Poštnina plačana v gotovini« Leto XXII. Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana. Knafljeva ul. št 5. II nadstrop telefoni od 3122 do 312(5 IzHala VSaK CCtrtCK Račun postne hranilnice, podruž. v l|ubl|ani št. 10711 * Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9, polletno 18, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike-, četrtletno 12, polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar. Čuvali bomo Jugoslavijo! Šesta obletnica smrti Viteškega kralia Aleksandra L Zedinitella T % .- - jJSS Poslednji posnetek Viteškega kralja, ko se Je na rušilcu »Dubrovniku« peljal po razburkanem morju v smrt Preteklo sredo je minilo že šest let, odkar je Jugoslavijo in ves svet pretresla novica, da je bil v Marseilleu umorjen naš Viteški kralj Aleksander I, Zedinitelj. Venomer v svežem spominu so pač nam vsem dogodki in vtisi, ki smo jih preživeli v tistih žalostnih dneh. Naš kralj je padel na pragu francoske republike, ko se je podal v Francijo, da izreče francoskemu narodu zahvalo za vse tisto, kar so Francozi v svetovni vojni dobrega storili srbskemu narodu. Popeljal se je na službeni obisk takratne ponosne francoske republike na naši najlepši vojni ladji, na rušilcu »Dubrovniku«. Pot ga je vodila skozi strašen vihar. Komaj pa je stopil na francoska tla, burno pozdravljen od množice, se je izluščil iz tisočglavega špalirja zločinec, ki je ne-zadržan planil na stopnico kraljevega avtomobila in oddal iz avtomatske pištole več strelov, ki so smrtno zadeli našega kralja in Ob njem sedečega francoskega zunanjega ministra Barthouja. Kralja so prepeljali na mar-sejsko prefekturo, kjer je izdihnil, ko je izrekel samo še svoje poslednje naročilo: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« Ko se je mrtvi kralj vrnil v domovino, so ganljive svečanosti pokazale, kako globoko je bila v našem narodu zasidrana ljubezen do vladarja. Kakorkoli je žalovanje pretresalo vsa srca v Jugoslaviji, je bil pogreb Viteškega kralja v Beogradu in na Oplencu najveličastnejši dokaz, kako zna biti Jugoslavija ob najusodnejših udarcih enotna, prepojena z iskreno domovinsko ljubeznijo. Na najlepši način je Jugoslavija dokazala, da zna biti hvaležna kralju, ki ji je posvetil vse svoje življenje in vse svoje velike vladarske sposobnosti v toliki meri, da je samega sebe žrtvoval na oltar domovine. Tako je govoril kralj Dragocena oporoka so nam kraljeve besede, ki jih je izpregovoril ob posameznih važnih priložnostih. Kralj Aleksander je bil junaškega rodu, ki se je znal boriti in se nikoli ni strašil smrti. V balkanski vojni je vodil srbsko vojsko k osvoboditvi bratov v Južni Srbiji, kjer so stoletja trpeli pod turškim jarmom. Po strašnem umiku pred premočnim sovražnikom leta 1915. čez Albanijo je s svojo vojsko delil vse bridkosti izgnanstva. Komaj operiran na slepiču, se ni dal premamiti, da bi ga prepeljali s posebno ladjo na italijansko stran. Ostal je pri svoji vojski, s' katero se je prepeljal na otok Krf. Tam je kmalu obnovil svoje polke in kot vrhovni poveljnik izdal leta 1916. naslednje povelje, v katerem je trdno izpričal svojo vero v ustvaritev Jugoslavije: »Naši močni zavezniki in prijatelji so pripravljeni pomagati nam, da ustvarimo veliko državo, ki bo pod svojim okriljem združila vse Srbe in Jugoslovene. Ustvarili bomo silno in močno Jugoslavijo, ki bo opravičila doslej na oltar domovine pri-nešene žrtve in ki bo odgovarjala zahtevam nove dobe, katera bo po koncu svetovne vojne napočila. S krvavim čelom bo srbski junak nadaljeval borbe za svobodo Jugoslavije!