____!_____________________  VRTEC __^_______________________
Karintiofil:
Dobrač.
iii.
Oočudoval   sem   z   vrh   Dobrača   krasoto   koroške   zemlje.   Resnične   so oesede, ki jih je zapisal o Koroški Nemec Henrik Widniann:  »Temne vdšave se menjavajo z rodovitniini, blagoslovljenimi dolinami in v sa-njavih alpskih jezerih se zrcalijo bežeči oblaki. Kakor srebrne nitke preko zelene  obleke  potekajo  reke in nosijo  pozdrave  svoje  ledeniške  domovine v daljna morja; Ti svet krasan, moj Korotan!«
Severno od Dobrača
ti zre oko Milštatsko je- |flH^^H^^(^^^^^HHfl^^|^H|j^^^^^! zero, na vzhodu pa ob I^^^^^^^^^^^^^^P^^^^^^^^^^^^^^^Hi skrajnem robu Celovške ^^ ^S^^^^^^^^^^^^^H kotline Osojsko jezero I^^^^^^^^^^^^H $ M^^^^^^^^^^^^^Kt in malo pod njim naj- I^^^^^^^^^^^^^K^^t^^^^^^^^^^^^^H večje in uajbolj obi- ^^^^^^^^^^B^W$flP|^^^^^^^^^^^H skano koroško jezero: |^^^^^^^HmŠ|» "*' ^jP^^^^^^^^^H Vrbsko jezero. Še se raz-       ^^^^^^^^^^V^K          f     ^^^^^^^^Bwl
legaju slovenski glasovi       I^^^^^HI^r         '                ^^^^^^^^B
ob   bregovih   tega   naj-       l^^^^K^^M                         ^^^^^^^^H
lepšega    koroškega   je-       I^^^^^^^B        )AflML         ^^^^^^^^H
zera. a vedno bolj zami- I^^^^^^^^L ^^^^^BP' ^^^^^K^^KL rajo, zlasti na severnem 1^^^^^^^^^^. ^I^I^F^ ^t^^^^^^^^^Kk obrežju. Ob Vrbskem je- I^^^^^^^^^H^. ;^F^^^^^^^^| zeru ležijo najslovitejša ^^^^^^^^^^^^H^^'^^^^^^^^^^^^^^^1 koroška letovišča: Vrba, l^^^^^^^^^^^^E^^^^^I^^^^^^^S^H Poreče,Otok,KrivaYrba.       !^^^^^^^^^^|k       ^^^^^^^^H^BI
Na sredi med Zilj- H^^^^l^^^^^^^ftk-" ^^^^^^^^^^^^Hi sko in Rožno dolino I^^^^^^^I^^^^^^Ih^^^^^^^^^^^^^^^^^H leži okroglo Baško je- I^^HH pB«|^^^|H^^^H zero z otokom ua sredi. Ij^^^^ "' i^^^j^^^^^^V^^^^^^^H Malo južno od Vrbskega B^^^^^JSI^BB^^^^^^^hIB^^SS^^jB jczera   ležita   obe    Ho-       I^^^^^^^^^Bj^^^K          ^^^^IhBM09
diški jezeri. Najlepše I^^^^^^^^^^^^^^B^^ ^^^^^^^^^Bfli jezcro v Fodjuni pa je ^^^^^^^^^^^^^^^H^fak^^^^^^|H||^^H Klopinjsko jezero, po l^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ll obliki podobno Blejske- ^^^^^^^^^^^P^^^^^^^^P^^^^^^^S^S mu jezeru. — Res, de- I^^^^^^^^F^C^IIH^^^B^ žela visokih gora in je-       ^^^^^^^^HL^HKfetfe^^Vk            "Z*^A\
zer   je  zelena  Koroška.       I^^BB^^^^^"^^^^^^^^. "^^fhr-^^^/Kfmi
Pa se vrnimo spet na       I^^SJE^                      l~~'.—^^^,       "     """"^      |
Dobrač in v Zil jsko doli-       IHHk=_____^m^m^t^S    .^ ^fc    _-»_____-|
no. Dobrač skriva v svoji
notranjosti dragoceno rudo, svinec. Na severnem vznožju Dobrača leži Plaj-berk. Tu je največji svinčeni rudnik stare Avstrije. Na vzhodnera vznožju Dobrača, pol ure južno od Beljaka, leže Beljaške toplice. Tudi naš Alešovec jih omenja, ko popisuje svoje potovanje po Koroškem. V Toplicah se je zastonj dobro najedel in napil in še zbrali so zanj 6 goldinarjev v denarju. Topla voda, ki vre iz zemlje, ima 22° C toplote.
Zemljeslovci mislijo, da se nahajajo v osrčju Dobrača ogromne votline, podobne Postojnski jami. Vsa padavina namreč  zginja v notranjost gore.
45
._________________________ VRTEC__________________________
Mislijo celo, da se nahajajo v gori podzemeljska gorska jezera. Ima torej neko resnično jedro stara pravljica, ki pripoveduje o velikem jezeru v no-tranjosti Dobrača.
Dobrač je ziljska gora. Zila se je v starem času imenovala Gila, Slo-venci so jo imenovali Zila, Nemci pa Gail. Med Slovenci v Ziljski dolini se je ohranila še stara slovenska narodna noša. Kadar je pri Zili »žegen« (cerkveni sejem), nastopijo dekleta v starih narodnih nošah. Te v narodnih nošah imenujejo »Slovencle« (Slovenke), one v navadnih oblekah pa »Nemcle« (Nemke). Dokaz, da je ziljanska narodna noša pristno slovenska in da so sprejeli Ziljani navadno obleko šele od Nemcev. Še danes imenujejo narodno nošo »sovenš gvant« (slovensko obleko).
(Konec.)