Poštnina plačana v gotovini Leto III. — Štev. 15. Ajdovščina, 12. aprila 1947 Avstrija mora nositi svoj delež odgovornosti za udeležbo v vojni ob strani Nemčije in popraviti zgodovinske krivice in škodo, ki jo je povzročila narodom Jugoslavije. Edvard Kardelj Cena 4 jugolire — 8 metrolir. Zahtevamo, da se koroško Ifudstvo, ki se je borilo in se bori za popolno un čenle fašizma, za ceno prelite krvi priključi k Jugoslaviji Iz resolucije Črnič Svetu zunanjih ministrov Pravico narodu herofu -Slovensko Koroško Jugoslaviji! Na mirovni konferenci spet govore o kosu slovenske zemlje, o naši Koroški. Jugoslov. delegacija je pod vodstvom tov. Edvarda Kardelja jasno povedala, kaj po-Meni našim narodom Slovenska Koroška. Dvesto tisoč Jugoslovanov živi tam izpostavljenih samohotnemu avstrijskemu nasilju, ki predstavlja predstražo brezobzirnega ponemčevanja. Ob teh dejstvih je vsakomur, ki hoče Pošteno misliti, jasno, da bi moralo prav za prav delo mirovne konference predstavljati samo izdelavo mednarodnega akta, s katerim bi bila potrjena pravica malega, neustrašenega, junaškega slovenskega naroda in popravljena krivica, ki so jo napravili nasilniki, mešetarji in jo brezobzirno izkoriščali fašisti. Toda vse kaže, da anglo-ameriškim imperialistom ni všeč, da bi bile popravljene krivice in 2 vso svojo zakrknjenostjo skušajo braniti krivice. V teh velikih dneh, ne le za slovenski narod in vse jugoslovanske narode, ampak sploh za vse demokratične sile sveta, so spet spregovorili na sto in stoterih zborovanjih ljudje širom vse Jugoslavije in v svojih resolucijah izrazili ogorčenje nad prostaškim mešetarjenjem z mirom in pravico s strani bivših vojnih Zaveznikov, obenem pa so povedali vsemu svetu, da je svoboda Koroške stvar vseh in vsakega poštenega človeka. To Pa zato, ker pomeni svoboda ljudi v slovenski Koroški uresničenje teženj skazi stoletja zatiranega ljudstva, ki se je v času protifašistične vojne herojsko borilo v vrstah narodno osvobodilne armade Jugoslavije. Tudi v Slovenskem Primorju so ljudje že pred časom pisali resolucije, v katerih so izrazili svojo zahtevo po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji. V trenutku pa, ko je odšel naš ponosni borec Za pravice jugoslovanskih narodov in za Utrditev pravega miru tov. Edvard Kardelj na zasedanje v Moskvo, pa so se ljudje začeli spet zbirati na veličastna zbo-rovanja in ponovno pisati resolucije. Tisoči in tisoči delavcev in kmetov in delovnih inteligentov, mladine in žena, ki *o še včeraj neposredno vodili borbo z anglo-ameriškimi gangsterji po goriških in hžaškrh ulicah, so dvignili svoj glas. Tem 'iudem je do jedra poznano imperialistič-®o podpiranje fašizma in hladnokrvno pobijanje tistih ljudi, ki se izjavljajo za svojo domovino, ki nočejo biti hlapci Ameriškim dolarjem, katerim slede polizia, zapori, beda in brezposelnost. Iz Tolmina so napisali: »Dragi tovariš Edvard Kardelj, sprejmite goreče pozdrave nas Zatolmmcev, ki smo okusili vso grenkobo okupatorskega terorja in vedite, da je vsaka naša misel in vsak utrip Uašega srca v tem trenutku posvečen na-šim skupnim naporom, da priborimo bratom v Slovenski Koroški svobodo«. In Uadalje pišejo: »Naj nihče ne dovoli norčevati se rz naših krvavo pravičnih zahtev, ker le kdor je živel desetletja zatiran, zna ceniti svobodo in ve, kaj prav Za prav to pomeni«. Iz Hude južine so tudi napisali: »Tako odločno se borite Za pravico bratov v Slovenski Koroški tovariš Kardelj, kot ste se borili za našo. mi smo z vami«. Vaščani iz Vogerskega Pa so pisali: »Še enkrat se vam zahva-liujemo, tovariš Kardelj, za vaš trud, ki ste ga vložili v našo skupno borbo proti reakcionarnim silam za pravično rešitev Slovenskega Primorja. Danes vam sporo-Camo, da smo trdni in neomajni v zahte-Jù, da mora pripasti Slovenska Koroška ? Jugoslaviji«. Takih resolucij je na sto 1,1 stotine. Ljudje namreč spoznavajo, da je v teh «neh, ko se odloča v Moskvi o usodi Slovenske Koroške, teror fašistov, naci-?tov, SS-ovcev in anglo-ameriških polica-,e.v enak terorju, ki so ga izvajali Iju-Jfle istega kova pri nas, ko se je odlo-čalo o Slovenskem Primorju. Neizbrisno s° zapisana imena žrtev v Skednju, Tr-stu, Tržiču, Gorici in Pulju; kri je ponov-no potrdila pravične zahteve našega Ijud-stva. Tudi v Slovenskem Koroškem je Poštena kri pordečila pohlepne roke fa-s>stov m imperialistov. Žrtve pri Celov-Cu so drugi Skedenj. Tudi ves anglo-atUerikanski okupacijski aparat je sou-'Joležen pri protidemokratični kampanji: ?°kaz za to so izrazito fašistične obsod-!)e protifašistov v Celovcu, članov Pokra-"uskega odbora OF za Koroško. Ti pro-cesi so ponesrečena igra anglo-ameriške-®a boja za zlom manifestacije prave demokratične ljudske volje in so prava jas-?a slika tako »milo zveneče« in toliko-*r*t »opevane« zapadne demokracije. zahteve s tem, da bo sleherni koroški Slovenec užival sadove štiriletne borbe, sadove naše Osvobodilne fronte, svobodne demokratične Jugoslavije z maršalom Titom na čelu. Prav take so bile zahteve prebivalcev vasi Praproče že v torek na njihovem se- stanku in podobno še v sedmih drugih vaseh; v sredo so v desetih vaseh zahtevali uresničenje naših pravic. Do konca tedna pa ni bilo vasi, kjer ne bi ljudstvo izrazilo svoje odločne volje po združitvi vsega slovenskega naroda v mejah Titove Jugoslavije. Volja ljudstva je moč, ki je ne bo mogel noben sovražnik premagati. »S PUŠKO V ROKI SO KOROŠKI BORGI ŠLI V BOJ PROTI FAŠIZMU, ZATO JIH DANES NE MORE NOBENA GROŽNJA ODTRGATI OD JUGOSLAVIJE« V soboto opoldne je bilo. Idrijski rudarji, preko 800 po številu, so se zbrali v delovnih oblekah, s črnimi rokami, sredi Idrije in z vzkliki »Slovenska Koroška se je tudi borila za Titovo Jugoslavijo!« so izrazili svojo zahtevo po pravični rešitvi koroškega vprašanja. Saj idrijski rudarji prav dobro vedo, kaj pomeni, živeti pod jarmom tujih izkoriščevalcev, zato nočejo dopustiti, da bi se še enkrat zgodila krivica slovenskemu narodu. V ponedeljek se je zbralo na Titovem trgu v Idriji preko 1000 prebivalcev. Tovariš Primožič Jože-Miklavž, tajnik okrajnega odbora OF, je zbranemu ljudstvu govoril o delu Sveta zunanjih ministrov v Moskvi in o pravicah, ki jih zagovarja naša delegacija s tovarišem Kardeljem na čelu. Njegov govor so sprejeli manifestanti z velikim navdušenjem in vzkliki'. V resoluciji, ki so jo poslali Svetu zunanjih ministrov v Moskvo, so napisali: Množične organizacije rudarskega mesta Idrije pod okriljem Osvobodilne fronte, zbrane 5. aprila 1947 na Trgu mattala Tita, odločno protestiramo in poudarjamo v imenu resnične demokracije, za katero smo se borili m za katero se je borila vsa Slovenska Koroška, da Koroška ne sme postati predmet umazane kupčije. kot se je to zgodilo po prvi svetovni vojni, ker so se njeni sinovi borili na strani zaveznikov zato, da bodo živeli svobodni in priključeni k FLRJ. S puško v roki so se koroški borci uvrstili v enote, ki so šle v boj proti na-cifašizmu; zato jih danes ne more odtrgali od Jugoslavije nikaka grožnja, ni-kako preganjanje in nikakršno nasilje. Zato je naša odločna in enotna zahteva, da Svet zunanjih ministrov odloči osnovno pravico Slovenski Koroški, da se svobodno združi s Slovenijo v okviru naše skupne domovine Jugoslavije. Že v nedeljo popoldne se je zbralo skoraj 500 prebivalcev tudi v Črnem Vrhu, in v ponedeljek popoldne so tudi v Zakrižu na množičnem zborovanju v resolucijah, ki so jih poslali Pokrajinskemu odboru OF, tovarišu Kardelju in Svetu zunanjih ministrov, poudarili svoje odločne zahteve po uresničenju naših pravic. Tudi v Cerknem in v drugih vaseh idrijskega okraja so prav na tak način izrazili svoje zahteve. Ljudstvo v idrijskem okraju, ki se je vztrajno borilo za osvoboditev, zahteva tudi danes, da svoboda ne sme biti koroškim Slovencem prikrajšana. TOVARIŠ EDVARD KARDELJ { ZOPET V BORBI ZA PRAVICE JUGOSLOVANSKIH NARODOV IN ZA MIR V SVETU ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••V Proti vsem tem stvarem so dvignili tudi pri nas delovni ljudje svoj klic protesta. Iz Tolmina so napisali: »Nacisti izvršujejo nekaznovano in nemoteno teroristične zločine nad slovenskim ljudstvom na Koroškem. Mi smo na lastne oči videli onkraj demarkacijske črte, kako so an-glo-ameriške oblati podpirale fašistične krvnike za enake zločinske podvige, zato dvigamo ogorčen glas protesta. Dobro pa vemo, da se to lahko prepreči samo s priključitvijo Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Zato zahtevamo, da se ta naša zahteva takoj uresniči«. Veličastne manifestacije, ki jih v teh dneh prireja ljudstvo širom Slovenskega Primorja, kakor tudi povsod drugje po Jugoslaviji, so brez dvoma nov dokaz globoke patriotičnosti našega ljudstva,, ki se bori za uresničenje visokih idealov, s katerimi je šlo v narodno-osvobodilni boj. Ljudstvo zahteva, da se ustvari tak mir, za kakršnega so krvaveli milijoni delovnih ljudi, zato se odločno demonstrativno zoperstavlja diktatom imperialističnih mešetarjev in njihovega policijskega ali pa gobezdavo lažnivega propagandnega aparata, njihovim krvavim nasiljem in trdo zahteva: »Izbrišimo fašizem, ustvarimo pravi mir. Pravico narodu, heroju! Slovensko Koroško Jugo-slavijil »NE MOREMO DOPUSTITI, DA BI SE NAŠIM BRATOM NA KOROŠKEM GODILA KRIVICA NEPOPISNEGA IN STRAŠNEGA SUŽENJSTVA POD FAŠIZMOM« sko zahtevo, da se rodna zemlja, last demokratičnega slovenskega naroda, priključi z vsemi svojimi prebivalci k demokratični materi, FLR Jugoslaviji. Mi, ki smo se tukaj zbrali, imamo v vas popolno zaupanje in smo gotovi, da boste svojo zahtevo prej ali slej izbojevali ter s tem preprečili cepitev narodnega telesa Titove Jugoslavije. Mi bomo vodili z vami skupaj borbo, kajti ne moremo dopustiti, da bi se našim poštenim bratom godila krivica nepopisnega in strašnega suženjstva pod fašizmom. Kot smo sami občutili 25 let barbarskega fašizma, prav tako ste tudi vi, koroški Slovenci, trpeli pod nemškim nacizmom. Dokaz vsega našega trpljenja so ruševine vasi širom Jugoslavije. Nešteto grobov, potoki krvi soborcev Koroške, Primorske in ostale Slovenije nas kličejo: Dovršite naše naloge, borite se naprej, združite se in branite svojo domovino. Zalo prav danes zbrani kličemo, naj živi bralstvo vseh svobodoljubnih narodov! S lem vzklikom vam obljubljamo in zagotavljamo, da bomo vodili borbo vse dotlej, dokler ne bodo uresničene naše ■»O Koroški bodo sedaj razpravljali v Moskvi, o naši zemlji,« je šel glas v sežanskem okraju v tem tednu. O Koroški, kjer se je ljudstvo prav tako borilo proti nemškemu nacizmu, kot smo se ml borili proti italijanskemu fašizmu,« so dejali prebivalci Herpelj in Kozine, ki so se zbrali v torek zvečer ob 8. uri v dvorani v Herpeljah. Zbrali so se zato, da bodo tudi oni izrazili svoje zahteve. Z navdušenjem, z vzkliki so poslušali govornika, ki jim je orisal borbo koroškega ljudstva in pa nasilno, zločinsko nastopanje angleških okupacijskih oblasti proti zavednim aktivistom Ctevobodilne fronte. »Da, spoznali smo jih,« je vzkliknil starček, »nekatere zahodne imperialiste; ves čas vojne so nam obljubljali svobodo in demokracijo, sedaj pa vidimo, da so laž-njivci, ker svojih obljub ne izpolnjujejo.« Ogorčenje nad delovanjem imperialistov je bilo nepopisno. Izraza temu ogorčenju so podali v resoluciji, ki so jo poslali Pokrajinskemu odboru OF za Slovensko Koroško: »Prav v teh dneh, ko se odloča usoda vas, bratov Koroške, se čutimo dolžni, da izrazimo na množičnem zborovanju brat- »PROTESTIRAMO PROTI NAKLEPOM SVETOVNE REAKCIJE, KI HOČE OROPATI KOROŠKE SLOVENCE SVOBODE« V torek zvečer se je v Tolminu zbrala velika množica ljudstva. Prišli so iz okoliških vasi Zatolmina, Žabč, Poljubina in Prapetaega, na trgu so se zbrali dijaki iz gimnazije in učiteljišča in ostalo tolminsko prebivalstvo. Ljudje so se zbrali z zastavami, s parolami »Hočemo priključitev Koroške!«, »Živel tovariš Kardelj!