____!_____________________ VRTEC __^_______________________ Karintiofil: Dobrač. iii. Oočudoval sem z vrh Dobrača krasoto koroške zemlje. Resnične so oesede, ki jih je zapisal o Koroški Nemec Henrik Widniann: »Temne vdšave se menjavajo z rodovitniini, blagoslovljenimi dolinami in v sa-njavih alpskih jezerih se zrcalijo bežeči oblaki. Kakor srebrne nitke preko zelene obleke potekajo reke in nosijo pozdrave svoje ledeniške domovine v daljna morja; Ti svet krasan, moj Korotan!« Severno od Dobrača ti zre oko Milštatsko je- |flH^^H^^(^^^^^HHfl^^|^H|j^^^^^! zero, na vzhodu pa ob I^^^^^^^^^^^^^^P^^^^^^^^^^^^^^^Hi skrajnem robu Celovške ^^ ^S^^^^^^^^^^^^^H kotline Osojsko jezero I^^^^^^^^^^^^H $ M^^^^^^^^^^^^^Kt in malo pod njim naj- I^^^^^^^^^^^^^K^^t^^^^^^^^^^^^^H večje in uajbolj obi- ^^^^^^^^^^B^W$flP|^^^^^^^^^^^H skano koroško jezero: |^^^^^^^HmŠ|» "*' ^jP^^^^^^^^^H Vrbsko jezero. Še se raz- ^^^^^^^^^^V^K f ^^^^^^^^Bwl legaju slovenski glasovi I^^^^^HI^r ' ^^^^^^^^B ob bregovih tega naj- l^^^^K^^M ^^^^^^^^H lepšega koroškega je- I^^^^^^^B )AflML ^^^^^^^^H zera. a vedno bolj zami- I^^^^^^^^L ^^^^^BP' ^^^^^K^^KL rajo, zlasti na severnem 1^^^^^^^^^^. ^I^I^F^ ^t^^^^^^^^^Kk obrežju. Ob Vrbskem je- I^^^^^^^^^H^. ;^F^^^^^^^^| zeru ležijo najslovitejša ^^^^^^^^^^^^H^^'^^^^^^^^^^^^^^^1 koroška letovišča: Vrba, l^^^^^^^^^^^^E^^^^^I^^^^^^^S^H Poreče,Otok,KrivaYrba. !^^^^^^^^^^|k ^^^^^^^^H^BI Na sredi med Zilj- H^^^^l^^^^^^^ftk-" ^^^^^^^^^^^^Hi sko in Rožno dolino I^^^^^^^I^^^^^^Ih^^^^^^^^^^^^^^^^^H leži okroglo Baško je- I^^HH pB«|^^^|H^^^H zero z otokom ua sredi. Ij^^^^ "' i^^^j^^^^^^V^^^^^^^H Malo južno od Vrbskega B^^^^^JSI^BB^^^^^^^hIB^^SS^^jB jczera ležita obe Ho- I^^^^^^^^^Bj^^^K ^^^^IhBM09 diški jezeri. Najlepše I^^^^^^^^^^^^^^B^^ ^^^^^^^^^Bfli jezcro v Fodjuni pa je ^^^^^^^^^^^^^^^H^fak^^^^^^|H||^^H Klopinjsko jezero, po l^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ll obliki podobno Blejske- ^^^^^^^^^^^P^^^^^^^^P^^^^^^^S^S mu jezeru. — Res, de- I^^^^^^^^F^C^IIH^^^B^ žela visokih gora in je- ^^^^^^^^HL^HKfetfe^^Vk "Z*^A\ zer je zelena Koroška. I^^BB^^^^^"^^^^^^^^. "^^fhr-^^^/Kfmi Pa se vrnimo spet na I^^SJE^ l~~'.—^^^, " """"^ | Dobrač in v Zil jsko doli- IHHk=_____^m^m^t^S .^ ^fc _-»_____-| no. Dobrač skriva v svoji notranjosti dragoceno rudo, svinec. Na severnem vznožju Dobrača leži Plaj-berk. Tu je največji svinčeni rudnik stare Avstrije. Na vzhodnera vznožju Dobrača, pol ure južno od Beljaka, leže Beljaške toplice. Tudi naš Alešovec jih omenja, ko popisuje svoje potovanje po Koroškem. V Toplicah se je zastonj dobro najedel in napil in še zbrali so zanj 6 goldinarjev v denarju. Topla voda, ki vre iz zemlje, ima 22° C toplote. Zemljeslovci mislijo, da se nahajajo v osrčju Dobrača ogromne votline, podobne Postojnski jami. Vsa padavina namreč zginja v notranjost gore. 45 ._________________________ VRTEC__________________________ Mislijo celo, da se nahajajo v gori podzemeljska gorska jezera. Ima torej neko resnično jedro stara pravljica, ki pripoveduje o velikem jezeru v no-tranjosti Dobrača. Dobrač je ziljska gora. Zila se je v starem času imenovala Gila, Slo-venci so jo imenovali Zila, Nemci pa Gail. Med Slovenci v Ziljski dolini se je ohranila še stara slovenska narodna noša. Kadar je pri Zili »žegen« (cerkveni sejem), nastopijo dekleta v starih narodnih nošah. Te v narodnih nošah imenujejo »Slovencle« (Slovenke), one v navadnih oblekah pa »Nemcle« (Nemke). Dokaz, da je ziljanska narodna noša pristno slovenska in da so sprejeli Ziljani navadno obleko šele od Nemcev. Še danes imenujejo narodno nošo »sovenš gvant« (slovensko obleko). (Konec.)