« Ko se je leta 1918. uresničila njegova velika želja, je Viteški kralj želel, da bi se v njegovi državi izpolnila vsa njegova pričakovanja, da bo zedinjeni narod srečen, zaveden in napreden. Zal so strankarske razprtije spravile državo domala na rob prepada. Zato se je Viteški kralj v začetku leta 1929. odločil, da povede državo iz strankarskih zmed in je to svojo odločitev izpovedal takole: »Nastopil je čas, ko med narodom in kraljem ne sme biti več posredovalcev. Moja sveta dolžnost je, da z vsemi sredstvi čuvam državo in nerodno edinstvo. Odločen sem, da to dolžnost brez omahovanja izpolnim do konca. Čuvati edinstvo naroda in državno celino, to je najvišji cilj moje vladavine in to mora biti tudi najvišji zakon za mene in za vsakogar. To dolžnost mi nalaga moja odgovornost pred narodom in pred zgodovino, to mi nalaga ljubezen do domovine in spoštovanje do neštevilnih dragocenih žrtev, ki so padle za ta ideal.« Namera Viteškega kralja nikakor ni bila, da bi dokončno ostal diktator. Ne, uredniku velikega pariškega dnevnika je takrat takole izpovedal svoje načrte: »Kar hočem izvesti, je docela preprosto. Daleč je od mene vsaka misel, da bi vodil državo brez nadzorstva. Moji načrti gredo za tem, da dam državi pravi parlament in resnično demokracijo na podlagi pravičnega volilnega reda. Moja želja je, da postane država Jugoslavija svobodnejša kakor je bila in da naš narod izraža svojo voljo z večjo neodvisnostjo kakor v preteklosti. S pomočjo vseh onih, ki so voljni v naši državi delati, hočem pripraviti vrnitev k zdravi politiki in k še lepšemu napredku. Da lahko izvršim to delo nujne rešitve, sem moral izpostaviti svojo osebo, ne da bi iskal koga, ki bi me kril ali zmanjševal mojo odgovornost.« To so možate vladarske besede. Tako odločno, kakor je govoril, je Viteški kralj tudi delal. Naj govore klevetniki karkoli hočejo, resnica je, da je bilo v komaj petletni dobi nove vladavine izvršenih mnogo dobrih in koristnih preosnov v Jugoslaviji Se zlasti pa je kralj Aleksander dosegel velike uspehe v zunanji politiki. Učvrstil je Balkansko zvezo in sklenil pakt večnega prijateljstva z Bolgarijo, ki je bila dotlej tako razpoložena nasproti nam, kakor da gre za večno krvno sovraštvo. V veliki meri je zasluga blagopokojnega Viteškega kralja, da uživa Balkan danes vse drugačen ugled po svetu kakor prejšnje čase. Viteški kralj, ki je vedel, kaj se pravi boriti in trpeti v vojni, je venomer želel, da bi Jugoslavija napredovala v miru in zadovoljstvu. Ze leta 1929. je podal naslednjo mirovno izjavo o zunanji politiki Jugoslavije: »Po svojem zemljepisnem položaju — mi imamo sedem sosedov — pripada Jugoslavija istočasno balkanskim državam in državam Srednje Evrope. Ali ni že s tem dovolj povedano, da so njeni življenjski interesi ozko povezani z vsemi evropskimi dogodki prav tako kakor z Balkanom? Ne obotavljam se izjaviti, da jo mir za mojo državo največja od vseh dobrin. Naša najmočnejša želja je, da živimo v dobrih odnošajih z vsemi sosedi.« Plemenita stremljenja Viteškega kralja po napredku Jugoslavije in vsega Balkana so lahko vzbujala zavist tistih podležev, ki so se bili zakleli, da škodujejo Jugoslaviji, kjerkoli le morejo. Tako se je na žalost obnesel peklenski načrt, da so nam umorili kralja sredi njegove največje delavnosti in v njegovi najlepši moški dobi, ko je bil star šele 46 let in ko si je srečno uredil svoje družinsko ognjišče. Se prav posebno je bridka izguba odjeknila med Slovenci, ki smo bili na Viteškega kralja navezani s posebno ljubeznijo. Saj je bival med nami že kot princ 1. 