čakanju sta nas sprejela in pozdravila direktor tovarne tov. Rode in predsednik sindikalne organizacije tov. Kavčič, ki nas je nato tudi vodil po tovarni. Dekorativna se je šele pred kratkim časom preselila v nove prostore. Zgradili so novo tkalnico in oplemenitilnico, tako da sedaj nimajo več porazdeljenih obratov po vsej Ljubljani. Kolektiv šteje 1200 delavcev in ima poprečni osebni dohodek 170.000 S dinarjev.
Najprej smo si ogledali obrat ople-menitilnice, ki sicer ni podprta kot naša, saj je nova, vendar imajo strojno opremo večina staro. Obrat sam je zelo prostoren in klimatiziran tako, da je za zdravje delavcev dobro preskrbljeno. V tovarni smo si ogledali sistem šestih aparatov za barvanje preje »JAGGRI«. Pot nas je vodila nato v avtomatsko tkalnico in pripravljalnico. Zanimivo je morda to, da je pripravljalnica v pritličju in vse osnovne valje, tudi votek dostavljajo v tkalnico s pomočjo »mini« viličarjev. Z velikim zanimanjem smo si v tkalnici ogledali dve super avtomatski statvi, ki delujeta na principu vibratorja. To je zadnji dosežek tehnike v tekstilni industriji in šele poskusno obratujeta. Zraven spadata še dva posebna snovala, ki navijata osnovne valje široke 50 cm.
V vseh obratih, ki smo si jih ogledali pa smo videli veliko čistoče in urejenosti. Ko sem vprašal nekega delavca, kako to, da je vse tako urejeno in pospravljeno, nikjer nobene navlake, smeti in podobno, mi je odgovoril: »Šefi so rekli, da pridejo visoke glave iz Beograda, pa smo malo počistili!!«
Po ogledu tovarne nas je predsednik sindikalne organizacije povabil še na
Ogled Tovarne dekorativnih tkanin v Ljubljani
ogled njihove menze. Ta je precej manjša kot naša, vendar zadostuje njihovim potrebam. Če bi primerjal — na primer krožnike francoske solate med našo in njihovo menzo, bi se gotovo tehtnica nagnila na njihovo stran.
Med živahnim razgovorom s predstavniki podjetja in sindikata — ob
črni kavi — se je pletla debela nit idej po še večjem sodelovanju na vseh področjih, posebno na športnem, in nazadnje se je izluščila misel: bodimo složni v vsem tako. da bomo čim bolj pripravljeni na vse težave, ki nas še -čakajo.
Jože Gerbec
Pletla se je nit prijateljstva
Srečanje borcev NOV
Petek, 17. decembra 1971
Ob prazniku JLA je bila v prostorih tovarniške menze kratka slovesnost, na katero so bili povabljeni borci iz NOV, kateri so sedaj zaposleni v naši tovarni.
Žal v Induplati nimamo lastne celice ZB, saj bi ta lahko imela precejšnje število svojih članov.
Tovariš direktor se je v svojem pozdravnem govoru dotaknil tudi tega problema in predlagal, da bi ustanovili vsaj majhen odbor ZB, kateri bi vodil članstvo v zvezi, člane obveščal o skupnih zadevah in organiziral vsako-
letno srečanje vseh borcev in aktivistov, ki so aktivno sodelovali v Narodnoosvobodilni vojni in revoluciji Jugoslovanskih narodov, sedaj pa so zaposleni v naši delovni organizaciji.
Predlog, da se organizira naslednje in vsako nadaljnje srečanje borcev v poletnem času, ob dnevu borca, je bil sprejet s popolnim odobravanjem. Srečanje na prostem bo bolj primerno za obujanje partizanskih spominov.
Spominov, ki so se vtisnili globoko v zavest vsakega borca za našo neod- • visnost, za našo svobodo, saj to je vse in največ, kar lahko ima vsak narod.
Pred približno mesecem dni je ljubljanska firma INTERTRADE montirala v preurejenih prostorih oddelka za elektronsko obdelavo nov, moderen elektronski računalnik manjše izvedbe, IBM sistem/3, model 10.
Pomena te instalacije ni treba posebej poudarjati, saj smo o tem lahko čitali v Konoplanu že marsikaj, pa tudi dnevni in revijalni tisk je poln člankov o koristnosti kompjuterjev.
Ker je tudi za naše podjetje, kljub nekajletni obdelavi na klasičnih računskih strojih na Duplici, prehod na elektronsko obdelavo podatkov (EOF) sko-raj popolna novost, smo za začetek izbrali le področja, kjer je stopnja organiziranosti poslovanja že na nivoju, ki dokaj ustreza zahtevam računalnika. Na prvem mestu sta materialno-blagov-no poslovanje in pa obračun osebnih dohodkov, zaradi potreb pa smo že v prvi fazi sklenili uvesti tudi obdelave s področja prodaje.