«, prepevajoč partizanske pesmi na glavnem trgu. Govore predstavnikov Mestnega odbora OF so prekinjali neprestani vzkliki, ki so kazali ogorčenost ljudstva nad delovanjem angloameriških vojaških oblasti na Koroškem. V znak protesta proti imperialistični politiki so poslali resolucije Svetu zunajnih ministrov, to- varišu Kardelju pa so pisali, da so trdno prepričani, da se bo tudi zdaj vztrajno boril za pravice malih narodov. Tudi po drugih vaseh so se vršila taka zborovanja. Iz Dolenje Trebuše so poslali Svetu zunanjih ministrov sledeče zahteve: S svojo trdno voljo odločno zahtevamo, da se koroško vprašanje pravično reši. Pozivamo vas, da upoštevate pravične zahteve koroških Slovencev, ki so ogromno žrtvovali v težki borbi proti nacifašizmu za priključitev k Jugoslaviji. Zahtevamo, da se ne ponovi še enkrat krivica, ki je bila prizadejana delu primorskih Slovencev. »BORBA KOROŠKEGA LJUDSTVA JE BORBA PRIMORSKEGA LJUDSTVA« Skoraj po vseh vaseh bistriškega okraja so se v tem tednu zbrale množice Ljudstva iu na sestankih poudarile svoje borbene zahteve za uresničenje dolgoletnih teženj po združitvi vsega slovenskega naroda. Že v torek so se zbrali v Jelšanah, kjer jih je bilo v dvorani nad 130, in v Knežaku, kjer jih je bilo 200. Neka tovarišica je v Knežaku govorila o ciljih, za katero smo se borili, in zato sedaj upravičeno zahtevamo izpolnitev teh naših zahtev. V sredo so se sestali na takih zborovanjih v Bitnjah, Podgradu, Pregar-jah in v Ilirski Bistrici. Do konca tedna pa so poslali resolucije tov. Kardelju, voditelju jugoslovanske delegacije v Moskvi, Pokrajinskemu odboru OF za Slovensko Koroško in Svetu zunanjih ministrov tudi iz drugih vasi. Z vzkliki »Borba koroškega ljudstva je borba primorskega ljudstva«, so spremljali govor tov. tajnika okrajnega odbora OF, Romškarja Tineta, v Ilirski Bistrici. Ob zaključku pa so poslali poleg drugih tudi sledečo resolucijo tov. Kardelju: Zavedamo se, da je borba koroškega ljudstva obenem borba primorskega ljudstva in obratno. Cepitev slehernega koščka slovenske zemlje na Koroškem bi čutili kakor krivično začrtano mejo na Primorskem. Z našega protestnega zborovanja obsojamo tuiii stališče zahodnih zaveznikov, ko skušajo na milost in nemilost prepustiti Slovensko Koroško rablju slovenskega življa — zopet prebujajočemu se nemškemu imperializmu. Ker smo tudi mi sami bridko občutili jarem fašističnih osvajalcev v 25 letih, zato bomo še toliko bolj podprli borbo koroškega ljudstva za priključitev k Ljudski republiki Sloveniji v okviru skupne domovine Jugoslavije. Take so torej naše zahteve. Vemo, da nismo v borbi sami, ampak da so skupaj z nami velika Sovjetska zveza, demokratične države vzhodne Evrope in napredne ljudske množice vsega sveta. »NAJODLOČNEJE ZAHTEVAMO, DA SE PRENEHA Z VSAKIM TERORJEM NAD KOROŠKIMI SLOVENCI« Prebivalstvo vasi v Postojnskem okraju je te dni močno razgibano, saj ve, da je prešla Moskovska konferenca k razpravljanju o usodi koroških Slovencev. Ljudstvo se dobro spominja, kaj pomeni fašizem, zato na množičnih protestnih shodih, ki so se že v pričetku tedna vršili v Orehku, Košani, Žeji, Slavini in še v mnogih drugih vaseh, odločno zahteva, da naj zunanji ministri zahodnih velesil, ki so ves čas borbe govorile o samoodločbi narodov, sedaj to samoodločbo dejansko uresničijo. Iz Slavine so napisali takole; Najodločneje zahtevamo, da se preneha z vsakim terorjem nad koroškimi Slovenci. Upoštevali se mora njihova stoletna želja o priključitvi k Jugoslaviji. Protestiramo proti temu, da avstrijska vlada na vsakem koraku omejuje pravice koroškega ljudstva, ker je ta vlada naslednica onih klik, katere so v času okupacije prizadele neizmerno opustošenje naši domovini. Podpirali bomo borbo naših bratov na Koroškem zalo, ker smo sami občutili fašistično suženjstvo in ker vemo, da je edino s priključitvijo k Jugoslaviji možen resnični kulturni in gospodarski rat-voj Koroške. Sovj. delegacija na moskovski konferenci hoče omogočiti Nemčiii demokratično pot razvoja Tov. Kardelj je v Moskvi obrazložil stališče Jugoslavije glede Avstrije Na moskovski konferenci Sveta zunanjih ministrov so v zadnjem tednu med drugim razpravljali o raznih važnih vprašanjih Nemčije, tako gospodarskih kakor tudi političnih. Sovjetska delegacija je poudarila, da ima pravico do 10 milijardne vojne odškodnine, in sicer na podlagi sporazumnih dosedanjih zavezniških sklepov, da se bodo reparacije dosledno izvedle, naj se ustanovi medzavezniška agencija. Poudarila je, da je treba skrbeti za dvig izvoza nemških proizvodov v dežele, ki jih potrebujejo, kajti s tem bo zajamčen dvig uvoza Nemčije, ki razno blago potrebuje. Poudarila je tudi, da je treba v najkrajšem času dosledno izvesti agrarno reformo tudi v zahodnih okupacijskih conah. Omogoči naj se -nadaljnji razvoj mirnodobne industrije, toda ves vojni potencial je treba v najkrajšem času likvidirati. Nemčija naj bo gospodarsko enotna dežela, kajti le s tem bo zagotovljen njen nadaljnji svobodni razvoj. Tudi v vprašanju začasne politične ureditve Nemčije je sovjetska delegacija poudarila, naj se omogoči svobodni razvoj sindikatov in vseh demokratičnih strank, enotno za vso Nemčijo. V vprašanjih volitev je predlagala, naj se uvede tak sistem, ki bo slonel na resnično demokratičnih načelih. Začasno nemško ustavo naj izdela svetodajni svet, sestavljen iz predstavnikov dežel, sindikatov in političnih strank ter antifašističnih organizacij. O bodoči federativni ali enotni državi pa naj odloča nemško ljudstvo samo s plebiscitom. Jasno pa je, da mora biti Nemčija še naprej pod kontrolo štirih velesil, ki imajo odgovorno nalogo, da se omogoči Nemčiji demokratična pot razvoja in da bo Nemčija v gotovem času zavzela mesto med drugimi svobodoljubnimi narodi. Pokazalo pa se je zopet, da nekateri krogi na zahodu ne želijo ustvariti resničnega miru, ampak stremijo le za nadaljnjim razširjenjem svoje nadvlade. Tako so na primer Sovjetski Zvezi zanikali pravico do polnih reparaciji trdijo tudi, zlasti ZDA in Francija, da izvedba agrarne reforme na zahodu ni mogoča; izgovarjajo se, da bi bil prekratek rpk izvesti do konca leta 1948 likvidacijo vojnih sil in kapitalističnih družb; kažejo pa tudi nekatere težnje po gospodarski delitvi Nemčije na dve polovici. Prav tako nasprotujejo tudi nekaterim sovj. predlogom o politični ureditvi Nemčije; francoski predstavnik se je izrazil, da je še prezgodaj za enotne demokratične organizacije Nemčije, gospod Bevin je imel nekatere pomisleke glede volivnega sistema in zastopniki treh zahodnih držav so se izrazili tudi proti temu, da bi nemško ljudstvo samo odločalo o državni ureditvi. Vse to nam dokazuje, da kljub gotovemu napredku na moskovski konferenci čaka resnično napredne sile še velik napor, da bodo zagotovile resnično demokratični razvoj bodoče miroljubne Nemčije. Ameriško posolilo Grčiji in Turčiji je odraz imperialistične politike Podpredsednik vlade FLRJ in šef j ugoslovanske delegacije tov. Edvard Kardelj je priredil v Moskvi tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil stališče Jugoslavije o pogodbi z Avstrijo. V začetku konference je Kardelj prebral izjavo, v kateri je v glavnih obrisih razložil stališče Jugoslavije. Štirje glavni razlogi, je dejal Kardelj v svoji izjavi, so bili merodajni za jugoslovansko stališče, da mora Avstrija nositi svoj delež odgovornosti za udeležbo v vojni ob strani Nemčije in popraviti zgodovinske krivice in škodo, ki jo je povzročila narodom Jugoslavije. Prvi izmed teh razlogov je ta, da je bila Avstrija v preteklosti za jugoslovanske narode predstraža nemške ekspanzije na jugovzhod in tudi še danes ni poroštva, da Avstrija ne bi igrala take vloge v bodoče. Drugi je ta, da je bil v zadnjih treh do štirih desetletjih z avstrijskega ozemlja dvakrat izvršen napad na jugoslovanske narode. Tretji je, da je bilo 200.000 Jugoslovanov, ki žive v Avstriji, desetletja in je še sedaj podvrženih političnemu in gospodarskemu nasilju in raznarodovanju. Današnja Avstrija je preveč zvesta zavojevalni preteklosti in se trudi, da bi obdržala ta ostanek imperialističnega plena. Četrti razlog je odgovornost Avstrije za sodelovanje pri napadu in okupaciji Jugoslavije med drugo svetovno vojno. Kardelj je nato v glavnih potezah razložil zahteve Jugoslavije ob izdelavi pogodbe z Avstrijo. 1. Kot prvo je navedel demilitarizacijo in denacifikacijo Avstrije, onemogočenje političnega in ekonomskega vpliva nemških imperialističnih in pan-germanskih elementov v Avstriji, namreč zagotovitev resnične demokratizacije Avstrije. 2. Avstrija se mora odreči Slovenski Koroški, ki se mora priključiti k Jugoslaviji. 3. Jugoslovanom, ki bi ostali v Avstriji, je treba zagotoviti narodne pravice v okviru primernega nacionalnega statuta. 4. Avstrija mora povrniti vsaj minimalni del škode, ki jo je povzročila Jugoslaviji s svojo udeležbo v vojni. 5. Jugoslavija zahteva demilitarizacijo avstrijskega ozemlja ob jugoslovanski meji. 6. Avstrija mora izročiti vojne zločince in izdajalske elemente, ki so se umaknili na njeno ozemlje. Po izjavi je Kardelj odgovoril na več vprašanj, ki so jih postavili novinarji. Na vprašanje, ali misli, da je po-nemčevalna politika spremenila etnično obliko Slovenske Koroške in v kakšnem obsegu, je dejal, da je bilo slovensko etnično ozemlje sredi 19. sto- letja mnogo večje, kakor je ozemlje, čigar priključitev zahteva danes Jugoslavija. Zaradi germanizacije je to ozemlje danes zmanjšano. Jugoslavija, ki upošteva, da je v preteklosti germanizacija odvzela večji del ozemlja> je danes zaradi tega omejila svojo zahtevo na tisto ozemlje, kjer je še danes slovensko prebivalstvo v večini. Poudaril je tudi, kako lažni so argumenti avstrijskih in nekaterih angleških predstavnikov, ki pravijo, da ni več kakor 5000 Slovencev, ki so za Jugoslavijo. To neresnico nam dokazuje že odločna partizanska borba koroškega ljudstva. Na nekatera vprašanja glede reparacij je dejal, da zahteva Jugoslavija reparacije v višini 150 milijonov dolarjev, za kar bo služila nemška imo-vina v Avstriji ter naprave in tekoča proizvodnja Avstrije. Na vprašanje, ali je na Koroškem množično gibanje za priključitev k Jugoslaviji, je tovariš Kardelj to potrdil z dejstvi. Dejal je, da politične organizacije, ki streme po priključitvi k Jugoslaviji, prepovedujejo predvsem okupacijske oblasti, vendar pa to ne pomeni, da se s tem avstrijska vlada ne strinja. Dejal j® tudi, da zahteve svojega naroda P°d' pira tudi slovenska duhovščina, ki je celo v prvih vrstah borbe za priključitev, na drugi strani pa avstrijski del duhovščine zelo ostro nastopa proti priključitvi. V Ameriki se razvija ogorčena polemika med predsednikom Trumanom in ameriškim javnim mnenjem zaradi predloga o posojilu Grčiji in Turčiji. Glavni zagovorniki posojila so petrolejske, pa-roplovne ter prekooceanske kapitalistične družbe, ki hočejo od tega dobiti nov vir dobičkov. Ogorčena polemika se je vnela zaradi čudnega načina, po kakršnem je bil postavljen predlog o posojilu, in zaradi same utemeljitve predloga. Vnela se je še o tem, zakaj mora biti dano posojilo prav Grčiji in Turčiji, ko so vendar tudi druge Evropske države trpele med vojno najmanj toliko kot Grčija. Grčija je že dobila v raznih oblikah posojilo v višini več sto milijonov dolarjev, toda del teh milijonov je izginil v žepe grške vladne klike. Turčija se boja proti fašizmu sploh ni udeležila, fašistični značaj današnje grške vlade pa je dobro znan Kljub tem skušajo sedaj Grčijo in Turčijo prikazati kot dve demokratični državi, ki zaslužita podporo velikih demokracij. Truman je izjavil, da je ogrožena varnost ZDA in da v interesu te varno- sti priporoča posojilo Grčiji in Turčiji. Toda nasprotniki njegovega predloga v debati vprašujejo, zakaj se ZDA niso obrnile na organizacijo Združenih narodov, ki je ustvarjena za ohranitev miru in varnosti? če pa že to ne, pa da bi vsaj naprosili za posvet veliko trojico. Vrsta ameriških časopisov je skušala prikazati »protikomunistični« značaj grškega in turškega posojila. Neodvisni angleški opazovalci pa so ugotovili, da v tem primeru ni doživel poraza komunizem, ampak samo Anglija, ki plačuje ta račun, odkar je Amerika prestavila svoje meje na Sredozemlje in je ameriški vpliv v Grčiji m Turčiji izpodrinil angleškega. Predlog za posojilo Grčiji in Turčiji je torej izraz imperialistične politike ve-lebogatašev Amerike, ki bi radi imeli na razpolago obširen trg za prodajo svojih izdelkov. Že med vojno je nekoč dejal pokojni Roosevelt, da je smisel zadnje vojne tudi v tem, da se konča za vselej z imperialistično politiko in je proti temu postavil načelo enotnosti in soglasja velesil. To načelo je bilo odločilno za zmago nad fašizmom. Kdor pa sedaj ravna mimo ali proti sporazumu velesil, jemlje nase veliko odgovornost. Lažno obrekovanje grike vlade proti Jugoslaviji je razkrinkano / Narodi Jugoslavije so prežeti s čustvi prijateljstva do grškega naroda, prav tako pa je tudi ogromna večina grškega naroda prežeta s takimi čustvi do svojih severnih balkanskih sosedov. Toda angleška intervencija je vsilila grškemu narodu režim, kr ga je povedel v popolno odvisnost in suženjstvo. Ves svet je danes priča veliki tragediji grškega naroda, njeni vzroki pa so javno razgaljeni pred vsem svetom. Grška vlada, ki je orodje interesov zahodnih imperialistov, je začela s tujo pomočjo politiko izzivanj ob mejah svojih severnih sosedov in politiko obrekovalnih obtožb. Trdili so, da so severni sosedje krivi državljanske vojne v Grčiji, da podpirajo in oskrbujejo grško demokratično armado, da na svojem ozemlju vežbajo borce in šolajo voditelje demokratične armade. Ugotoviti resnico takih obtožb je bila naloga anketne komisije Varnostnega sveta v Grčiji, toda nekateri člani anketne komisije so s svojimi neobjektivnimi nastopi hoteli doseči, da bi resnico zanikali. Toda pred komisijo, ki se je mudila tudi v Jugoslaviji, so bili podani taki dokazi, da so bile vse lažnjive trditve grške vlade razkrinkane. Komisija je v Beogradu zaslišala med drugimi bivšega Elasovega oficirja Ko-studisa, ki je leta 1945 pobegnil iz Grčije v Jugoslavijo in živi sedaj v Bulj-gešu, Z izpovedbo te priče so bila znova ovržena vsa lažna pričevanja raznih prič grške vlade. Kostudis je izjavil med drugim: »Večno bomo hvaležni Jugoslaviji, ker nam je dala v Buljgešu zatočišče in možnost, da se preživljamo s svojim delom. Zaposleni smo pri poljskih delih in v tovarnah, udeležili pa smo se tudi dela na mladinski progi Brčko—Bano-viči, s čimer smo dali duška čustvom prijateljstva in bratskega sodelovanja med grškim narodom in narodi Jugoslavije. O kakem političnem in vojaškem izobraževanju v Buljgešu ni niti govora iz begunskega taborišča pa je mogoč odhod samo z dovoljenjem jugoslovanskih oblasti.