1909, ko se je zdravil v Rogaški Slatini. V svobodni državi Jugoslaviji je potem sleherno leto prihajal k nam preživljat dni in tedne oddiha. Na kraljevskem Bledu je preživel s kraljico Marijo in s svojimi tremi kraljeviči najlepše ure. V naših planinah se je kot lovec približeval veličastni prirodi. Prav letos smo Slovenci postavili v Ljubljani trajen dokaz svojega spoštovanja do Viteškega kralja, ko smo 8. septembra odkrili mogočni njegov spomenik. Najlepše pa se bomo oddolžili njegovemu spominu, če bomo poklanjali vso ljubezen in oporo njegovemu nasledniku, mlademu kralju Petru II., ki preživlja poslednje leto pred svojo polnoletnostjo in bo 6. septembra 1941 prevzel žezlo in prestol svojih slavnih prednikov. — Čuvajmo Jugoslavijo! Psrgfsii"te naročnino I ^ Stopamo v zadnje četrtletje, zato je skrajni čas, da se spomnite na »DOMOVINO« in poravnate one male zneske, ki jih uprava lista terja od Vas za naročnino. Naj ne bo med Vami nehvaležneža, ki bi zastonj prebiral list, ki Vas vse leto poučuje in zabava z berilom in slikami. Tudi list mora živeti. Brez denarja ni papirja, ne barve, stanejo tudi stroji, stane tudi delo. Zato se brez oklevanja poslužite položnic, ki jih imate doma, kdor bi je pa več ne imel, naj piše na upravo lista po drugo. Seveda velja ta opomin le za one, ki nimajo za letos naročnine v redu poravnane. UPRAVA ..DOMOVINE" Knez Pavle mladim oSicIriem Vsako jesen nam da naša vojna akademija v Beogradu lepo število novih mladih oficirjev. Vsakokrat je to lep domoljuben praznik, ko so gojenci vojne akademije povišani v podporočnike in ko dobijo najboljši kraljevo darilo: častno sablo ali bajonet. Letos je bila ta svečanost posebno lepa. Ko so se 1. oktobra zbrali novi mladi oficirji na dvorišču vojne akademije, jim je knez namestnik Pavle izpregovoril naslednje pomembne besede: »Gospodje podporočniki! Prišel sem, da delim z vami vaše veselje, veselje zaradi napredovanja v prvi častniški čin in zaradi vstopa v javno vojaško življenje. Vsi polagamo na vas velike nade: kralj, narod in domovina. Vi ste postali od danes vodniki našega oboroženega naroda, branilci njegovih pravic in svobode ter nosilci stare slave in veličine. Zaradi vašega starešinskega položaja v naši narodni vojski vas morajo di-čiti največje vojaške kreposti, od danes pa vse do konca vaše vojaške službe in življenja. Vedeti morate, da ste zaradi tega, ker ste vodniki oboroženega naroda in uniformirani, zmerom in povsod in v vsaki priliki v službi. Zmerom vas gleda in motri ljudsko Oko, ker ste vi najboljši njegovi sinovi, njegov up in nada. Č'm stopite v svoje edinice, čete; baterije, eskadrone in eskadrile, bo na vaša ramena pritisnila vojaška služba, ki je težek posel. Zahteva od vas požrtvovalnost in zahteva od vas, da izgorevate v delu. Vi ste si to delo prostovoljno izbrali. To delo ni pridobitni- Res da ne živimo v rožnatih razmerah, toda res je tudi, da je preveč vpitja, kolikšno pomanjkanje nam preti. Poglejmo pesnici v obraz! Danes ne pomaga več pomir-jevanje ljudi v razgovorih. Zato je potrebno, da se enkrat stvarno iznese dejansko stanje naše prehrane, da bo javnost videla, da je strah pretiran in neupravičen. Najprej je treba pripomniti, da je Nemčija odstopila od dobave 10.000 vagonov pšenice, glede katere smo