Prioritetno mesto ima tudi v EOP obdelava podatkov z najzahtevnejšega — proizvodnega področja, zato je naš tehnični sektor že začel s pripravami za prehod na strojno obdelavo podatkov. To pa je osnova za integrirano, to je istočasno obdelavo podatkov z
vseh področij. Rezultati take obdelave nudijo podjetju podatke, s katerimi tudi v najtežjih in najzahtevnejših primerih z lahkoto izberemo najboljšo rešitev, kar v nemajhni meri prispeva k uspešnosti poslovanja celotnega podjetja.
B. NOVAK
STEKLO JE DELO NA NOVEM ELEKTRONSKEM RAČUNALNIKU
Zdravje ni vse, a brez zdravja je vse - nič
Kot je o našem podjetju običaj, smo tudi ob novem letu obiskali člane kolektiva, ki jih je bolezen za dalj časa Priklenila na posteljo.
Med osemnajstimi obiskanimi smo nekatere prosili, da za »Konoplan« odgovorijo na naslednji vprašanji:
1.	Koliko let ste Že v Induplati?
2.	Kaj si najbolj želite o letu 1972?
V Dolah smo obiskali našo sodelavko tov. MARIJO ŠINKOVEC. Pot do njenega bivališča je dokaj težavna, saj Pelje navkreber skozi gozd in po novo zapadlem snegu je tudi »tičko« odpovedal svojo poslušnost.
Tovarišica Marija je bila našega obiska vesela, saj ji v času bolovanja, razen »Konoplana«, ni nihče prinašal novic iz podjetja. V prijetnem kramljanju je odgovorila tudi na naši vprašanji.
1.	»V podjetju sem zaposlena od 22. februarja 1955. leta. Najprej sem delala v suhi predilnici, sedaj pa sem v konfekciji.«
2.	»Predvsem zdravja. Veste, denar ni vse, z njim si zdravja ne moreš ku-Piti. Upam, da bom kmalu sposobna
L
Marija Šinkovec — denar ni vse
za redno delo, kar že komaj čakam. Pa še eno željo imam, da bi sinu Slavku Jančigaju, ki je tudi zaposlen v Induplati, pošiljali »Konoplan« k vojakom.
Na koncu se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in želim celotnemu kolektivu zdravja, sreče in mnogo poslovnih uspehov.«
V Domžalah stanuje naša dolgoletna sodelavka tov. AVGUSTA FERLIČ. Vesela našega obiska, nas je sprejela o svojem novem domu — kupila si je garsonjero o bloku.
Tov. Gusti boluje že dolgo časa. imela je operacijo na kolkih.
Na naši vprašanji je odgovorila:
1.	»Že dvaindvajset let sem v podjetju, moje delovno mesto je o preje-marni.«
2.	»Ja, kaj drugega kot zdravja in pa, da bi čimprej hodila brez palice. Zahvaljujem se za vašo humanost, saj smo jo bolniki z dolgim bolniškim stažem, večkrat deležni.
Vsem članom kolektiva, posebno pa tistim, ki jih boste danes še obiskali,
Nadaljevanje na 8. strani
Nadaljevanje s 7. strani
Zdravje ni vse, a brez zdravja je vse - nič
želim zdravja, zadovoljstva in da bi s skupnimi močmi prispevali k napredku našega podjetja.«
Poslovili smo se in nadaljevali pot proti Jaršam, kjer smo pri KRALJEVIH obiskali mlado gospodinjo FRANCKO.
Tiho in sramežljivo nas je sprejela, vendar je bila obiska vesela.
1.	»V podjetju sem že deset let, delam v tkalnici. Zelo sem presenečena nad obiskom, predstavniki sindikata me niso še nikoli obiskali, sicer pa tudi bolovala nisem še nikoli tako dolgo. Veste, slikala pa se ne bi.«
2.	»Zdravja!«
Naš naslednji obisk je veljal tov. IVANU OVNU.
Iskali smo ga že v bolnišnici, vendar smo bili prepozni. Pol ure pred našim prihodom so ga odpustili domov.
1.	»V podjetju sem že 30 let. Sedaj sem na delovnem mestu spremljevalca v dvigalu pripravljalnice. Tudi moja žena je delala v podjetju, je pa že tri leta upokojena.«
2.	»Najbolj si želim zdravja, veste imel sem zelo težko operacijo — ledvice. Vožnja z avtobusom proti domu me je zelo utrudila, zato se mi počitek o postelji še posebno prileže.