« Učitelj Atanasov iz Pre-badišta v Egejski Makedoniji je poudaril, da se je večina beguncev iz Egejske Makedonije, ki so našli zatočišče v Jugoslaviji, aktivno udeležila boja za osvoboditev grškega ljudstva izpod okupatorja, zaradi divjaškega nasilja mo-narhofašistov, pa so bili končno prisiljeni zapustiti domovino in se zateči v Jugoslavijo. Grški predstavnik v komisiji je zahteval, da bi poklicali pred komisijo tudi jugoslovanskega generala Dapčeviča. To je nov primer žalitve in nova kleveta, čim pa je bilo treba navesti dokaze, so se grški predstavniki diplomatsko umaknili, kar je dokaz, da njihova obtožba sploh ni bila resna. Zaslišali so tudi dr. Trenčeva iz Vla-dimirova, ki je bil zaradi svojega izdajalskega delovanja kot organizator tolp Vanče Mihajlova obsojen na nedavni razpravi proti pripadnikom fašistične organizacije VMRO v Skoplju. Iz izjave Trenčeva se je jasno prikazal namen fašističnih ostankov, ki so se hoteli boriti proti današnji ureditvi v Jugoslaviji in ustvariti iz treh delov Makedonije, ki so v okviru Jugoslavije, Grčije in Bolgarije, »avtonomno« Makedonijo pod anglo-ameriškim protektoratom. Dejal je, da je bila pomoč Amerikancev in Angležev v Grčiji glavni vzrok, da so nadaljevali s svojo borbo. Anketna komisija je obiskala tudi Buljgeš in zaslišala priče, ki sta jih predlagala jugoslovanski in grški delegat. Ter-zis, predsednik 3200 grških beguncev v Buljgešu, je med drugim izjavil: »Vsi smo morali pobegniti iz Grčije zaradi monarhofašističnega nasilja. Želja vseh prebivalcev v Buljgešu je, da bi bila njihova domovina rešena monarhofašističnega nasilja in da bi se znova vrnili v svojo domovino. Grški begunci v Buljgešu se bavijo s kmetijstvom, da si zaslužijo vsakdanji kruh. Ko se je po lažnih volitvah v Grčiji v marcu 1946 nasilje še povečalo, so si grški monarhofašisti, da bi opravičili svoje ravnanje, izmislili pripovedko o Buljgešu, češ da se v njem ljudje vojaško vežbajo in pošiljajo v grške hribe.« Priče, ki jih je predlagal grški delegat, so pokazale, da je vse grško izzivanje izmišljeno. Sovjetski delegat je poudaril, da se je lahko podkomisija prepričala, da Buljgeš ni vojaško taborišče, ampak miroljubna vas. Prebivalstvo je pred podkomisijo navdušeno manifestiralo za EAM, zahtevalo umik Angležev in Amerikancev iz Grčije in predstavniško grško vlado s sodelovanjem EAM-a. Tako torej vse lažne klevete proti Jugoslaviji doživljajo poraz za porazom. Spletke za zaviranje dela razmejitvene komisije med Jugoslavijo in Italijo Angleška agencija »Reuter« m ameriška agencija »United Press« sta kot znano pred dnevi s prozornim namenom objavila izmišljena in tendenciozna poročila o nekakšnih napadih na jugoslovansko-italijansko razmejitveno komisijo, ki ima nalogo določiti začasno mejo med obema državama. Slična tendenciozna poročila o napadih na komisijo in njeno spremstvo, ki naj bi jih izvršile »neidentificirane osebe iz cone B«, so objavili tudi nekateri .-italijanski in tržaški časopisi. , w Nekaj dni za tem pa je francoska agencija AFP objavila poročilo svojega dopisnika iz Trsta, da je »komisija šti-' rih velesil, ki vrši nadzorstvo nad delom jugoslovanske in italijanske delegacije«, odpotovala v Gorico, kjer da se je začr-tavanje meje »pokazalo kot zelo delikatno«. V čem je ozadje tega »delikatnega« problema, ki naj bi se pojavil ob začrta-vanju meje pri Gorici in ki bi ga naj, sodeč po poročilu agencije AFP, morala reševati komisija štirih velesil, ne pa jugoslovansko italijanska razmejitvena komisija sama? Predhodno naj pripomnimo še, da ima komisija štirih velesil po prejšnjih poročilih iste agencije kakor tudi angloameriških agencij, zgolj nalogo, biti z nasveti v pomoč jugoslovansko-italijanski razmejitveni komisiji, nikakor pa ni merodajna za kakršno koli nadzorstvo nad delom komisije. Tekst mirovne pogodbe z Italijo predvideva na goriškem sektorju naslednjo mejno črto med Jugoslavijo in Italijo: »Od Sabotina (kote 610) gre linija proti jugu; seče reko Sočo v višini mesta Solkana, ki ga pušča na jugoslovanskem ozemlju; teče neposredno zapadno od železniške proge Kanal—Dornberg do točke, ki leži približno 750 m južno od ceste Gorica—Ajševica; potem se odcepi od železniške proge in se obrne proti jugo-zapadu, puščajoč na jugoslovanskem ozemlju mesto Št. Peter, na italijanskem ozemlju pa bolnico in cesto, ki gre ob njej; približno 700 m od postaje Sv. Marko seče progo, ki spaja gori imenovano železnico in železnico Zagraj—Krmin.« Tekst mirovne pogodbe pa se ne sklada z linijo, začrtano na priloženi karti, in sicer iz naslednjih razlogov: 1. Tekst predvideva, da gre meja od kote 610 m na Sabotinu na jug, dočim gre na karti začrtana meja od kote 610 na jugovzhod in vključuje celo vrh Sv. Valentina, ki predstavlja samostojno geografsko enoto. 2. Tekst določa, da ostane mesto Solkan Jugoslaviji; na karti začrtana meja pa gre tisk ob železnici in pušča Italiji na ta način tisti del mesta Solkana, ki leži zapadno od železniške proge. Jasno je, da navedena nesoglasja med tekstom in na karti začrtano linijo ne morejo predstavljati prav nobene resne ovire za začrtanje začasne meje. Mirovna pogodba namreč v svojem prvem členu določno predvideva, da velja v primeru nesoglasij med tekstom in na priloženi karti začrtano linijo tekst mirovne pogodbe, ne pa linija na karti. Pri začrtavanju začasne meje je italijanska delegacija v razmejitveni komisiji zagovarjala mejo, ki bi potekala od kote 610 na Sabotinu na jugovzhod in ne na jug, kakor to določa tekst mirovne pogodbe. Po tezi italijanske delegacije bi nato meja, puščajoč Italiji vrh Sv. Valentina, potekala po zapadnem robu železniškega nasipa proge Dornberg— Kanal in sekala mesto Št. Peter. S tako mejo bi Jugoslaviji pripadel samo glav- ni železniški tir, dočim je Italija dobila železniško postajo Sv. Goro z nekaj mrtvimi tiri, ki leže zapadno od glavnega tira. Brez dvoma je meja, kakršno je predlagala italijanska delegacija, nesmiselna, niti ni v skladu s tekstom mirovne pogodbe. Jugoslovanska delegacija razumljivo stremi pri svojih naporih, da bi se začasna meja v skladu s tekstom mirovne pogodbe potegnila od kote 610 direktno na jug, od tu pa naj bi potekala po meji mesta Solkana in nato do 100 m zapadno od proge Dornberg—Kanal. Taka meja bi puščala na jugoslovanskem ozemlju prihode k železniški postaji, hkrati pa je nujna za zavarovanje tako meje, kakor tudi železniške proge. Tako mejo narekuje nadalje tudi potreba popravljanja proge in vzpostavitve nujnega požarnega pasu. Ne sme se pozabiti, da je železniški nasip na nekaterih mestih širok do 20 metrov in da je bližnji hudournik Vrtojbica nevaren za progo. Za uspešno popravljanje proge in za reguliranje tega hudournika je nujno, da ostane vsaj en breg Vrtojbice na jugoslovanski strani. Prebivalstvo v Brdih in na drugem terenu, ki pripada po določbah mirovne pogodbe Jugoslaviji, je čestokrat izrazilo željo, naj bi meja pustila v Jugoslaviji tudi bolnico Rdečo hišo. Tekst mirovne pogodbe namreč pušča Italiji zgradbe bolnic pri Št. Petru, ne določa pa, da pripade Italiji tudi bolnica Rdeča hiša. Znano je, da je več kot dve tretjini bolnikov, ki so se zdravili v goriških bolnišnicah, prihajalo z ozemlja, ki ga mirovna pogodba pušča Jugoslaviji. Potemtakem je ta želja krajevnega prebivalstva povsem upravičena in v skladu s členom V., točka 5., mirovne pogodbe, ki dopušča korekturo meje za 500 m, izvedljiva. Iz zgoraj navedenega je jasno razvidno, da bi začrtavanje začasne meje pri Gorici ne smelo predstavljati prav nobenih resnih težav. Absurdna meja, kakršno predlaga italijanska delegacija v razmejitveni komisiji, bi že itak krivično francosko linijo napravila še bolj krivično. Italijanski delegati, ki ovirajo do' sego sporazuma o začasni meji na ž°jl” škem sektorju, se motijo, če mislijo, da je tako njihovo zadržanje v korist itali' janskega ljudstva. S tem bi nasprotno hoteli doseči vmešavanje tistih sil, ki bi tudi pri urejanju medsebojnih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo hotele prevzeti vlogo posrednika in si zagotoviti odio* čujoč položaj. Tako stališče italijanske delegacije v razmejitveni komisiji br®2 dvoma ne more prispevati k utrditvi in norinalizaciji dobrih sosedskih odnošajev med obema državama. Jugoslovanska vlada je podpisala mi' rovno pogodbo z Italijo, da bi v danih pogojih čim več prispevala k vzpostavitvi miru. S podpisom mirovne pogodbe je jugoslovanska vlada prevzela nase odgovarjajoče mednarodne obveznosti. Istočasno pa je jasno naglasila da s tem ne odstopa od zahtev po našem etničnem ozemlju ne glede na to, kakšne spremembe bi se na tem ozemlju pod tujo dominacijo izvršile. Hkrati je jugoslovanska vlada pokazala jskreno željo za čimprejšnjo normalizacijo in utrditev dobrih sosedskih odnosov, kar je prišlo do izraza zlasti v obvestilu o skorajšnji iz' menjavi diplomatskih predstavnikov med jugoslovansko in italijansko vlado. Italijanski zunanji minister Sforza le > podpisu francosko-italijanskega spO' zuma o odpošiljanju italijanskih delav-v na delo v Francijo ter ob raznih dru-h prilikah izjavil, da stremi italijanske sda k medsebojnemu razumevanju m delovanju med dvema sosedoma — Ju-islavijo in Italijo. Sedaj gre za to^ da ilijanski delegati v dejanjih dokažejo, so te besede ministra Sforze iskrene i ne. Vsako zavestno zaviranje spora-imevanja v vprašanjih začrtavanja z®' isne meje, zlasti pa absurdno in netoč-) pristransko tolmačenje določb mirov-: pogodbe v očitno škodo Jugoslavije ez dvoma ni v interesu jugoslovanskih ti italijanskega naroda, ki hočejo med' bojne odnošaje urejati sami brez vrne- »UPOŠTEVAJTE NAŠO PRELITO KRI IN REŠITE PRAVIČNO VPRAŠANJE MEJE NA KOROŠKEM« V začetku tega tedna so se vršila po mnogih vaseh v coni A goriškega okraja množična zborovanja, na katerih ljudstvo odločno zahteva, da se koroško vprašanje reši v interesu slovenskega naroda in miru v svetu. Taka zborovanja so se vršila v Dorenbergu, Mirnu, Biljah, Gradišču, Solkanu in v Brdih. V Prvačini je na manifestaciji bilo zbranih preko 360 ljudi v okrašeni dvorani in so zelo živahno razpravljali o naši Korošid. V Dorn-bergu je bilo navzočih preko 300 prebivalcev in poslali so resolucije Svetu zunanjih ministrov v Moskvo, tov. maršalu Titu in Izvršnemu odboru OF Slovenije. Iz Vipolž so poslali sledečo resolucijo, podpisano od 149 udeležencev: F pretekli vojni smo veliko žrtvovali, zato apeliramo na Svet zunanjih ministrov v Moskvi, da ne bi tudi za Koroiko začrtali take meje, kot je francoska črta v naših krajih, s katero se nam je zgodila velika krivica. Na konferenci v Moskvi upoštevajte našo prelito kri in pravično rešite vprašanje meje na Koroškem. Priključiti Koroiko k Avstriji bi pomenilo nasilje nad večino koroškega prebivalstva. Apeliramo na vas v imenu vseh žrtev. V Prvačini pa so takole izrazili svojo vročo željo in zahtevo po zmagi pravice- V dneh, ko je naša zemlja pred Pr*' ključitvijo k svoji materi, se prav posel)-, no spominjamo na vas, bratje na Koroškem, ki ste se ramo ob rami borih » nami. Naša borba ne bo končana, dok‘e ne bosta poslednji brat in sestra, združena v naši domovini, uživala sadove še težke, krvave, štiriletne borbe. Tudi v Vipavski dolini, v njenih sončnih vaseh, v Lokah, Ozeljanu, OsekUi Visokem, Batujah, Zavircu. Lokovcu, Brjah, Šmarjah, v Velikih in Malih Zabij ah, so na predvolilnih sestankih OF razpravljali tudi o naših zahtevah glede K°' roške. Tudi v Črničah se je zbralo lj"0' stvo iz vseh okoliških vasi in odločno p®" trdilo zahtevo, da se pravično reši Prl' padnost Koroške. Prav tako se je vršil0 veličastno zborovanje po ostalih vaseh- Delavci in kmetje, mladina in žen0' vsi skupaj smo enotni, saj vemo, da Jc Koroška naša zemlja in da ne bomo volili, da bi tujci živeli na naš račun- Mesec tehnike V avtopod'etfu v Ajdovšč ni se tehnično usposabljajo lutrišnji mojstri deta Velikonočno pismo briškega duhovnika »Gradimo novo Jugoslavijo in sebi boljšo bodočnost" z nlo Minulo je leto dni, od kar smo vse pri rokah, ko je začel graditi Up-sprejemali razne mednarodne komi- djo? Ne, prav zato je gradil toliko sije, od katerih smo pričakovali, da let. Enako bo z nami, le da bo doba . _ _ proizvodnje, mora biti prav borbeno sredstvo, orožje v rokah ljudstva, ki' gradi socialistično državo. Na tak način bo naša proizvodnja preraščala vsako produktivnost kapitalističnega protiljudskega sistema. Napačno je tudi mnenje nekaterih zaostailih tehničnih kadrov, ki poudarjajo, da je zaradi kakovosti bolje delati manj in počasneje. To še zdaleka j ni ljudska rešitev, temveč globoko nerodo stoodstotno upoštevale naše pra- gradnje neprimerno krajša. Zato nam razumevanje časa in potrebe. Gotovo vične želje in z izpolnitvijo postavile jamčijo petletke. Piko na zadnji i v naši pravici. Spet začenjamo z malim, da pri- Prihaja med nas komisija, ob kateri demo do večjega. Česar nimamo še \ ^>br'j ieT,ni.