se prej obvezali, č-im je bilo ugotovljeno, da je letina slaba. Nemčija nam je prepustila, da glede na letino koruze po naši uvidevnosti nadomestimo dobavo pšenice s koruzo ■ Glede naše domače oskrbe pa je pripomniti naslednje: V letih 1934 in 193-5 smo imeli zelo slabo letino pšenice. Pridelek je znašal le 18.5 odnosno 19.9 milijona metrskih sto-tov. In vendar v teh letih ni bilo nobfne bojazni glede prehrane. Letočnja letina pšenice se ceni na 20 do 21.5 milijona metrskih stotov in je vsekakor boljša nego je bila v letih 1934 in 1935. Pri tem je treba upoštevati, da je bil pridelek pšenice v pasivnih krajih, kakor v Dalmaciji, Hercegovini in Črni gori, letos boljši nego v drugih letih in zato ti kraji ne bodo imeli večjih primanjkljajev. Pripomniti pa je še treba, da smo v letih 1934 in 1935 navzlic tedanji slabi letini izvozili po 5000 vagonov pšenice. Glede koruze je bila bojazen, da ne bo dozorela. Toplo vreme v septembru je pripomoglo, da je koruza povsod popolnoma ško. To je služba kralju, narodu in domovini do samoodpovedi. Vojaška služba ne zahteva enokopitnosti avtomatov, temveč samo pametne ljudi, ker vojna je borba dveh inteligenc, naše in sovražnikove. Nikar ne mislite, da ste z dovršeno vojaško akademijo končali .svoje vojaško izobraževanje. Ne. nikakor! Dober oficir se uči do smrti Največja nesreča je za vojsko ln za oficirski zbor, če ni kos modernemu vojskovanju Cas jo je poteptal, kajti takšna vojska prihaja na bojno polje, da dokaže svojo nesposobnost, ker je bila že v miru potolče-na. Posebno morate negovati eno največjih starešinskih vrlin in sicer trden, plemenit in vzvišen značaj. Vi ste vodniki naroda. Narod more iti samo za tistimi vodniki, ki so velikih duševnih vrlin in svetlih značajev. Vzgajajte se stalno v tej smeri in strogo nadzirajte sami sebe. Prepričan sem. da boste vredni nasledniki svojih slavnih tovarišev, ki so ustvarili to našo veliko domovino tako s svojim domoljubjem kakor tudi s svojo junaško smrtjo in s tem pokazali pot slave, na katero vi danes stopate. V tem imenu vam bodi srečen prvi oficirski čin! Živeli!« Te izpodbudne besede naj bi si vzeli k srcu tudi vsi naši možje in fantje. Kajti vsi, ki smo branilci svobodne, ljubljene domovine Jugoslavije, moramo biti značajni, hrabri, domoljubni, pripravljeni umreti za domovino. dozorela. Količina letošnjega pridelka koruze bo le malo zaostajala za letom 1937, ko je znašal pridelek preko 53 milijonov metrskih stotov, Koruza je zlasti dobro obrodila v krajih, kjer se opaža sicer pomanjkanje Zato v koruzi ne more priti do nobenega pomanjkanja in bomo še znatne količine lahko- izvozili. Naše stanje glede prehrane pa se je zbolj-šalo tudi zaradi tega. ker smo imeli letos dobro letino v krompirju, zelju in fižolu in je pričakovati, da bo ponudba tega blaga na trgu kmalu tako velika da bodo cene. pričele popuščati Končno je pripomniti da je bila letos izredno obilna košnja sena in otave in da bo več nego dovolj zimske krme za živino Tudi pridelek krmilnih buč in krmilne pese je letos orav obilen, tako da bo mogoče hraniti večie število svinj nego dru>»a leta. Zato je verjetno, da bo kmalu ponudba svinj na trgu prav znatna. Prvi znaki tega razvoja se že kažejo na trgu". Cena stari koruzi ie Dadla od 450 na 320 d 'narjev, umetno sušena koruza se nudi po 260 dinarjev, cena sviniam je ponekod nazadovala že za 1 din pri kilogramu in cena goveji živini že za pol dinarja. Fižol je v ceni popustil od 600 do 420 din za 100 kg. Ves ta razvoj kaže da ne bodo uspeli šoe-kulanti, ki v glavnem širijo neupravičen strah glede prehrane Potrebno je le, da se pravilno reši organizacija prehrane odnosno razdelitve živil, pa se nam ni treba bati prav nobenega pomanjkanja. D O M O VIN A št. 41. EMaMiMKKK-i, -»»v. toljMfc <>ut&rt n-aKftli mrtfc m * Mejni tal! Slovenije, kf ar si ne žele špekulantov Babino polje. 