Nimam besed, s katerimi bi se vam zahvalil za prijetno presenečenje z vašim obiskom in darilom, tisočkrat hvala in pozdravite vse v podjetju.«
Oglasili smo se tudi pri tov. MARI JI MA JHEN.
1. »V podjetju sem od leta 1958, delala pa sem že tudi pred vojno. Bila
sem na delovnih mestih v tkalnici, barvarni in nazadnje v konfekciji. Tu pa sem se tudi ponesrečila.«
2. »Veliko zdravja za sebe in domače.«
Njen mož — naš upokojenec, pa je še pripomnil: »Želel bi, da tudi meni pošiljate »Konoplan« na dom.«
Rezi Škrjanc — če ne bi bilo zdravil...
Zahvalila sta se za obisk in nam zaželela srečno Novo leto 1972.
Temnilo se je že, ko smo se oglasili v Radomljah pri tov. REZKI ŠKRJANC. Kljub svoji težki bolezni nas je sprejela nasmejana in vesela obiska.
1.	»V Induplati delam že dvaindvajset let, pa doslej nikoli bolna. Delam v tkalnici. Osemnajst let sem delala na strojih za tkanje težke jadrovine — konopljene. Delo ni bilo lahko, saj so bili kosi dolgi po iOO m.«
Ostrmeli smo, ko je na posteljo stresla polno vrečko praznih škatlic in stekleničk tablet, ki jih je pojedla.
Rezka pa je takoj pripomnila-. »To ni vse, veliko sem jih pojedla še v bolnišnici, nekaj škatlic pa razdelila sosedovim otrokom. Če ne bi bilo zdravil, ne vem kaj bi bilo z menoj? Imela sem zastrupitev krvi — sepso, moje življenje je viselo na nitki. Vsa zahvala velja zdravnikom v bolnišnici, posebno pa naši zdravnici dr. Šiški, ki me je pravočasno poslala tja. Lahko rečem, da sem se ponovno rodila.«
2.	»Želim si samo zdravja, zdravja!«
V naših ušesih je zvenela ena sama
želja oseh obiskanih, zdravja in zopet zdravja.
Naj zaključim naš obisk pri bolnikih s stavkom iz načel Svetovne zdravstvene organizacije WHO.
»Zdravje je ena izmed temeljnih pravic vsakega človeka, ne glede na pleme, vero, politične nazore in socialni položaj.«
M. K.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža in očka ANTONA GORENCA
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in sodelavkam težke in lahke konfekcije, predilnice, vsem sosedom in ostalim, ki ste z nami čutili bolečino in ste se nam pridružili z razumevanjem, ter nam nudili denarno in duševno pomoč.
Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste mu prinesli toliko cvetja in ga pospremili na zadnji poti.
Zena Angelca,
hčerka Erika, poročena Gorjup
ZAHVALA
Ob smrti' moje ljube mame Julijane Korošec se najlepše zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Polda Pavli
KONOPLAN VABI NOVE DOPISNIKE V SVOJ KROG
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Indu-plati. Odgovorni urednik Katja Tabernik, Ureja uredniški odbor: ing. Janko Ukmar, Ingo Paš, ing. Lado Zabukovec, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl. ing. Boža Pogačnik, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrdže-novič, dipl. ing. Branko Novak, Majda Škrinjar, Ivo Sešek, dipl. ing. Franc Verhovcc, Janez Rainer. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org.
— Natisnila tiskarna PTT v Ljubljani
KOMISIJA PRI ŽREBANJU:
*• Ing. Janko Ukmar
2-	Dipl. ing. Franc Verhovec
3-	Ivo Sešek
4-	Majda Škrinjar — vlekla listke
5-	Dipl. ing. Boža Pogačnik
Na uredništvo KONOPLANA je prispelo 24 rešenih križank.
NAGRADE PREJMEJO:
1.	nagrada: 100,00 din — Premru Jelka
2.	nagrada: 50,00 din — Mira Kavčič
3.	nagrada:	30,00 din — ing. Franc
Verhovec.
PROIZVODNJA IN KVALITETA V MESECE
NOVEMBRE 1971
	surove tkanine	adjustir. tkanine
I. kvaliteta	88,49 %	88,88 %
II. kvaliteta	6,01 %	5,86 %
III. kvaliteta	2,19 %	2,06 %
neregularne tkanine	3,31 %	3,20 %
Vsi proizvodni obrati so v mesecu novembru delali v predvidenih delovnih izmenah, razen 'predilnice sintetične preje, katera je delala v štiriizmenskem delovnem času.
Oskrba s surovinami za predilnico je bila zadovoljiva. Za tkalnico pa je primanjkovalo določenih sukancev, zaradi nizke produkcije sukančarne. Kvaliteta preje je bila slaba v 9/1 in 10/1 malonu iz predilnice Litija in pa v Nm 20/2 bombažu, kar je vplivalo na količinsko proizvodnjo in kvaliteto izdelkov.