^ni .™islii« znanstve-oi morda Pilat vzkliknil podobno kot danes, bomo imeli jutri, toda gotovo. no ^er tudi tako delajo. Ljudska teh na prvi veliki petek: »Kaj je pra- Seveda moramo pa prav gospodariti. - Po navadi je slab gospodar tisti de- V naši ljudski državi gospodarske ščenci iz uprave. V pogovoru z njimi, sile iz dneva v dan rastejo, zaradi na- ti razkrijejo marsikaj. Tako sami po-raščanja pa bodo nujno nastajali novi vedo, da taka šola ne zadošča, vendar, problemi in vedno močnejši gospodar- da ne morejo prepustiti vajence same ski centri Razumljivo je, da se bo sebi. Trenutno je podjetje poslalo 9 dvignil tudi naš življenjski standard, vajencev v obrtno šolo v Idrijo. Po Ta perspektiva, ki si je moramo biti povratku teh bo odšla nova skupina svesti, postavlja tehnično znanost pred in nato spet druga, tako da bo ves va-velike in odgovorne naloge. Te naloge jeniški kader deležen res strokovne bomo lahko rešili le tedaj, če bomo vzgoje in se tudi teoretično usposobil resnično obvladali tehniko, obvladali' za obvladovanje tehnike dela. V pod-njeno široko delovno polje, se pri tem jetju samem, to se pravi pri delu, pa tudi poglobili v njen smisel in tako najlaže ugotoviš, kako se vajenci učijo tehniko dali ljudstvu. Ljudska pa bo in kako napredujejo pri svojem delu. tehnika le tedaj, če se bodo seznanjali z njo Široki delovni sloji, ki si jo bo- Lden najboljših vajencev, ki je 9 do osvajali in obvladali. Misel tehnič- mesecev delal na stružnici, je Anton nega napredka je treba ponesti v sle- Šuligoj. Pod vodstvom mojstra tovan-herni produkcijski proces, v sleherno sa Ivana Krečiča se je usposobil za tovarno, podjetje, sleherno gradilišče strugarja tako, da je njegovo delo od-iin prav tako v sleherno vas. Tehnika gcvarjalo delu kvalificiranega delavca, mora reševati vprašanja vseh gospo- Sedaj je v Idriji v soh. A a njegovem darskih področij istočasno in se mora mestu je sedaj 15-letni vajenec Jože vključiti v naš gospodarski načrt. Strnad. Pri stružnici dela tri mesece. Vzporedno s potrebami plana se bo ^0Jsler mu z zaupanjem in z never-morala razvijati tudi tehnika. Dati ' jetiio ljubeznijo izroča delo in ga pred tehniko ljudstvu, se pravi, ne samo pričetkom do podrobnosti seznani z učiti in vzgajati' vedno nove tehnične - načrtom. Odnos kot ga je opaziti med in strokovne kadre, ne samo izobra- fmema mojstroma y oddelku stružnic ževati široke delovne množice, marveč |ln njihovimi vajenci, je tak, da takoj pomeni razvijati tehniko količinsko in ugotoviš dve dejstvi. Prvič, da mojstri kakovostno, tako da bodo naši načrti res občutijo stroje kot pomočnike, in uresničeni in celo preseženi. Tehnika i drugič, da storijo vse, da svoje znanje se mora razvijati z naraščajočo pro- prenašajo z vso odgovornostjo na va-iz vod n jo. Upoštevati je tudi treba, da |Jence. se bo tehnika po izvedbi plana tako j Vajenca Jože in Viktor to občutita razvila, da bo krila vse naše gospo- in pr' delu ju lahko opazuješ, kako darske potrebe glede na dvig življenj- mojstrsko opravljata s številnimi vzvo-ske ravni in glede na politično gospodarske potrebe. Ljudska tehnika naj bo eden izmed močnih zagotovil trdnega in močnega razvoja socialističnega gospodarstva- Kot rečeno, tehnika nam mora biti pomoč pri dvigu upa učencu vse finese dela, če mu posreduje vse svoje izkušnje- Spominjam se, svojčas so vajence vzgajali s tepežem in so nekateri mojstri mislili, da je vajenec pač sluga, ki mora pometati, tekati po cigarete itd. V resnici pa lahko te mlade ljudi, ki so žejni znanja, vzgajaš samo pri delu, kjer jim ne smeš biti samo kričav in zmerjajoč zapovedovalec, temveč učitelj. Res, delavec — mojster, ki mu je zaupan vajenec, mora imeti kvalitete človeka-delavca. Kako vse drugačen odnos do dela dobijo ti mladi ljudje, če vidijo, da se jih hoče res usposobiti za mojstre dela. Zato ni čudno, če vprašujejo za vstopom v Soie, kdaj bo na njih vrsta in prav zato so tudi sami dali spodbudo, da se je osnoval tečaj, kamor hodijo dvakrat tedensko,« tako je zaključil vodja oddelka. Vajenci so razporejeni povsod. Posebna leteča skupina, ki se menjava, jim da nekak pregled tehnike vsega dela. Slednjič prestopijo k specializaciji. Vajenec tov. Zdravko Blažko je najboljši v oddelku za tapetništvo. Zdravnik mu je določil počitek. Počiva in ne dela, toda ves dan prisostvuje pri delu. V novem avtobusu, ki bo v kratkem stopil v promet, je njegovo delo vidno. Med 36 sedeži stopa in prisluškuje ugotovitvam mehanikov, kdaj bo »dvanajstka« sposobna za progo. Njegovo delo bo služilo ljudem. V električnem oddelku sestavlja tovariš Malalan sestavlja prečiščene specialne dele motorja. Dela kot kvalifi- i.. da je kakovost nad vse važni tehnični činitelj, toda kakovost tehnike ne sme biti ovira hitremu razvoju. Vica?« nita je le tista, ki bo zajela ves potek proizvodnje, ga okrepila tako, da bomo lahko zbrali vedno več in več sredstev za nove gradnje. Pri vsem tem je temeljno vprašanje kadrov, to se pravi naših tehnično že izobraženih kadrov in pa vprašanje stalnega izobraževanja novih strokovnih delavcev, specialistov, tehnikov in inženirjev, ki morajo zrasti iz vrst delovnega ljudstva. Tehnično znanje ni Nič zato, mi ne izgubimo poguma, dii, M d#bi ™ vse v redu- Prav za‘ saj imamo pred seboj Veliko noč, ki rad' leda ie sPrei€la naša država venam oznanja, da pride po vsakem ve- ^e načrte. Z načrti so težave, a še likem trpljenju in krivicah končno le veči€ in nepremagljive so, kjer se enkrat plačilo, vredno preslanega. dela 6rez Med dru9im nam Pravica bo obhajala praznik zmage. manika industrije. Ravno industrija ln takrat bo krivica čutila svoj poraz. ^ zahteva največ naporov, umskih ^l^ "Ttudf kmS^evefe Vsak pameten in pošten človek, in inaterialnih- ln & nas 80 P^oji ki le količkaj resno in trezno pre- zani°, gradimo jo že, to se pravi, v miši ju je, preudarja ter razume vso teku 50 ^la za ustvaritev našega borbo našega malega naroda, se mo- iadiiega gospodarstva. ^__________ _______^_____ ra čuditi. Čudili se mora silni živ- Pogumno moramo naprej. Česar | mamo, pač na lahko glorimi o naših _ _ g< Ijenjski moči in odpornosti ljudstva ni zm° Pristopi črnolas v obseg«, kot to zahteva njegovo delo. Pri nas ne moremo še govoriti o močni, težki industriji, ker je še ni- V prostem času se mladi delavci pridno uče di in usmerjevalnimi vijaki, ki jih je na stružnici kar precej. Ob nadzorstvu mojstrov vajenca uravnavata osišča, iščeta osrednjo os, pritrjujeta rezila. Mojster stoji ob strani, opazuje in res sodoživlja z vajencem. Pod delavsko obleko utripa srce delavca — tovariša. V oddelku za popravila stoji skupina, vajenci so, sklanjajo se nad ma-; sko avtomobiskega hladilnika, ki ga' Borba, ki ji v zgodovini ni para, saj Prej odvisni od drugih, ali moramo je stara, kot je narod sam; borba, v tudt danes? Ne, zavedamo se pre- ; nični kadri. Vajencem, ki bodo j mojster, kateremu zaupajo načrt. Delo Pre’ se prične. Mojster, vodja odseka, je kateri hi mnrsiknk drna narod ~e dobro, da ravno odvisnost vodi V SU- vzeli odgovorno mesto v našem gospo- mnenja, da se mora vajencem prčpu-Katen bi marsikak drug naroa^e „^slvo in je lo nefea in0c].erna suž- 'Tako se bodo najhitreje naučili samostojnega presojanja. Zaupam jim tako delo, za ka- Tako na primer Pokrajinsko avto- . podjetje v Ajdovščini' nudi svojim va- ---,— ---------------, — zaostajala za tujo. V stari državi smo , jencem dvakrat tedensko pouk o sploš- terega vem, da so dorasli. Manjša in « is*. rtSdL* isa Slovenskega Primorja delke pa smo drago plačevali spel v ne odgovarja strokovno organizirani vedna skrb in zanimanje. Ko že go- ,, . ,r. . . luiini iz naših vrvin Nič čudneaa, šoli- Vendar ta šola nudi to, kar va- jvorimo o tehniki, tedaj moramo pri- Ko se je peščici malodusmh sko- 1 p* ! jenci rabijo za življenje in za nadalj- , znati, da lahko učenec tehnično raste raj zdelo, da nas fašizem pomelje in da se je potem komu zahotelo po nj0 ;zoi>rarix>. Poučujejo jih name- in se razvija tedaj, kadar mojster za- zmendra kot cestni valjar, se je za- naši zemlji. Sedaj pa smo veseli in j gnal med nas kakor trop veselih ponosni, ker je delo v teku, delo po otrok nov val navdušenja in veselja, načrtu, ki nas rešuje odvisnosti in s ^ ki so ga prinesli naši najboljši. Ta tem tujega jarma, nam je vlil toliko novega upanja in Enega ali drugega hočejo strašili novega življenja, da nas je pomladil, še na drugem področju: to je z vero. cirani delavec. Neurejene razmere starega fašističnega sistema so ga vrsto let pritiskale v stopnjo vajenca. Njegova sposobnost pa je danes merodajna- V kratkem bo mojster, nasmeh mu leže preko zagorelega obraza, na čelo mu padajo temni prameni las. Roke so mastne in mokre od namakanja delov v bencinu. »Kmalu bo gotovo,« odgovarja. Pri »mercedesu« gleda v »jetra« motorju tov. Rado Koren. Dve leti se že uči. Rad bi šel v šolo. Pod »maši-nami« leže vznak še drugi mladi ljudje, ki bodo postali mojstri svojega dela. Samo noge molijo izjKid ogrodij. Pod strojem se veže pogovor mojstra in vajenca. Stroj je natančen. Dober stroj je veliko vreden — to pa zavisi od oskrbovanja in jioznavanja tehnike. Po končanem delu stopijo delavci in vajenci skupno iz oddelkov. Delovna obleka je polna oljnatih madežev, rokavi zavihani, prsti' zamaščeni, delovni ljudje odhajajo. Obrazi pa so vedri, saj ustvarjajo s svojim delom sebi in drugim veliko in svetlo bodočnost. Aljoša kot pomladi otrok družino. če je kje, je ravno v novi Jugoslaviji In mislim, da smo doslej dokazali, vera na poti do lastnega cilja. Toda da zaslužimo svobodo, da smo vredni otresti se bo morala vseh tistih vpli-življenja, za kakršnega se je ljudstvo vov, ki so ji v preteklosti prej ško-borilo. Ne delamo pa nikomur nobe- dili kakor koristili. Kot duhovnik mine krivice, ako še enkrat priznamo slini prav resno, da v zgodovini danes delež na prebujenju naše dežele slej ni bilo še tako lepe prilike, da ravno onim, ki so prišli prvi med bi živeli neprisiljeno, docela naravno, bratsko, kot ravno v naši državi. Gradimo novo Jugoslavijo in z njo nas z besedo osvoboditve. Tako je bilo. Primorska torej zasluži v celoti, sebi boljšo bodočnost. Vemo pa, da da živi v našem sklopu. Tega se za- je eden izmed osnovnih pogojev naša n e damo vsi, tudi tisti, ki jih bodo pri- enotnost silne meje še ločile od nas. Naše živ- ostati, jenje je njihovo upanje! enotni smo in moramo Taki bodimo! Tako bomo dali naj- Se nekaj! Nekateri ljudje so da- lepši vzgled tudi drugim. nes spet malenkostni. Hočejo biti širokogrudni in velikopotezni, pa se In to bi bilo tudi moje velikonočno voščilo vsem. Voščilo sedaj, ko strašijo vsake sapice in jih pretresa smo na pragu naše prave svobode, ek male miške. — Novo Jugoslavijo uresničenja naših želja, gradimo in to na razvalinah. Mnogo- Dajmo in ude j sivimo to voščilo! tesa še nimamo, kajti gradimo prof Edko Ferjančič, župnik, Vse. Mar misli kdo, da je imel Noe Kojsko v Brdih Mojster uči najboljšega vajenca Ant. Šuligoja dela na stružnici Zakaf še ni v Podragi poslovalnice nabavno-prodajne zadruge ODPRAVIMO NAPAKE, Ki SO ŠKODLJIVE PRI URESNIČEVANJU PETLETKE Pretekli ponedeljek so zborovali člani Osvobodilne fronte v Podragi na Vipavskem. V velikem šolskem prostoru so se zbrali iz vseh hiš in pričeli razpravljati o svojih gospodarskih nalogah, ki jih pred nje kot kmečke proizvajalce postavlja naš petletni načrt. Z vso vestnostjo so se lotili vprašanja plana. Govorili so, kako bodo preorali zemljo, kaj bodo posadili, zasejali, kako si bodo razdelili delo in kakšen mora biti pridelek, da bodo lahko od njega tudi oddali proizvode državi, ki s temi proizvodi računa. V Podragi živijo veseli ljudje; ponosno ti vsak pove, da se oni vedno preživljajo z delom svojih rok. Zato ni čudno, da so v času naše narodno osvobodilne borbe tudi mnogo žrtvovali. Danes hočejo umno gospodariti. »Trta najbolje rodi pri nas,« pravijo, »in krčili bomo nove vinograde.