6. oktobra Redkokdaj se čuje glas z Babinega polja. In tako je naša vas zelo malo znana širni Sloveniji, čeprav šteje 110 hiš in je zadn,a slovenska vas na jugovzhodni meji dravske banovine. Meji na hrvatsko banovino in Italijo. Politično spada pod občino Stari trg pri Ložu. Leži na 7U0 m visoki planoti. Siromašna je ta pokrajina, polje slabo rodi, koruza in fižol ne uspevata zaradi prezgodnje jesenske slane. Se najbolje obrodi krompir, ki je letos sicer zelo droban, je pa kot glavna hrana trikratni dnevni gost v vecmi hiš. iviar-sikod pečemo kruh le po trikrat na leto, ob najbolj imenitnih praznikih: o božiču, Veliki noči in o binkoštih, prav po stari navadi naših davnih dedov, ki so tudi tako skiomno živeli zaradi takratnih gospodarskih razmer. V ožjem smislu pravimo naši vasi Buko-vica in to je naselje, ki se razprostira ob državni cesti in po bližnjih holmcih. Tu je imel sorodstvo dr. Janez Krek, ki jo je mnogokrat primahal peš čez Ložko dolino, č^z Jermendol, po ovinkih, koder udarja bu.ja v našo planinsko vas, katero je dr. Krek tudi omenil v neki svoji pesmi. Prosvetne razmere pri nas niso slabe, nacionalni tisk je dobro razširjen. Zelo pa bi bilo koristna, če bi imeli svojo knjižnico, ki bi uspešno vršila svoje kulturno poslanstvo med našim delovnim ljudstvom. Iz naših hiš romajo ljudje s trebuhom za kruhom po širnem svetu. Najdete jih v Ameriki, Kanadi in Franciji, povsod so znani kot izvrstni gozdni delavci. Kar nas je ostalo doma, se večidel pečamo s prevozništvom hlodov v bližnjo Ložko dolino ali pa na 6 ur oddaljeno postajo Rakek. Kljub vsej revščini pri nas ne poznamo »bele kuge« in je dosti družin s številnimi otroki, ki več ali manj srečno doraščajo, eta se pomnoži število sinov in hčera matere Slovenije. Marsikod se zato v siabih lednah močno občuti bera, ki jo je treba dajati v naslednji izmeri: mernik ječmena, mernik pšenice, mernik ovsa in dva kubika žaganih in cepljenih drv. V zdravstvenem pogledu je naš kraj na visoki stopnji. Tod živi mnogo ljudi v starosti 70 in 80 let, pa tudi očanci in ženice nad 90 let niso redki. V našem kraju je čist gorski zrak, ki blagodejno vpliva na naše delovno ljudstvo, da je kljub siromaštvu odporno in zdravo. Slikovita pokrajina je obdana od vencev lepih gora. Rojaki v tujini nikoli ne morejo pozabiti svojega domačega kraja, med njimi je zelo razvit domovinski čut, ki posebno v tujini ve ceniti lepoto domače vasi. Vsekakor je naš kraj vreden umetnikove roke. Tembolj nas je zato pred dnevi presenetila vest, da bodo v naš kraj pošiljali špekulante, ki so se poželeli obogateti na ljudski, račun. No, doslej nimamo še nobenega gosta. Vaško mnenje pa si je ustvarilo o špekulantih naslednjo sodbo: bilo bi zelo umestno, če bi oblastva poslala k nam razne špekulante pozimi, ko divjajo tod hudi, mrzli snežni viharji. Tu naj bi špekulanti poizkusili, kaj se pravi v mrazu in viharju čistiti pota in državno cesto proti Ložki dolini. Verjemite, da bi mraz in burja očistila špekulantske glave vseh umazanih računov. Toda lepih solnčnih dni je za špekulante škoda. Kakorkoli, naj poromajo te vrstice o naši doslej nepoznani vasi po Sloveniji. Naj bralci vedo, da biva tu zdravo, zavedno delovno ljudstvo, ki že stoletja kljubuje prirodnim in življenjskim viharjem in bo stalo tu, dokler se bo držal slovenski rod na svoji zemlji Babnopoljec CVETKA IZ SOLE Profesor: »Da se mi nikoli ne oženiš, sicer dobimo v dvajsetih letih novega osla v razred!