Proizvodni rezultati po posameznih obratih v mesecu novembru, kumulati-va in primerjava z letom 1970 nam da naslednje rezultate, prikazane v % in indeksih:
PREDILNICA — predenje	92
— sukanje	96,5
TKALNICA — t. m	96,3
—	m3	95,2
—	000 votkov	96,9
OPLEMENIT. — t. m	92,2
KONFEKCIJA — Nh
Povečanje I. kvalitete gre predvsem na račun III. kvalitete in neregularnih tkanin, kar je zelo pozitivno. Vendar pa s kvaliteto tako surovih kot adju-stiranih tkanin še ne moremo biti zadovoljni.
80,3	102	107,7
84,5	106,9	101,6
86,8	93,7	93,6
92,1	92,7	98,8
80,7	98,6	93,8
93,2	89,7	93,3
45,6	—	118,0
Po posameznih grupah tkanin pa je bila dosežena naslednja kvaliteta:
Kvaliteta po posameznih grupah je boljša v grupi sintetičnih in bombažno-lanenih tkaninah, vendar pa sta bili dve grupi še vedno precej pod predvidenim nivojem kvalitete. Najbolj problematični artikli glede kvalitete so: 2027, 2077, 3008, 3036 in artikli za izdelavo prtov in garnitur. V grupi bom-bažno-lanenih tkanin pa art. 5000 in 5020 — 146.
Naša naloga v letu 1972 je, da se kvaliteta izboljša, kajti s tem prihranimo sami sebi precej milijonov izgube zaradi slabe kvalitete.
Jarše, 23. 12. 1971
Vodja MTPD: ing. Franc Jeraj
november 71 - %
indeks nov. 70 %
kumul. 11 mes. %
indeks kumul. 70 — %
	I. kval.	II. kval.	III. kval.	nereg. tk.
	%	%	%	%
bombažne tkanine	94,60	3,09	0,92	1,39
sintetične tkanine	81,16	9,54	3,90	5,40
bombažno-lanene tkanine	91,60	4,49	1,25	2,66
Obvestila iz kadrovske službe
V	mesecu novembru proizvodni obrati niso izpolnili mesečnih planov. Vzrok je v redukciji električnega toka, kar predstavlja 9,6 % planirane proizvodnje, v predilnici je vzrok slabemu rezultatu poleg redukcije električnega toka še predenje malon preje, kar je povzročilo slabše izkoriščanje strojev.
V	sukančarni je rezultat slabši, ker je vsa dobavljena preja na vvc navitkih in nastaja ozko grlo proizvodnje na križnoprevijalnih strojih. To pa ima za posledico manjšo produkcijo na sukal-nih strojih.
V	konfekciji je rezultat slabši, ker ni bila polno zasedena (koriščenje rednega letnega dopusta) in manjših potreb za izvoz kakor v letu 1970.
Proizvodni rezultat oplemenitilnice je na ravni proizvodnje tkalnice.
Kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin je boljša kakor v mesecu oktobru. Vendar pa še precej slabša od tiste, s katero bi bili lahko deloma zadovoljni. Delni vzrok slabši kvaliteti je zaradi slabe kvalitete Nm 9/1 in Nm 10/1 malon ter Nm 20/2 bombaž za art. 2027 — 102. Visok odstotek nekvalitetnih tkanin nastaja tudi v oplemeni-tilnici pri impregniranju artikla (2027, 2077). Tako je nivo kvalitete še vedno pod nivojem prejšnjih mesecev.
Kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin po posameznih grupah kvalitete, je bila v mesecu novembru naslednja:
VSTOPI:
1.	Janez Zupančič, šofer, vstopil 2. 12. 1971.
2.	Stanislav Lavrič, del. v ceradnem oddelku, vstopil 8. 12. 1971.
3.	Ivan Hafner, del. v ceradnem oddelku, vstopil 13. 12. 1971.
4.	Anton Prosenc, čist. strojev, vstopil 14. 12. 1971.
IZSTOPI:
1.	Veronika Vajda, tkalka, izstopila 30. 11. 1971.
2.	Stanislav Uršič, barvar, izstopil 6. 12. 1971.
3.	Breda Debevec, tkalka, izstopila 18. 12. 1971.
4.	Jelka Premru, tekst, tehnik, izstopila 31. 12. 1971.
5.	Zina Letnar, preddel., izstopila 31. 12. 1971.
6.	Terezija Mišvelj, tkalka, izstopila 31. 12. 1971.
7.	Pavla Vrhovnik, tkalka, izstopila 31. 12. 1971.
POROČILI SO SE:
Dušan Pirš, moj. izmene in Ana Šarc, tkalka.