« — Sklenili so tudi pričeti izpreminjati njive v vinograde, ostale pa posejati z deteljo. Kolikor bodo sadili, pa bodo sadili krompir. Na to delo pa hočejo iti v Podragi organizirano. Cela vrsta družin se je zato že pred časom združila v kmečko produktivno zadrugo, ki dan za dnem dobiva nove člane, ki spoznavajo že prve konkretne uspehe zadružnega dela. Skoraj vsi v Podragi pa so napravili prijave na strojno traktorsko postajo in bodo orali letos večinoma že s traktorji. Tako dokazujejo svoje razumevanje. Nekaj pa jih teži. V vasi Podraga je namreč 85 družin in od teh je 82 družin včlanjenih v nabavno-prodajno zadrugo; od nekaterih družin celo po več članov. Želijo imeti svojo zadružno poslovalnico. O tej svoji pravici so tudi govorili na sestanku OF. »Nikdar nismo marali imeti umazanih rok s prekupčevanjem, barantanjem in odiranjem. Mi smo se preživljali vedno z delom svojih rok, zato v Podragi danes ni ne trgovine ne gostilne. Sedaj pa, ko gre za pošteno delo in je tudi trgovina stvar poštene preskrbe prebivalstva, sedaj pa hočemo imeti tudi v Podragi zadružno poslovalnico,« tako govore. Že lani junija meseca so »zaprosili« za poslovalnico in novembra meseca je bila ustanovitev poslovalnice odobrena na seji upravnega odbora nabavno - prodajne zadruge v Ajdovščini. Toda z zadružno poslovalnico v Podragi do danes še ni nič. Medtem so vaščani poslali še celo vrsto intervencij. Večkrat so se osebno obrnili na poslovodjo nabavno-prodajne zadruge v Ajdovščini, tov. Štucina, naj vendar izvede sklep upravnega odbora zadruge. Toda nič! Tovariš Štucin je Podražanom celo odgovoril, da zadruga v Ajdovščini ne zmore postaviti poslovalnice v Podragi. In to že po sklepu zadružnega odbora, ki se je glasil, da se poslovalnica ustanovi. Podražani se tudi težkoč niso ustrašili. Sami so našli prodajalnico v Podragi in tudi osebo, ki bi poslovalnico vodila. Potem so spet intervenirali. Toda zopet nič. »Vedno je treba imeti pred očmi,« pravijo vaščani, »da moramo iz naše vasi po vse blago nekaj kilometrov daleč v vipavsko poslovalnico in celo po cigarete v Št. Vid. Vsak gospodar mora posebej po semena v Ajdovščino, po vsak par nogavic je treba posebej v Ajdovščino. In tudi z našim previškom so težave. Vsak gospodar mora posebej voziti sadje, krompir in vse, kar se da od hiše, tudi jajca in maslo, spet nekaj kilometrov daleč v Ajdovščino.« S tem izgube mnogo dragocenega časa in mnogo preveč truda se vloži v to. Spet in spet so intervenirali. Ker niso uspel* pri tov. Štucinu, so se obrnili na Zadružni iniciativni odbor v Postojni, in sicer na tov. Kramar-j a. Toda tudi tam ni bilo nič. Zato je začela Podražanom stvar počasi presedati. Sklenili so, da jo dokončno rešijo. Kdo naj to razčisti? »To bo Osvobodilna fronta,« so sklenili. Zato so se zbrali na tem sestanku. Danes je resno vprašanje, kdo je kriv, da v Podragi še ni poslovalnice?! Za kakšnimi izgovori se bodo neki skušali skrivati tisti, ki so krivi temu, pa naj bo to tov. Štucin, ki je neposredno odgovoren za to, ali pa tov. Kramar, ki je šel mirno preko tega, da se zadružni sklepi ne izvajajo. Temu je napovedalo ljudstvo iz Podrage najostrejši boj. S takim načinom dela, kakor si ga predstavljajo ljudje, ki nosijo odgovornost, da v Podragi še ni zadružne poslovalnice, se naše ljudstvo ne pripravlja na uresničevanje gospodarskega načrta. Ljudstvo hoče svojih zadrug, pripravljeno je žrtvovati zato, da se ustanove in zato je vsak. kdor temu nasprotuje, vede ali nevede, namerno ali podzavestno, sovražnik našega zadružništva in načrtnega gospodarstva, in torej sovražnik našega delovnega ljudstva in njegovega blagostanja. S tega gledišča je treba rešiti vprašanje zadružne poslovalnice v Podragi, ki mora prinesti Podražanom poslovalnico, tistim pa, ki so nieno ustanovitev zavirali, pa primerno kazen! Kakor je že znano, je tovarna vezanih plošč Sicla v Št. Petru na Krasu obsežno podjetje, v katerem je zaposlenih več stotin delavcev. Delavci so se v novi Jugoslaviji z mladostno vnemo lotili dela, zavedajoč se, da jim ona ne bo delala krivice in jih ne izkoriščala, kakor jih je izkoriščal fašistični režim. Od osvo-boditve in posebno še sedaj ob pričetku Titove petletke so vsi brez izjeme s podvojeno vnemo prijeli za delo in žrtvovali naši domovini ure in ure prostovoljnega dela. Opozoriti pa moramo na napako, ki se je primerila pri nas ob delitvi nagrad. Zadnjič so namreč delili nagrade in tri četrti delavcev je bilo obdarjenih z različnimi nagradami, in sicer po več tisoč lir. Od 30, ki nagrade niso prejeli, ni bilo nobenega, ki ne bi bil nagrade vreden, pač pa so bili enako pridni kakor nekateri drugi, ki so bili nagrajeni. Glavna napaka je bila ta, da se je nagrada delila nepravilno in preširoko, torej da ni bil način delitve dejansko vzpodbuden. Predlagana in sprejela sta nagrado celo dva delavca, ki sita potem pobegnila, ne- nostni napisi: te moramo okrog naših nasadov obnoviti; vse povsod je treba nabiti napise proti ognju. Na Krasu rušijo zidove, ki so bili zgrajeni da bi i«>' tirali ogenj: moramo jih obnoviti. S tem čistimo Kras kamenja in branimo ognju viva udavwui ivi olia > t * At1 kateri pa so prejeli nagrade po simpa- 1 P°1‘ Vkljub vsej pažnji pa lahko ven a tijah. Nagrajeni pa niso bili nekateri ti- °Ženi tu Pa tam izbruhne, zato moramo sti, ki so vso zimo ob najhujšem mrazu vedno biti pripravljeni, da ga zadušimo. In snegu ure daleč redno in točno hodili Odziv na klic k gašenju je obvezen, yen-na delo, s katerim so služili vsakdanji dar n* vedno povsem zadovoljiv in ni n kruh sebi in družini in vestno gradili na- vršen s potrebno hitrostjo, zato je po še gospodarstvo. Bili smo torej ločeni. Krivdo za to trebno, da vsaka kraška vas izbere svo jo gasilno četo, ravnotako kot je izbra nosi največ sindikalni odbor in perso- j ^ gasilno četo proti požarom hiš. Te ga nalni referent Čehovin Jernej, ki je pri- silne enote morajo imeti potrebno pm šel na občni zbor sindikalne podružnice pravo vedno pripravljeno ter morajo sto- brez predhodnega posvetovanja s sindi- , PBi v akcijo takoj. Vsi prebivalci so — - M-----------•_ - • i > • • pa dolžni pomagati čimprej. kalnim odborom in je v eni delovni izmeni razdelil vse nagrade Toda naša volja, vztrajati v delu, spričo te napake ne bo klonila. Dobro vemo, da z delom pomagamo k obnovi in izgradnji Titove Jugoslavije, ki nam je zajamčila vse pra- „„ „„ , w „____ vice. Vemo pa tudi, da je treba take na- postavljena letalska straža. To so.doka-pake ostro obsoditi in jih odpraviti, ker zi, da je bojazen pred požari upravice-so škodljive^ našemu velikemu poletu, s na in, da pravilna organizacija lahko ome-katerim hočemo izvršiti petletni ^ Titov jj[ škodo. Pri nas ni ravno potrebna noč- V naprednih gozdnatih deželah se vzdržujejo izvidnice, ki vršijo službo tudi ponoči in poročajo o požarih. V Sovjetski Zvezi je v kritičnih tednih in v pokrajinah, kjer so nepregledni gozdovi, plan. Delavci iz Sicle. BORIMO SE PROTI TIHOTAPSTVU Kako izvajamo petletko na vaseh Prebivalci Ocizle v Sežanskem okraju pravijo v svoji resoluciji ob volitvah med drugim: »Začeli bomo s poizkusi gojenja sladkorne pese, sončnic in tobaka, ker predvidevamo, da bodo te rastline pri nas dobro uspevale; obvezujemo se, da bomo obdelali vso zemljo do zadnjega koščka. V Hrastovlju se obvezujejo obnoviti 10 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, izvedli bodo tudi elektrifikacijo vasi; pričeli bodo s poizkusi gojenja tobaka in obdelali bodo vso zemljo; za obnovo in gradnjo nove ceste in vasi bodo napravili 15.600 delovnih prostovoljnih ur; za obdelavo 75 ha zemljišča, kjer bodo nasadili 80 stotov krompirja, 25 stotov pšenice in več stotov drugih semen, pa bodo prispevali 1300 prostovoljnih delovnih ur. Na Kalu v Postojnskem okraju bodo ob progi Ljubljana—Trst napravili 3 km dolg protipožarni pas za očuvanje gozdov pred morebitnimi požari. V Bistriškem okraju bodo posvečali vso pažnjo lesni industriji in živinoreji. V Tolminskem okraju bodo gojili zlasti živinorejo, mlekarstvo in planšarstvo. Na Kobariškem predelu tol- minskega okraja so od celotnega načrta prvomajskega tekmovanja že dosegli 86.7%; za razne industrijske naprave in nabavo strojev za predelavo mleka in obdelavo zemlje ter za material za gradnjo in popravo vodovodov so zbrali 2 milijona 040.403 lir. — V Brdih v Goriškem okraju razpravljajo na predvolivnih zborovanjih o planskem načrtu za letos. V Fojani, Neblu in Šlovrencu se pogajajo o nabavi skupnega kamijona za prevoz; v ta namen so že zbrali nad pol milijona lir. Tudi v Biljah so nabrali 200.000 lir za kamijon. V bivšem Grgarskem okraju je bilo več zborovanj. Posebno živahno razpravljanje o gospodarstvu je bilo v vasi Vrata; vaščani so sklenili z lastnimi sredstvi napeljati elektriko v vas. V Črnem Vrhu nad Idrijo je ljudstvo na predvolivnem zborovanju sklenilo rešiti vprašanje delovnih moči za pomladansko setev na ta način da si priskrbijo iz traktorske postaje v Logatcu traktor za oranje, obenem bodo iz vasi organizirali delovne čete iz mladincev in mladink, da se z združenimi močmi obdela vsaka ped rodovitvne zemlje. V tekmovanju izvajamo spomladansko setev Z volitvami v nove OF odbore slopa . cepijo nova sadna drevesca, drugi spet vse delovno ljudstvo z velikim poletom k Ustijo travnike. Podobno delajo ostale izvajanju petletnega plana. Petletka! vasi v Bistriškem okraju. Kratek, a'jedrnat poziv maršala Tita je* Sončna Vipavska dolina se bohoti v naenkrat zajel sleherni kotiček nove Ju- cvetju češenj, breskev in sliv. Že v zgod-goslavije. Delavci v tovarnah, rudarji,' njih jutranjih urah se pomika na polja] graditelji mladinske proge, vsi so zgra- vrsta traktorjev. »Traktorji!« završi med bili za delo s podvojenimi silami. Z nič ljudstvom. Poljedelci jih ponosno opazu-manjšo zavestjo se vključujejo v delo na- jejo, prerekajo se, vsak hoče orali s trak-črtnega gospodarstva tudi naši poljedelci, torji. »Kaj živina,« pravijo, »navadno Dolga zima in vsakodnevni nalivi so drevo zrahlja samo površino, traktor, ta V današnjih dneh, ko ljudstvo vlaga največje napore za načrtni dvig gospodarstva in ekonomsko osamosvojitev države, se še dobe posamezniki, čeprav redki, ki so se brez najmanjše zavesti dolžnosti do skupnosti podali na službo »gospodom« v coni A, ki se s tem okoriščajo. Taki ljudje hočejo živeti brez dela in mislijo, da bodo živeli od žuljev drugih. Kljub temu, da danes pri nas šč pogrešamo živino, ki jo je okupator izropal, hočejo nekateri špekulanti in tihotapci še naprej tihotapiti živino v cono A. Tak primer je Prelc Zorko iz Barke v Sežanskem okraju, ki je že dobro znan špekulant. Bil je že enkrat obsojen od ljudskega sodišča v Herpeljah zaradi špekulacije in tihotapstva in je bil zato obsojen na šest mesecev prisilnega dela. Vendar ga kazensko taborišče ni poboljšalo. Kljub temu, da se je šele pred mesecem dni vrnil iz zaporov, je skušal 30. marca zopet skupno s Filipom Kovačičem iz Barke tihotapiti preko demarkacijske črte v cono A dve kravi, od katerih je pričakoval mastnega zaslužka. Prelcu in Kovačiču pa to pot stvar ni uspela. Pravočasno so jo zasledili mladinci, ki so jima že onstran demarkacijske črte iztrgali živino iz rok in jo poslali nazaj, ta dva po,dleža pa sta prišla v roke Narodni milici, organu ljudske oblasti. Prelc Zorko je v svojem zagovoru krivdo priznal. Dejal pa je, da se je v tihotapstvo tako vživel, da je špekulacija »postala njegov poklic«. Vso pokvarjenost nam kaže tudi dejstvo, da je bila že tudi njegova sestra Ernesta na prisilnem delu zaradi tihotapstva, kljub temu, da ima družina precej veliko kmetijo, na kateri bi se prav lahko pošteno preživljala. Jasno je, da ljudstvo, ki se požrtvovalno bori za izboljšanje položaja, ne bo nikoli dovolilo izkoriščanja. Prav budnost mladine je pripomogla, da je bil tihotapec še ob pravem času. odkrit. Prav tako bo ljudstvo tudi v bodoče še z večjo budnostjo odkrilo vsak najmanjši poskus protiljudskega delovanja posa- na izvidnica, pač pa je potrebna zavest v vseh in skrb, da o požarih poročajo čim jih opazijo. Gozdarstvo se razlikuje od drugih znanstvenih panog predvsem zaradi tega, ker računa z dolgimi razdobjih Površnosti v gozdarstvu se strogo maščujejo, zato moramo posvetiti veliko pažnje za čuvanje gozdov, ker moramo pomisliti, da lahko v našo škodo obrnemo v kratkih urah, kar narava gradi, le s tem, da si sami pridobimo majhno korist. Oglejmo si še drugega nasprotnika kraškiih nasadov: borovega prelca. Kako ta žival živi, že vsi na Krasu vedo in ne manjka o tem literature. Življenje prelca si bomo zato zelo na kratko ogledali. Julija obletava vrhove črnega bora beli metuljček ter zalega jajčeca na iglice. Metuljček ima kratko življenje in se ne hrani in pride na svet edino zato, da skrbi za potomstvo. Iz jajčec zlezejo po nekaj tednih majhne gosenice, ki hitro rastejo in požrešno žro iglice bora. Te živalice gredo skupaj na pašo, skupaj pletejo svojo hišo, skupaj se sprehajajo'-vsem je namreč znana karakteristična procesija gosenic, ki lezejo ena za drugo po borovih gozdovih. Gosenica žre do meznikov. Ljudstvo pa tudi zahteva, da • • . ' • . , m o Pozne ieseni' P<»tem prezimi v skupnem se Prelcu in Kovačiču izreče taka kazen, kakršno zaslužita. Štucin Ludvik Pogozdovanje je pogoj za boljše gospodarske razmere na Krasu ovirati kmete pri spomladanski setvi. Nestrpno so čakali lepega vremena, pripravljali poljedelsko orodje in zbirali semena. V kovaških obrtnih delavnicah so močno odmevala kladiva, popravljali in izdelovali so se plugi, krampi itd. USTROJ je pripravljal An razporejal traktorje po brigadah. In ker se slabo vreme le ni nehalo, je ljudstvo postajalo mračno in tožilo v skrbeh, da ne bo moglo pravočasno obdelati zemlje. Končno se je nebo zvedrilo, zvedrili so se obrazi kmetov, njihove oči so zažarele v novem upanju. Vse je v hipu oživelo! Staro in mlado, vse je tekalo na polja. Zemlja se je naglo izsuševala, prst je bila močno napeta. Kmetje so se veselili, obrazi žareli. Še pozno v noč so postajali pred hišami in zadovoljno opazovali jasno, zvezdnato nebo. Komaj se zdani, že hiti vse na polje. Vse dela, vse tekmuje! V Bregarjih, mali, požgani partizanski vasici, se vrši skupna obdelava zemlje. Žene hitijo v kleti, naglo obrezujejo semenski krompir. V pomoč jim pritečejo zdrave in nasmejane mladenke, združene v četo. Delo gre urno izpod rok in kmalu je seme gotovo. Krepki mladeniči vpregajo živino, vozijo gnoj na njive, pri tem pa veselo žvižgajo in pojejo. Tudi vas Tatre je oživela, delovna mladinska četa odhaja s pesmijo in vriskanjem na polja. Starejši možakarji pa orje globoko, hitro in poceni!