« NA MORJU »Gospod kapitan, ali bi me mogli nekoliko pomiriti? Kaj se zgodi, če zadene naša ladja v ledeno goro?« »Ledena gora odplava mirno dalje, kakor da se ni nič zgodilo.« Ne bojmo se pomanjkanja! Kal sta sklenila Hitler in MussoHni V letošnjem letu sta se sestala že tretjič, tokrat nenadno k važnemu posvetu — Angleži pravijo, da se dosedanje letalsko vojevanje Nemcev proti Angliji ni obneslo in da morajo Nemci in Italijani poiskati nov način borbe — Po berlinski pogodbi in po omenjenem sestanku se že kažejo znamenja razširjene vojne — Napetost med Anglijo in Japonsko je zadnje dni močno narasla — Nemci so poslali svoje vojaške oddelke v Rumunijo Vsak teden nam prinese kak važen dogodek, o katerem potem razpravlja ves svet Tako je bilo tudi pretekli teden, ko sta se na Brennerju, na mejnem prelazu med Nemčijo in Italijo, že tretjič v letošnjem letu sestala Mussolini in Hitler. Za širšo javnost je bil ta sestanek povsem nepričakovan. V salonskem vagonu so se na Brennerju posvetovali Mussolini in italijanski zunanji minister grof Ciano ter Hitler in nemški zunanji minister Ribbentrop. K zadnjemu delu razgovora je bil pritegnjen tudi nemški vodilni general Keitel. Razgovor je trajal polne tri ure. O čem so se posvetovali odgovorni možje dveh zavezniških držav, ki se skupno borita proti Angliji? Uradno poročilo, ki je bilo izdano po sestanku, pravi: »V okviru tesnega sodelovanja in redne izmenjave misli med Nemčijo in Italijo je prišlo do tega sestanka voditeljev obeh zavezniških držav. Sestanek je potekel v prisrčnem razpoloženju in v duhu medsebojnega razumevanja. V treh urah so voditelji obeh držav podrobno prerešetali vsa vprašanja, ki se tičejo obeh držav.« Vse svetovno časopisje je drugi dan razpravljalo o tem, kakšne načrte so skovali na Brennerju. V Ameriki so sprejeli novico o tem sestanku kot pravo senzacijo. Vsi ameriški listi so objavili vest pod velikanskimi naslovi. Večina listov pripisuje sestanku da-lekosežen pomen. Pravijo: izkušnja kaže, da se je že po prejšnjih sestankih vselej zgodilo kaj velikega, bodi že v političnem ali vojaškem pogledu. Ameriški tisk je prepričan, da se bo vojna Nemčije in Italije proti Angliji zdaj močno poostrila. Tega se seveda zavedajo tudi v Londonu in so na poostritev vojne odločno pripravljeni. Dan pred sestankom na Brennerju so se izvršile v angleški vladi velike spremembe. Bivši ministrski predsednik Chamberlain, ki je bil zadnje mesece tako imenovani lord-prezident ministrskega sveta, se je poslovil od vlade s posebnim pismom, v katerem pravi, da mu šibko zdravstveno stanje po operaciji ne dopušča več sodelovanja v vladi. To je bil ministrskemu predsedniku Churchillu povod, da je pritegnil v svojo vlado nekatere mlajše moči in je angleško vlado močno okrepil. Tako so zdaj Angleži pripravljeni na vsakršno presenečenje od strani Nemčije. V angleških političnih krogih pravijo, da je Nemčija po svojih dosedanjih uspehih v Evropi naletela ob Angliji na resen odpor, zaradi katerega mora zdaj vojne načrte spremeniti. Letalski napadi na Anglijo so prizadejali Angliji dokajšnjo škodo, toda Nemčija nikakor ni dosegla tistega namena, zaradi katerega je bila započela letalsko ofenzivo. Angleži pravijo, da je letalsko vojevanje zoper Anglijo, v katerem je Nemčija izgubila veliko število svojih najboljših letalcev in svojih dragocenih letal, dosegla višek in bo pač treba na nov način nastopiti proti Angliji. Iz Berlina poročajo v svet, da sta se voditelja Nemčije in Italije, ki sta bila doslej stalno pripravljena na pomirjenje, na Brennerju odločila za uničenje Anglije, to se pravi, da se za zmerom onemogoči vsak voliv Anglije v Evropi in njena nadoblast nad vsem svetom. Kako bodo Nemci in Italijani poslej na nove načine uničevali angleško nadoblast, o tem bomo morda že v skorajšnjih tednih lahko podrobneje poročali. Nemška poročila venomer poročajo o poletih nemških letalcev nad Anglijo in zlasti nad London. Poročajo, kako uspešno bombardirajo vojaške naprave in angleška pristanišča. Angleži pa vračajo milo za drago in venomer obnavljajo napadalne polete nad Nemčijo in nad onim ozemljem, ki ga ima Nemčija v svoji oblasti. Zadnje čase je bilo čuti, da bo tudi Španija pritegnjena v vojno. Kakor smo poročali, se je španski minister Serano Suner po odhodu iz Berlina oglasil tudi v Rimu, kjer ga je sprejel Mussolini in sta se poldrugo uro raz-govarjala o bodočih nalogah Španije v sedanji vojni. Po tem sestanku pa smo čitali v italijanskem uradnem fašističnem glasilu tole: »Španija je danes še med državami, ki se ne vojskujejo in bo morda med njimi tudi še ostala. Toda njeni vodilni možje in njena politika pripadajo zvezi Nemčije in Italije. Španija ne skriva naklonjenosti nasproti Rimu in Berlinu in bo zmerom koristna državama osi, čeprav se morda ne bo vmešala v sedanji vojni spor.« Španija je pač po zadnji državljanski vojni še močno oslabljena, izkrvavela, opustošena in zadolžena, da ji nikakor ne kaže tvegati novo vmešavanje v vojno. O zadržanju Rusije je venomer mnogo ugibanj. Na Brennerju je bil seveda znaten del razgovora posvečen tudi tej skrivnostni orjaški državi, ki je baje izvrstno oborožena, notranje dobro organizirana in se lahko mirno razgleduje po vesoljnem svetu. Rusija venomer naglaša svojo nevtralnost, ki jo v Rimu in Berlinu razlagajo kot dobro znamenje za nadaljnjo ureditev odnošajev med onimi državami, ki so nedavno podpisale berlinski pakt (Nemčija, Italija in Japonska), in Rusijo. Italijani, ki so še pred letom bili hudi nasprotniki Sovjetske Rusije, poudarjajo zdaj, da Italija z največjim zanimanjem spremlja razvoj Rusije. Pričakujejo tudi, da bo prišlo med Sovjetsko Rusijo in Japonsko do bolj znosnih odnošajev. Stara resnica je pač, da je Rusiji zelo po godu, če Japonska širi svoj vpliv niz-dol po Tihem oceanu, kjer so kolonije evropskih držav, samo da se oddaljuje od azijske obale in zaledja, kjer je ruska politika najbolj občutljiva. Poročila z Daljnega vzhoda pravijo, da sta si Rusija in Japonska že razdelili svoja območja na Daljnem vzhodu, še zlasti pa na Kitajskem. Treba je počakati, da bodo dejanja pokazala, v koliko so ta poročila resnična. Zadnje dni se je močno poostrila napetost med Anglijo in Japonsko. Anglija bo od 17. t. m. dalje spet dopuščala prevoz orožja preko Birme na Kitajsko, » čimer so seveda japonski interesi močno ogroženi. Japonci so samovoljno zasedli angleško oporišče Vajhajvaj. Razmere so se tako poostrile, da so ameriški državljani zaradi vojne napetosti že bili poklicani iz Azije v domovino. Dve največji državi