« Naglo se pomikajo po njivah, za njimi se praši zemlja. Sočna prst z brzino spreminja barvo, vse bolj temna postaja. Par ur, pa je njiva zorana. Na polje pribite mladenke s krompirjem, posadile ga bodo mnogo več kakor druga leta, dovolj ga bo tudi za delavce v tovarnah! Po kosilu se delo nadaljuje, traktorji orjejo, branajo, dekleta sejejo. Mladeniči za krmilom vriskajo, njive se preobražajo. Šele v poznem mraku se vračajo na svoje domove. Nihče ne pozna utrujenosti, kako le, saj so delali s stroji, ti pa so neumorni. O pogozdovanju Krasa so že pisali v mnogih jezikih; a vendar še stoji Kras na svojem mestu. Kje tiči vzrok, da ni storjenega pri pogozdovanju Krasa mnogo več kakor uspešni poizkusi? Predvsem moramo upoštevati, da so bila prva dela poizkusna ter niso mogla zajemati tiste širine, ki bi bila potrebna za večji efekt, drugič pa je bil problem Krasa dostopen le strokovnjakom in samo majhnemu naprednemu delu ljudstva: večina ni mogla razumeti, zakaj je pogozdovanje nujno potrebno in kako naj se izplača saditi drevje, ki bo dalo nekaj zaslužka šele po pol stoletju, namesto da bi pustili pašnik; ni vedela namreč, da je gozd tisti važni faktor, ki vpliva na lokalno klimo v takšni meri, da ustvarja pogoje za življenje drugim kulturam. Še drugi važni činitelj je ta, da je Kras v zadnjih desetletjih doživel velike gospodarske krize. Upoštevati moramo tudi, da pogozdovanje Krasa pod fašistično Italijo praktično ni prišlo do izraza. Pri pogozdovanju Krasa moramo zainteresirati predvsem kraško ljudstvo, kajti uspeh je odvisen v prvi vrsti od prepričanja vseh, da je boljše gospodarsko stanje Krasa odvisno od bodočih gozdov. Te gozdove pa lahko zaščitijo le najširše množice krnskega ljudstva s tem, da jih spoštujejo in varujejo pred sovražnikom. Neumestno je mišljenje, da je kateri koli način melioracije tal sploh mogoč, če ne rešimo problemov suše, vetra in humusa; krnska zemljn je povprečno preveč izprana in suha, da bi lahko nudila možnost življenja bolj intenzivnim kulturam. Nastane takoj vprašanje, kako je bilo doslej, in če je res, da je bil nekdaj Kras pogozden. Kras je bil v resnici pokrit z gozdovi: imamo o tem celo vrsto dokazov. V 16. stoletju se začenja deva-stacija kraških gozdov v prid pašnikov, in s tem začenja propadanje kraške ekonomije: ravnovesje, ki ga je vzdrževal gozd, je zlomljeno in pašniki ali druge kulture morajo propadati ter so padle danes v nekaterih krajih do skrajne mere. Napačno je misliti, da je vseeno boljše imeti slab pašnik kakor gozd, ker ne smemo računati samo s sedanjostjo, marveč tudi z bodočnostjo. Kdor se še danes tega ne zaveda, temu kraško kamenje nič ne pove. Vprašanje pogozdovanja Krasa se je pojavilo šele v polovici prejšnjega stoletja. Prvim neuspešnim poizkusom so sledili bolj uspešni, tako da so konec prejšnjega stoletja ugotovili, da je črni gozdu ter se na pomlad s prvim gorkim soncem zopet spravi na borove iglic^' Koncem maja se skupno z drugimi zarije v tla in zabubi v ličinko. Iz te ličinke zleti zopet metulj. Borov prelec je specifičen zajedalec bora in predvsem črnega bora. Če tega nima na razpolago, se lahko spravi tudi na alpski bor, na obmorski bor, na rdeči bor ter celo na ceder. Nekdo trdi, da napade prelec tudi listovce in celo trto, črešnje itd., to je odločno fantazija. Zanimivo je namreč, da se še ni nobeden kmet pritožili da mu gosenice delajo škodo na trti odnosno na drugih kulturah. Če to kdo opa- da je eventuelni obisk borovega prelca na druge kulture zgolj slučaj ter da ne predstavlja za te rastline nobene nevarnosti. Pomisliti pa moramo, da obstoja BORIMO SE ZA IZVEDBO IN PREKORAČENJE PETLETKE! -OOOOOOOOOOOOOOO-^ bor, sajen po dvoletni gojitvi v drevesnici, najboljši pionir, ker ima pred drugimi vrstami te prednosti, da je odporen proti suši in proti vetru, da je silno skromen ter da ustvarja humus v večji „„s„. „ „„„ meri kakor druge vrste gozdnega drevja, zi, naj javi kmetijskim oddelkom, Mislim ■»■r « vvl* tl ’ -I n oiron-fiiolrtii ^tWtienr Vwvr-vvrtTr* r5 o TM*PilC2 JNe bomo se spuščali v podrobno polemiziranje, da bi ugotovili, če je črni bor edina vrsta, ki pride v poštev pri osvajanju golega Krasa: jasno je vsakomur, da je nesmiselno saditi črni bor tam, kjer bi uspevale boljše vrste. Pri izbiri vrste bodo odločali lokalni čini-telji, ki jih bo strokovnjak presodil. Tudi se ne bomo spuščali v polemiko, če je boljša neposredna setev na terenu ali saditev, ker je verjetno tudi tukaj kompromisna pot. V resnici so izkušnje do danes dokazale, da ni neposredna setev na terenu uspešna, ker ne vzdržijo enoletne sadike poletne suše; dokazano je tudi, da je podsajenje v že odraslih borovih sestojih uspešno, ker je borov gozd že ustvaril ugodne pogoje za to. Ni pa tudi tukaj nič absolutnega in ne moremo reči, da se ne bo našel pri pogozdovanju kak bolj uspešen in bolj enostaven sistem: čestokrat namreč je ves problem v tem, da znamo naravo pravilno posnemati. Važno je to, kar sem malo prej povedal, da bo pogozdovanje Krasa prenehalo biti problem, ko bo vsakomur jasno, da je zasaditev gozdov predpogoj boljšega gospodarskega stanja ter da z zaščito gozdov zaščitimo tudi pašnike. Pašništvo in gozdarstvo si nista nasprotnika, kot morda kdo še misli: nasprotno, eden izpopolnjuje drugega; kjer gozdov ni, tam tudi pašnik pri nas ne obstoja, ker s časom propada in na njegovem mestu ostane gola skala. O tem imamo dovolj dokazov po vsej Primorski. Cela vrsta dokazov je na Krasu, na Bajnški planoti, v Zgornji Soški dolini in drugod, kjer koli se je torej pred časom gozd umaknil pašniku. Pašnik in gozd si nista nasprotnika, oba »ta potrebna našemu gospodarstvu, in na Krasu ne bo več perečega problema, ko bodo vsi vzeli gozdarstvo za res ter za vedno ščitili gozdove pred požarom pred boleznimi, pred zajedalci ter bode omejili pašo na tiste predele, ki so za pašo namenjeni. DVIG KRAJEVNE PROIZVODNJE NA KOBARIŠKEM Kobariški kot tekmuje. Kljub raznim oviram ZVU pri gospodarskem in zadružnem udejstvovanju tamkajšnjega prebivalstva in kljub raznim vremenskim ne-prilikam je bil v zadnjih dveh mesecih gospodarski načrt izveden 69.4%. Zaradi dolgotrajne zime in globokega snega v dolinskih in višinskih legah je zastalo pogozdovanje, čiščenje travnikov in planin, vendar je bilo do sedaj izvedenih na kmetijskem sektorju 8962 delovnih ur. Za dvig gospodarske proizvodnje pa je bilo v tem času nabranih 2,040.403 lire. V štirih mlekarnah so bili nabavljeni in montirani električni stroji za predelavo mleka. Vrši se dobava cevi in potrebnega materiala za gradnjo vodovodov in strojev za obdelavo zemlje. Za graditelje proge Šamac—Sarajevo je bilo nabranih 88.052 lir. Za vojne sirote je bilo nabranih ob raznih prireditvah poleg kosov oblek in perila ter drugih stvari in hrane tudi 43.115 lir. V teh akcijah in izboljšanju gospodarskih razmer so se množično udejstvovale vse vasi, zlasti vasi Breginskega kota, V zvezi s tem naj omenimo nekaj o glavnih sovražnikih, ki jih ima kraški borov nasad: požar in borov prelec. Požar je lahko povzročen iz raznih razlogov: velikokrat je kriminalnega značaja, še večkrat pa je posledica malomarnosti. Medtem, ko ne moreš proti kriminalcem postopati drugače kot z zakonom, lahko število požarov vsled malomarnosti znatno znižaš s propagando in poučevanjem. S Krasa so zginili var- Kobarid in Kamno. Za dvig kulture in prosvetljenosti ljudstva je bilo razprodanih 969 novih vzgojnih knjig za skupno vrednost 100.313 lir. Poleg tega je bilo 29 javnih kulturnih nastopov. Večerni tudi hrastov prelec, ki lahko obišče drugo listnato drevje. Ta prelec nima z borovim nič skupnega akoravno sta si običajno zelo podobna. Borov prelec je na vsak način škodljiv, ker je naravno, da povzroča pO" manjkanje iglic na boru neko izgubo fiziološkega ravnotežja rastline; ni pa borov prelec po navadi toliko usoden, da bi povzročil smrt. Zdrav bor požene nove iglice, čeravno jih je po prelcu v celoti izgubil. Logično je, da mu to ne pri" ja ter, da oslabljen težje zdrži napade drugih zajedalcev in bolezni, ki pa s° boru usodne. Zaključimo zato lahko, da je borba proti prelcu potrebna, ker prelec oslabi rastlino, ki nato lahko podleže drugim sovražnikom. Na svetu ima vsaka stvar svoj začetek in svoj konec, tudi napadi prelca Napad se v kratkih letih stopnjuje do nekega viška, ki ga imenujemo kulminacija, to je ko se pojavi za prelca nekaj nenormalnega, ki ga uniči. Ali je bor prestal to kul-minacijo? Bor vedno prestane, če se pojavi sam prelec, če s prelcem pride 5® kaj drugega, pa lahko bor podleže, če precej močno oklestimo bor, da uničimo gnezda, smo sami povzročili na boru te" gubo fiziološkega ravnovesja in napravimo približno to, kar napravi gosenica, ko iglice požre: zato so namreč gozdarji mnenja, da ni mogoče pri zelo hudem napadu (posebno, ko gre za visoko drevje, na katerem se pojavi kar po 10—20 gnezd) izvesti čiščenja. V takem slučaju je pričakovati nastop kulminacije takoj, zato ne bomo izvedli niti čiščenja v celoti, ker bi bilo tudi predrago, toliko mani pa delnega, ker če deloma očistimo gozd podaljšamo nastop kulminacije. Kako se bomo torej ravnali ob napa" du prelca ? Očistili bomo vse mlade nasade, ker v teh ne predstavlja čiščenje velikih težkoč, očistili bomo vse ostale nasade, kjer je to mogoče, ker ne smemo čakati, da tečaji za odraslo mladino sc vršijo v vseh ! "a,stoPila kulminacija, v kolikor skozi .................... 1 3—3 leta napada bor prehudo ošini in 1c večjih središčih, kjer obstojajo šole, na XeH ! tečajev se marljivo udeležuje okrog 320 ^?v' Mutiranje borovega prelca je zato katerih poučujejo ljudski tečajev se tečajnikov. | zato podvržen napadu drugih sovražni'1 učitelji. * iv m v. ramali ju uvi*«j v*:gči preica je 'fr obvezno, ker edino z vsakoletnim pobiranjem gnezd bomo ohranili odpornost Tako se to ljudstvo z delom za zboli- kraškega pionirja proti njegovim sovraž-šanje gospodarskih in socialnih razmer ; nikom in mu bomo s tem pomagali v ,in za kulturno izgradnjo pripravlja na njegovi borbi za izboljšanje življenjskih priključitev k Jugoslaviji in na vstop v j pogojev na Krasu, načrt za prvo petletko. i Šebenik Marjan- V Goriškem in Idrijskem okraju se pripravljajo za volitve v krajevne odbore OF »Skl eoe bomo izvedli, ker popolnoma zaupamo Osvobodilni fronti in ker vemo, da nas bo le njen program pripeljal do popolne osamosvojitve" Iz obveze vasi Straža V nedeljo bomo tudi pri nas volili! la vzklik gre od vasi do vasi, od hiše do hiše, kajti volitve v OF so za ljudstvo velik praznik. V Idrijskem okraju so se Po vseh vaseh že vršila predvolivna zborovanja in vasi so si napovedale [Pedsebojno tekmovanje, kje bo udeležba volivcev največja in kje bodo volit-v® najprej zaključene in katera si bo zadala boljše obveze. Mladina in žene ze krasijo hiše z napisi, v katerih poudarjajo, da se bodo z volitvami vključili v Petletni plan Jugoslavije. Idrijčani in '-erkljani so sklenili, da bodo v soboto 2yečer priredili manifestativna zborova-b|a in baklade na glavnem trgu. V Idriji bo sodelovala tudi rudarska godba, ki bo v nedeljo zjutraj priredila budnico. »Delavci hočemo biti prvi na volitvah, kakor smo bili prvi v delu za dvig naše '»dustrije«, so dejali rudarji živosrebr-neSa rudnika v Idriji, ki so s svojega sestanka poslali naslednjo resolucijo ■flaršalu Titu: Dragi tovariš maršal, zaklinjamo se, bomo čuvali vse pridobitve narodno °svobodUne borbe ter še napref utrjevali °dbore Osvobodilne jronte. Obvezujemo Se, da bomo vloiili vse naše moči za čimprejšnjo zgraditev naše Jugoslavije. Idrijci rudarji se zavedamo, da stojimo pred težkimi napori za izvedbo petletnega pla-J1.«, zato se danes Vam, maršal, zaobljub-'jamo, da bomo dvignili produkcijo rude 5 %. živega srebra za 5 %, rudniški učinek za 7 %, učinek zbiralnice za 5 %, splošni učinek podjetja pa za 8 %, tako, da bomo poslali iimprej gospodarsko ne-°dvisni in v resnici gospodarji naše drža- delovnega ljudstva. V vasi Straža pa so sklenili, da bodo v prvem letu obdelali vso plodno zem-'io; gojili bodo tisto kulturo, ki najbolje uypeva; prekoračili bodo predvojno sta-bje vprežne in molzne živine; v petih 'etih bodo prodali 150 glav živine; usta-bovilr bodo samostojno kraievno zadru-Spl dokončno bodo obnovili vse ruše-v*ne; zemljo bodo obdelovali kolektivno; °hvezali so se, da bodo oddali ves presek mleka, previšek poljskih pridelkov pa bodo oddajali le zadružnim in državnim ustanovam; še bolj bodo utrjevali svojo ljudsko oblast. Te sklepe bodo izvedli zato, ker imajo v OF popolno zaupanje in ker dobro vedo, da bas bo le njen program privedel do popolne gospodarske osamosvojitve. Poljane pri Cerknem tudi nočejo zaostajati. Na predvolivnem sestanku so si Postavili sledeče obveze: obnovili bomo bdekarno in en hlev; obdelali bomo vso Plodno zemljo in nudili pomoč onim ki nimajo dovolj delovne sile; v prime-rp dobre letine bomo oddali 25 q krompirja: žene bodo v vasi uvedle vzorno kokošjerejo; mladina bo organizirala dejavno četo za obdelavo zemlje; očistili “omo vse sadno drevje m posadili več bovih sadik; volitev se bomo udeležili i00% in vztrajno bomo zahtevali, da se Slovenska Koroška priključi k Jugosla-viji. Dejali so, da ne bodo te obveze *amo izvršili, ampak jih bodo tudi prekoračili. V Novakih pa so na predvolivnem zborovanju sprejeli sledeče obveze: izmolili bomo v naš novi odbor OF najboljše člane, in sicer one, ki so se do-slej pokazali najbolj požrtvovalni v de-b pri izgradnji naše nove ljudske obisti; z vsemi močmi bomo sodelovali Pri izvedbi petletnega načrta s tem, da bomo obdelali vsa polja in jih posejali s Pridelki, ki so našim razmeram najbolj Ponosni, dopolnili bomo število živine, da Posežemo predvojno stanje: oddali bomo °d letošnjega pridelka 300 q krompirja Za potrebe industrijskih krajev in za seme, elektrificirali bomo vso vas; zgradili bomo okrepčevalnico v bližini partizanske bolnice »Franje«; izboljšali bomo v čim večji meri organizirano oddajo JPleka za potrošnike industrijskih kra-tev. Vse to bomo izvedli zato, ker smo ‘rdno prepričani, da nam bo le petletni Pačrt pomagal uresničiti davne želje po človeka dostojnem življenju. Tudi v Goriškem okraju so se že povsod vršila predvolivna zborovanja, in alcer dvakrat v vsaki vasi. Na prvem Ostanku so razpravljali o pomenu volitev, na drugem sestanku pa so si na-Pzavili že točen načrt v obliki obvez. Vlasti žene v svoji organizaciji se v tekmovalnem smislu zelo zanimajo in udejstvujejo pri kampanji. Žene iz Ajdovšči-Pe so napovedale tekmovanje ženam v "■pavi, iz Lokavca Sv. Križu, iz Lohk Pa Krvavcu. Tekmujejo v tem, kje se bodo žene čim bolj seznanile s sklepi Plenuma OF, kje bodo v čim večjem številu prišle na volitve, kje bodo čim yeč pripomogle k dobri izvedbi volitev ln kje bodo pritegnile vse žene v organizacijo AFZ. V Solkanu so si za prvo leto tekmovanja zadali sledeče naloge, ki so jih iz-razili v resoluciji Izvršnemu odboru OF: Obvezujemo se, da bomo poskrbeli, da bo apnenica pri »Rdeči zvezdu redno poslovala s tremi pečmi in se bo dnevno Produciralo 30 ton apna. Enako se obvezujemo, da se bo produciralo dnevno 05 m3 šlirivrstnega gramoza za posipanje cest in betoniranje ter 25 m3 finega štiri-Vrslnega gramoza za asfaltiranje cest. Popravilo se bo 4 stanovanjske hiše za naj-P°lrebnejše delavce, nove pisarne in de-tavsko menzo. Poskrbeli bomo za drva, Premog in vse potrebno orodje, da se »odo ia dela v redu vršila in izvršila v Prvem letu petletke. Zadruga mizarskih obrtnikov si bo no mnogo poživila delo sindikalnih fizkulturnih komisij. Temu važnemu vprašanju se ni do sedaj posvetilo dovolj pažnje. Fizkulturna komisija naj se sestane dvakrat mesečno, po potrebi tudi večkrat. Dnevni' red sestankov fizkulturne komisije je potrebno predhodno dostaviti vsem njenim članom, da bi vsak imel dovolj časa premisliti in preuče- vati posamezne probleme. Fizkultur-na komisija razpravlja podana poročila in predloge članov in osvaja potrebne sklepe ter svete o nadaljnjem delu. Komisija v svojem delokrogu vodi splošno politiko fizkulturnega gibanja v sindikalnih organizacijah. Ona daje nasvete sindikalnemu forumu v pogledu strokovnega, kultumo-prosvet-iega in idejno-politinčega dela sindikalnih fizkulturnih društev in aktivov. Pri organiziranju raznih fizkulturnih prireditev, manifestacij itd., sprejme komisija dolžnosti in jih razdeli svojim članom. Komisija izdela delovni načrt, predloži predloge o tekmovanjih, organizaciji in sploh o popularizaciji fizkulture. Sindikalna fizkulturna društva, ki so v dosedanjem delu pokazala dobre rezultate in ki stoje organizacijsko in materialno dobro, bodo prevzela patronate, predvsem nad aktivi vajeniških domov, šol in vasi. Prevzemanje obvez močnejših fizkulturnih društev o brigi za vajeniške domove, šole in vasi, bo velik uspeh v realizaciji osnovnega fizkulturnega principa. S prevzemanjem patronatov nad vaškimi fizkul-tumimi aktivi se bo postavila tesnejša vez med mestom in vasjo, delavcem in kmetom. To so nekatera osnovna vprašanja v zvezi s formiranjem, sestavo i'n‘ delom fizkulturnih komisij Enotnih sindikatov. Razumljivo je, da se bodo ta važnejša vprašanja reševala v posebnih pogojih in v različnih okoliščinah. ROK PRIJAV ZA FIZKULTURNI ZNAK PODALJŠAN DO 15. APRILA Zvezni center za fizkultumi znak je sprejel sklep, da bosta odslej samo dva roka prijav za tekmovanje za fizkul-turni znak. Prvi rok je pomladanski, ki se je končal 1. aprila, drugi' pa jesenski, ki se bo končal 1. oktobra. Letošnji pomladanski rok je izjemoma podaljšan do 15. aprila, po katerem datumu se ne bodo sprejemale nobene prijave. Zaradi tega je potrebno, da fizkulturniki, ki se še niso prijavili, a želijo tekmovati v letošnjem poletju za fizkulturni znak, oddajo prijave preko svojega fizkulturnega društva ali aktiva najkasneje do 15. t. m. DVE NOGOMETNI TEKMI V AJDOVŠČINI V ponedeljek 7. aprila sta bili odigrani dve nogometni tekmi v Ajdovščini. Tokrat so pomerili svoje nogometno znanje pionirji Ajdovščine in Vipave ter mladinci istih moštev. — Krasno sončno vreme je privabilo precejšnje število gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku igre. Pionirji FD Ajdovščina : FD Vipava 0:0 (0:0) V predtekmi so se spoprijeli naši najmlajši. Kljub Vsem naporom in dobri volji niso mogli doseči nobenega gola- Vipavci so bdi fizično in tehnično boljši, toda ožja obramba Ajdovščine je vsak njihov poskus za dosego uspeha preprečila. Tako se je ta zanimiva igra končala neodločeno. — Tekmo je sodil tov. Škerl. Mladinci FD Ajdovščina : FD Vipava 3:0 (1:0) V drugi tekmi, ki je bila manj zanimiva, so Ajdovci zasluženo zmagali. Igra je bila nekoliko preostra. Prvi gol je padel v 43. minuti prvega polčasa. V drugem polčasu so dosegli Ajdovci’ po Škofu še dva gola. Zaradi nediscipline je sodnik izključil v 22. minuti drugega polčasa igralca Jamška (FD Vipava). — Sodil je dobro tov. Lulik. Tudi gledalci bi morali pokazati malo več discipline. Z uhajanjem na igrišče, posebno pri vratih, motijo pravilen razvoj igre. Postajati okrog vratarjevega prostora in ob črtah igrišča, je nedopustno! Ta poziv naj služi enkrat za vselej v opomin tistim, ki hočejo še vedno vnašati nered na naša športna igrišča. DOPISI KAKO DELA VOJKOVA BRIGADA NA MLADINSKI PROGI Sporočamo vam, da smo srečno prispeli na mesto. Storili bomo vse, da bomo doprinesli čim večji delež pri izgradnji mladinske proge šamac-šarajevo. da bomo s tem pokazati vsemu svetu, kako se gradi v naši državi. Dne 1. aprila ob 14. uri smo pričeli z delom na progi. Na konferenci smo se obvezali, da bomo do 6. aprila očistili 1630 m proge, to je 32.000 m2 ter izkopati 100 dreves. Življenje v brigadi je zelo lepo in vsi smo zelo zadovoljni. Kralji so tukaj zelo lepi. Oddaljeni smo 3 km od Doboja, ki je malo mesto. Hrano imamo prav dobro in obilno; dnevno dobimo SOdikg kruha. Ko si bomo vse uredili, vam bomo še kaj pisali Prosimo pa, da nam tudi vi čimprej kaj pišete, kako je v domačih krajih. Tovariško vas pozdravljamo z našim geslom: Mi gradimo progo — proga bo zgradila nas! Mladinci in mladinke I. primorske delovne brigade Janka Premrla-Vojka. MNOŽIČNO ZBOROVANJE V ČRNIČAH Ljudstvo, zbrano na masovnem sestanku v zelo aktivni udeležbi, je pretresalo pomen petletnega načrta. V referatu je bilo poudarjeno, da OF danes pristopa k novim nalogam, to je k uresničenju petletnega plana. Podrobno se je obraz- ložilo njegov pomen in kako se mora vas vključiti v ta načrt. V diskusiji se je oglasil Sitar mož, ki je pritrjeval, da bomo res boljše dosegli, če si bomo prizadevali z vsemi svojimi silami za izvedbo petletnega plana. Neki vaščan se oglasi in pravi, da se morejo tudi Črniče vključiti v petletni načrt s tem, kako bodo izboljšali svoje gospodarstvo, zato eo vaščani sprejeli naslednje obveze: Kmetje bodo v petletki posadili preko 60.000 trt. Zgradili bodo vinsko klet, ki bo prostorna za ves okoliš ; za to klet bodo kmetje dali potreben les iz Trnovskega gozda; mladina bo les zvozila iz gozda na določeno mesto; skupno z vsem ljudstvom bodo s prostovoljnim delom napravili vsa težaška dela. V islem poslopju bodo v zgornjih prostorih napravili dvorano in vse potrebne prostore za mladinski dom, prav tako bodo napravili prostore za politične in oblastne organe. Mladina bo organizirala delovne čete, ki bodo zamenjale mladince, ki so šli na progo Šamac—Sarajevo ter s tem olajšala delo staršem, prav tako bo mladina nudila vsestransko pomoč partizanskim vdovam. Mladina bo odstranila vse stare parole in jih zamenjala s parolami, ki bodo vzpodbujale ljudstvo k uresničitvi petletnega plana. Žene so sklenile, da bodo še bolj utrdile svojo AFŽ organizacijo s tem, da se bodo tudi strokovno izpopolnjevale, organizirale bodo pletilni in čipkarski tečaj, do sedaj pa obstojata gospodinjski in krojni tečaj. Žene so se obvezale, da bodo povečale produkcijo perutnine s tem, da bodo podložile vse kokle. Celotna vas se obvezuje, da bo dala čim več poljskih pridelkov našemu delavcu v mestu in industriji in sicer bodo presegli normo oddaje iz lanskega leta; sadja za 30 %, vina za 38 %, ostalih poljskih pridelkov 27 % več kot lansko Ihto. Celotno gospodarstvo bo vas v petletki kvalitativno močno izboljšala, Te obveze so vaščani sprejeli z velikim navdušenjem. Tov. Janko se je izrazil, da Cmiiče morajo napovedati tekmovanje pri izvedbi volitev vsem krajem Goriškega okraja, kar je ljudstvo navdušeno sprejelo. Prav tako je poudaril tov. tajnik, da se je v kratkem razdobju OF v Črničah močno utrdila in da bomo to pokazali tudi vaščani 13. t. m., ko bomo šli na volišče, da smo pripravljeni napraviti vse za utrditev in ustvaritev močne Jugoslavije. Sestanek se je zaključil s himno »Hej Slovani!«. V TESTENIH SE PRIPRAVLJAJO NA VOLITVE 0F Kako ljudstvo razume pomen volitev v odbore OF in gospodarski napredek, nam kaže primer predvolivnega zborovanja v Testenah v Gotiškem okraju. Vaščani bodo obdelali vso zemljo ter nasadili 200.000 smrekovih in borovih sadik za pogozdovanje goličav, z lastnimi sredstvi bodo nabavili potrebni gradbeni material za napeljavo elektrike v vas in vsa dela bodo izvršili prostovoljno. Pri sprejemanju obveznosti je množično sodelovalo vse ljudstvo. Ko je na primer KLO predlagal oddajo primerne količine pri- delkov državi, so vaščani sami določili višjo količino; samo na maslu so dvignili količino za 5 stotov in sklenili, da jo bodo še prekoračili. Na dan volilev bodo imeli že ob petih zjutraj budnico ter bodo zaključili volitve ob 8.30 s polno udeležbo. Posebna mladinska štafeta pa prinese poročilo o izidu volitev na okraj. Po volitvah bodo šli vaščani v sprevodu v sosednjo vas Seniški breg, kateri so napovedali tekmovanje, da vidijo izid njihovih volitev. V popoldanskih urah priredijo skupno zabavo in večerjo za vso vas. TEDEN PR0TITUBERKUL0ZNE KAMPANJE V GORIŠKEM OKRAJU Tudi Goriški okraj se pripravlja z vnemo na teden borbe proti jetiki, ki bo od 14. do 20. t. m. Že sedaj vidiš po naših industrijskih obratih poučne letake, ki ti kažejo, kaj moraš delati, da se te morilke našega naroda ubraniš. V tednu samem bodo po vseh krajevnih edinicah in po vseh podružnicah ESZDN predavanja o jetiki, v vseh šolskih razredih bo vsaj ena ura posvečena boju proti jetiki. Protituberkulozni dis- panzer v Ajdovščini bo v tem tednu odprt v torek, četrtek in petek od 14. do 18. ure, v ponedeljek bo pa prenesel svoj »dež v Šempas, v sredo v Grgar in v soboto v Vel. Žablje. V vseh treh krajih se bodo vršili rentgenski pregledi od 14. do 18. ure. Pozivamo prebivalstvo, naj se v čim večjem številu udeleži pregledov in predavanj, da bo uspeh tedna čim popolnejši. IZPOPOLNIMO ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI Etnografski (narodopisni) muzej v Ljubljani se v teh mesecih skupno z ostalimi muzeji temeljito preureja. Vsi se dobro zavedamo njegovega velikega občega kulturnega, ljudsko-prosvetnega ter političnega poslanstva. Pri tem pa moramo priznati, da je etnografskih predmetov iz Slovenskega Primorja in Koroške prav malo ali pa skoraj nič v razstavnih zbirkah muzeja. Vsekakor se bo moral Etnografski muzej v Ljubljani v bodočih letih razviti v resnično osrednjeslovenski enografski muzej. Že letos nameravamo izpopolniti zbirko slovenskih narodnih noš. Predvsem želimo razstaviti ziljsko žensko nošo in žensko nošo iz tržaške okolice. V tej želji prav lepo prosimo, da bi kaka zavedna tržaška oko-ličanka svojo staro nošo poklonila Etnografskemu muzeju ali pa mu jo ponudila v nakup. Brez dvoma bo izvršila s tem pomembno kulturno dejanje, saj bo tako pomagala muzeju, ki hrani in razstavlja dragocene spomenike naše ljudske kulture. Pripominjamo pa hkrati, da so nam prav tako dobrodošle tudi najrazličnejše druge narodne noše Primorske in severne Istre. KULTURNO ŽIVLJENJE V SV. ANTONU Topli pomladni dnevi prihajajo v deželo. Naš kmet, ki mu je ljudska oblast dala zemljo, se veselo sklanja nad motiko in obdeluje zemljo, prejeto ob agrarni reformi. Življenje na vasi je oživelo. Večerni tečaji, ki so ob mrzlih zimskih dnevih skoraj zamrli, so znova oživeli. Mladina pridno prihaja na tečaje, ki se vršijo enkrat tedensko in čila, piše ter računa, da nadomesti, kar je v temnih dneh fašizma zamudila. Postali hoče mladina, ki bo ponos novega časa, ponos svojega naroda. Posebno je pridna mladina iz vasi Lopar in Potok, ki se vsa udeležuje teh tečajev. V območju KLO Sv. Anton se vrše štirje nadaljevalni in en anaifabeteki tečaj s 73 tečajniki. Z veseljem sega rolar dina in tudi odrasli po knjigah knjižnice Prosvetnega društva. V tednu slovenske knjige smo nakupili precejšnje število knjig, tako da imamo danes v naši knjižnici 253 knjig, od Cankarja do najnovej-šib. Imamo tudi knjige: »Kako se je kalilo jeklo«, »Dva kapitana«, »Moje zgodbe iz življenja«, katere mladina najraje prebira. Zaveda se, da je pisana beseda tista, ki edina lahko pomaga k napredku prosvete — tiste naše prosvete, ki pod fašizmom ni bila mogoča. Tudi naša šola je zadnje čase precej oživela. Uredili smo tri učilnice s popolnoma novo opremo. Agitirali smo na vseh sestankih, da bi starši poskrbeli za redno pošiljanje otrok v šolo. Matere so se tem pozivom odzvale s precejšnjim zanimanjem. Že več tednov se naši pionirji, in sicer v obilnem številu, prav pridno vadijo za prvi maj. V kratkem bomo pričeli z vajami za pionirsko prireditev, ki se bo vršila konec šolskega leta. Naši pionirčki nastopajo tudi na prireditvah mladine z raznimi točkami. Učenci iz višjih razredov pogostoma dopisujejo s pod-mladkarji iz Slovenije. Z vasmi Marezige in Cezarji tekmujemo za čim večji napredek na šolskem polju in posvečamo temu mnogo truda, da bo uspeh tega tekmovanja res zadovoljiv. MLADINA IZ GABRČ TEKMUJE ZA III. KONGRES Mladina iz Gabrč v Postojnskem okraju je sprejela na svojem sestanku obvezo, da bo v tekmovanju za III. kongres LMS popravila 1500 m poti, povečala bo pažmjo in zanimanje na študijskih sestankih, posejali bodo 4 kg smrekovega semena, okrasili bodo mladinski dom, počistili bodo vas in večjo pažnjo bodo posvetili bralnim krožkom. URADNE OBJAVE Vpis v zadružni register Zt 25/47-2 Dne 2. aprila jfc bila vpisana v zadružni register zadruga: . . Besedilo zadruge: Nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom. _ , . Sedež zadrugo: Senožeče, okraj Postojn®* Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 9. II. 1947 za nedoločen Čas. » Naloga zadruge je: . . а) nabava gospodarskih in življenjski potrebščin za članstvo brez posrednikov; bO vnovčevanje pridelkov in izdelke članov brez posrednikov; c) ustanavljanje posebnih odsekov za po* speševanje posameznih gospodarskih kakor: sadjarstvo, vinarstvo, poljedelstvo, živinoreja, čebelarstvo in gozdarstvo, ce i dokler ni v istem okolišu posebne zadrug te vrste; . . б) najemanje ir, nakupovanje inventarja in nepremičnin, kolikor je v zadružno korist; d) sklicevanje članskih sestankov, rejanje predavanj in tečajev za poglopue» zadružne vzgoje in aktivnejšega sodelovanja ter prebujenja zadružne zavesti. Vse te naloge vrši v svrho samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva. Zadružni delež znaša 500 Jir in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo. , Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pr skupščino. območju katerih posluje bj slednjim najmanj 8 dni pr®0 Upravni odbor sestavljajo: predsednUj. tajnik, blagajnik, morebitni načelniki ou-sekov in člani, ki jih voli skupščina z naa-polovično večino glasov. .. r Vsako leto izstopi tretjina odbornikov; Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeia predsednik in tajnik upravnega odbora, c sta pa odsotna, dva za to pooblaščena na odbora. Člani upravnega odbora so: ... 1. Sluga Franc, Dolenja vas, predsedmj* 2. Hreščak Jernej Senadole, podpredsed- nik. 3. Setlar Anton, Senožeče, tajnik. 4. Zetko Karel, Lože, odbornik. 5. Gerželj Franc, Senožeče, odbornik 6. Živic Ladislav, Gabrče, odbornik. 7. Kavčič Franc, Senožeče, blagajnik. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Okrožno narodno sodišče Postojna. OBJAVE IZGUBLJENO Tov. Tomažič Alojz, roj. 2. 9. 191® v-Trstu, sedaj bivajoč v Sano boru 22, goriški, je izgubil osebno izkaznico, izdano od notranje uprave za Goriško, ter jo s tem proglaša za neveljavno. _ Tov. Mrak Jernej, roj. 10. 8. 1891 v Za-rakovcu 53, bivajoč istotam, je izgubil naslednje izkaznice: izkaznico S1AU št. 181235, osebno izkaznico št. 6248, sindikalno izkaznico št. 14180, potrošniško nakaznico za dustrijske proizvode za splošno kategorij0 potrošnikov št. 009850 ali 009848 IG. Gori navedene izkaznice so bile izdane od raziua organizacij od NOO Grahovo ob Soči. lz' gubljene izkaznice preklicujemo ter jih pr°" glašamo za neveljavne. Tov. Raccuia Giovani je izgubil oblačilno izkaznico št. 33336, glasečo se na nj®* govo ime, izdano od MNOO Ajdovščina in jo s tem proglaša za neveljavno. Izgubil sem osebno Izkaznico na im® Polez Ivan iz Bitomec 9, okraj II. Bistrica, izdano od ILO Herpelje-Kozina v letu l^46 ter jo s tem preklicujem za neveljavno. NAJDENO Žepna ura je bila najdena pred žag° Rizzato v Ajdovščini dne 24 . 3 1947 ob H.40. Denarnica z vsoto 133 lir je bila najdena dne 26. 3. 1947 v avtobusu na progi Aj" dovščina—Ajševica. Lastniki omenjenih predmetov naj 60 zglasijo na notranji upravi — razdelku za pobijanje kriminalitete pri okr. ILO v Ajdovščini, kjer bodo dobil vrnjene predmet®* OBVESTILA OKRAJNA SKUPŠČINA POSTOJNA Dnevni red okrajne skupščine, ki bo 20. aprila 1947 ob 9 v Postojni v proštoma delavskega doma. 1. Otvoritev. , * 2. Izvolitev delovnega predsedstva i® * overovatoljev zapisnika 3. Sprejem dnevnega reda. 4. Politično-gospodarski referat. 5. Pregled sklepov zadnjega zasedanja* 6. Delovno poročilo iNOO-ja. 7. Diskusija k poročilom. 8. Odobritev okrajnega preračuna. 9. Odobritev okrajnega gospodarsko#® načrta. 10. Ustanovitev gospodarskega načrt® okrajnega pomena. 11. Poročilo okrajnega ljudskega sodisca* 12. Dodatne volitve ljudskih sodnikov. 13. Sklepi. 14. Zaključna beseda in slučajnosti. Na zasedanje vabimo vse predstavnice in tajnike KLO, sekretarje krajevnih Of' odborov in predstavnike ostalih množičnih organizacij. Okrajni NOO Postojna. SPREMEMBE AVTOBUSNEGA / VOZNEGA REDA Z 11. aprilom se ukineta dosedanji avtobusni progi med Ajdovščino in B°K0 ter med Ajdovščino in Koprom, preko P°' stojno in Ilirske Bistrice. Z istim dnom se vzpostavita dve novi avtobusni progi, in sicer: Ce je učitel dober... Ni samo to, da nam ostane kot tak v lepem spominu, marveč sledi vsak učenec njegovim naukom in navodilom, ki mu jih je dajal v šoli ali izven nje, potem ko je stopil v življenje. Sadovi njegovega dela morda niso vidni takoj, ampak čuti v svoji zavesti mladinec ali mladinka nekaj lepega in plemenitega, s čemer se loti dela za skupnost. Kajti dober učitelj vsaja mlademu človeku tiste vrline, ki so potrebne današnjemu človeku, vsaja jih z ljubeznijo do ljudstva, z ljubeznijo do naše narodne skupnosti. In te vrline, ki so vzbujene v mladem človeku, se večajo z njegovim razvojem in rastejo ter usmerjajo v tok, kakršnega je zavzela naša delovna in borbena mladina. Kako globok in res vsebinsko dober odiziv je imelo delo dobre učiteljice, vidimo lahko iz vsebine nekaterih pisem, ki jih je prejela od svojih učenk. Učenka Meri iz Novega mesta piše: »... Zelo me zanimajo vaša pisma, kajti v njih vidim, kako dela požrtvovalno mladina v naši Primorski. Moja največja želja je, da bi mogla obiskati primorsko mladino. Tudi pri nas je bilo nekaj Primorcev, in sicer partizanov. Bili to še mladi. Vedno so prihajali na mladinske sestanke in pripovedovali, kako so delali za časa okupacije in kako delajo sedaj, da bi bili čimprej priključeni k Titovi FLRJ. Pred mesecem dni so odšli. Sedaj nam je kar težko, kajti od njih smo zvedeli mnoge stvari, ki so nas spodbujale pri delu. Mladina iz BršLjina si je uredila prostor za igrišče, kjer se bomo pečali s fizkulturo, končno smo ga uredili v nedeljo, 23. marca, s prostovoljnim detom. V imenu osemdesetih članov L M s Bršljin pošiljam vroče tovariške pozdrave mladini aktiva Št. Peter na Krasu.« Učenka Ivica piše: »... Poleti, ko smo imeli počitnice, smo vsi delali v raznih krajih, kjer je bilo potrebno. Vsakih štirinajst dni je podeljena najboljšemu aktivu LMS prehodna zastavica in 2. fehr. t. 1. jo je prejel naš aktiv, ki jo ima še sedaj. Sedaj delamo s polno paro na vseh področjih organizacije, ker si hočemo obdržati zastavico. Spomladi bomo začeli z gradnjo svojega doma. Ob novem letu sem bila z nekaterimi drugimi mladinkami pohvaljena za ves trud in delo v organizaciji v letu 1946. Vsako nedeljo imamo popoldne fizkulturne vaje. Uprizorili smo tudi igro »Zelena vrvica«. Do sedaj smo jo igrali že v štirih krajih in povsod smo bili pohvaljeni. V kratkem pa jo bomo šli igrat v Novo mesto. V našem mladinskem listu »Mladina« smo bili že večkrat pohvaljeni, toda zaradi tega še nismo postali domišljavi, ampak delamo še z veliko večjim veseljem pri obnovi naše porušene domovine in se hočemo tudi na kulturno-proevetnem polju čimbolj dvigniti, ker se zavedamo, da je mladina tista, v kateri gleda ves narod kader, ki bo v bližnji bodočnosti na vodstvenih mestih. Hodim tudi vsak petek v mesto k študijskim predavanjem, na katerih proučujemo zgodovino narodno-osvoibodilne borbe. Naš aktiv ima lepo knjižnico in po knjigah vsi zelo radi posegamo. Najbolj pa se veselim tistega dne, ko bo prosta pot na Primorsko in tedaj bom gotovo prišla pogledat k vam. Ne morete si misliti, kako težko čakam tega trenutka, ko bom lahko segla v roke svojim bratom Primorcem. Pozdravite tudi vso našo mladino in ji povejte, da je vsa slovenska mladina v duhu pri njej in jo vedno spremljamo pri njenem delu.« V drugem pismu piše učenka Meri: »... Zelo se že veselim počitnic, ko bom šla delat na progo Šamac—Sarajevo. S tovarišico Ivo se vedno pomenkujeva, kako bo prijetno in kako bova spoznati druge tovariše in tovarišice iz ostalih krajev naše Jugoslavije. Rada bi se sestala tudi s primorsko mladino, za katero vem, da je zelo delavna. Prepričana sem, da se jih je tudi iz vašega kraja dosti javilo za to našo skupno veliko akcijo, oziroma za to našo veliko kovačnico bratstva in enotnosli. Ljudje pri nas še vedno godrnjajo, da ni tega in onega, seveda to pa samo nekateri, ker jim je pač predobro. Vedno in povsod , jim dajemo za vzgled zavedno primorsko i ljudstvo, katero sloji trdno na braniku svojih pravic in ne odstopi od svojih upravičenih zahtev, ki mu po vseh pra-I vilih pripadajo. I .. Naš mladinski aktiv se je obvezal, da bo plačeval za brigado mesečno štiri časopise, zbrali smo tudi nekaj denarja za nabavo orodja.« Mar je treba še kaj razpravljati in dodajati k takim pismom? Menda bi bila vsaka beseda odveč. Želeti je le to, da naj ne bo nobenega učite-lja, ki bi ne prejemal od vseh svojih učencev takšna pisma. Delajmo, kujmo, vzgajajmo nove Ljudi! Ljudi, ki se bodo otresli vsakršnega suženjstva, ki bodo gledali v bodočnost s ponosom in zavestjo, da si jo ustvarjajo sami v novi ljudski državi s pomočjo ljudske oblasti, katera jim daje možnost vsestranskega razvoja. Gradimo lik takega človeka, ki bo z zavestjo stopal po poti, ki so nam jo pokazali toliki borci in junaki in kakršno nam kažejo danes junaki dela na vseh popriščih našega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Naša naloga, naloga ljudskih vzgojiteljev in učiteljev je velika in lepa. Ne bodimo nikdar popustljivi, temveč načelni. Načelni zato, ker je cilj, do katerega nas vodi pot, lep in v ponos slehernemu državljanu FLRJ. Naš cilj je močna in svobodna družina vseh narodov v Titovi Jugoslaviji. Lilija Bogomil. STRIGA — PODGRAD Odhod iz Ajdovščine ob 6.30, prihod v Podgrad ob 10.00. Odhod iz Podgrada ob 14.30, prihod v Ajdovščino ob 17.45. ajdovsoina-razdrto-divaca-h**-PELJE-KOZINA—KOPER Odhod iz Ajdovščine ob 6.00, prihod v Koper ob 9.40. Odhod iz Kopra ob 14.15, prihod v AJ' dovščino ob 17.45. PROGA AJDOVŠČINA—GORICA Odhod iz Ajdovščine ob 6.30, 14.00. Odhod iz Gorico ob 8.00, 15.35. Isto velja za nedeljsko progo. POPRAVEK Popravljamo napako, ki jo ima It- jb®* vilka Primorske borbe v članku »0 čern govore veličastni rezultati ob volitvah • krajevno odbore OF«. Na prvi strani, Prv® kolona, šesta vrsta — namesto: »Vsi član' OF ob tej priliki vedo, da so volitve v o°' bore OF tesno povezano z veliko ustvarja1' no Titovo petletko na čelu«, se stavek K1®: si pravilno: »Vsi člani OF ob tej pril1®1 vedo, do so volitve v odbore OF tesno P0,, zane z veliko in ustvarjalno Titovo petletko, katera se bo zmagovito zaključila Pf1"’ pod vodstvom našo Ironie s Titom na čelu.« Nadalje jo pomota v istem članku, Prv.“ kolona, 99. vrsta — namesto: »Blagostanje ljudstva pa mora biti prav tako rezultat.-' pravilno: »Blagostanje ljudstva pa bo PriJ' tako rezultat.. .« Druga kolona, pota vrst® namesto: »združene s tako imenovanim »PT milovanjem«,« o katerem govorijo« pravdno: »združeno s tako Imenovanim »pomanj®®' njem.« o katerem govorijo«. Tretjo kolon». 13. vrsta, namesto: »ugotovil, da primernega somonskoga krompirja ni ...« pravilno-»ugtovi.l, da primanjkuje semenskega krompirja ..«. »Primorska borba« izhaja tedensko * Ajdovščini. — Urei uje uredniški odbor.