na svetu, Amerika in Rusija, medtem nadaljujeta svoje veliko oboroževanje. V Ameriki skoraj vsak dan določajo nove oboroževalne kredite in kličejo na vežbo številne rezerviste. Mornariško ministrstvo je te dni objavilo, da se bo ameriška vojna mornarica tako povečala, da bo štela več pripadnikov kakor kdajkoli v zadnjih 20 letih. Ze zdaj šteje 240.000 mož. Kakor Nemčija, Italija in Japonska, se tudi Amerika in Anglija mnogo brigata za Rusijo. Angleškemu veleposlaniku v Moskvi, Crippsu, je dana naloga, da ta teden podrobno obvesti ruskega zunanjega ministra Molotova o namenih Velike Britanije na Daljnem vzhodu. Tudi ameriški poslanik Steinhardt je imel zadnje dni daljši razgovor z Molotovom in mu je potrdil, da bodo Zedinjene države še nadalje na vso moč podpirale Anglijo. Molotov pa mu je zagotovil, da bo Rusija ostala strogo nevtralna tudi v bodoče. V tej zvezi je posebno važna izjava ruskega vojnega ministra Timošenka, ki je preteklo nedeljo poslal mladim oficirjem, ki so letos dovršili vojno akademijo, naslednje sporočilo: »Sovjetska Rusija je po svoji modri mirovni politiki ostala izven vojne. To pa ne pomeni, da smo varni pred nevarnostmi, ki bi mogle ogražati naše meje. V takih okoliščinah moramo biti pripravljeni na vse in bojna pripravljenost rdeče vojske se mora še povečati.« Kar se tiče manjših evropskih držav, je pozorncat posvečena izlasti Rumuniji, kjer hudo obračunavajo z bivšimi vodilnimi pristaši prejšnjega režima. Zdaj so bile dognane podrobnosti, kako je bil ob koncu novembra 1938 umorjen voditelj Železne garde Codreanu in njegovih 13 najožjih sotrudnikov. Pomor teh mladih ljudi, ki so se z besedo in delom vnemali za to, da bi se Rumunija približala Nemčiji in Italiji, je bil poverjen orožniškemu majorju Dinulescu. Ta je dal dne 29. novembra 1938 zvečer prepeljati Co-dreana in ostalo trinajstorico s policijskim avtomobilom iz zapora v Rimniku v neki drugi zapor. Na dano povelje so orožniki v avtomobilu z jermeni zadavili Codreana in vso trinajstorico. Okoli 4. zjutraj so mrliče pripeljali v Bukarešto, kjer je bila v stari trdnjavi že tri dni prej izkopana velika jama, okoli katere je bila napeta bodeča žica. Ko je avtomobil pripeljal na dvorišče trdnjave, so orožniki še ustrelili v vsa trupla, nakar so jih vrgli v jamo. Grob so zasuli z zemljo in ves dan se nihče ni smel približati temu kraju. Naslednji dan so trupla spet izkopali in jih polili z 20 steklenicami žve-plene kisline, ki je trupla izjedla. Nato so jamo pokrili s plastjo betona, na katerega so nametali zemljo. Pravijo, da je major Dinulescu dobil za ta pomor 200.000 lejev (okrog 100.000 din), orožniki, ki so jih poda-vili, pa po 20.000 lejev. Ta odkritja so seveda zbudila mnogo ogorčenja. Po Rumuniji se je začela ostra gonja proti Angležem, češ da so krivi mnogih neredov na Rumunskem. Razni angleški državljani so bili prijeti, čefl da so skušali po središčih petrolejske industrije delati škodo. Med Anglijo in Rumunijo vlada zato precej ostra napetost. Vsa znamenja kažejo, da bo Rumunija v teku te vojne še prizorišče važnih dogodkov. Zadnja poročila javljajo, da *o bili poslani v Rumunijo precej številni nemški vojaški oddelki, katerih namen je trojen. Izvežbali bodo rumunsko vojsko, zavarovali bodo rumunske petrolejske vrelce proti uničevanju od strani Angležev in utrdili bodo obalo Črnega morja, ker se Nemci boje, da bi utegnila angleška vojna mornarica dobiti svoboden prehod skozi Dardanele. V turški javnosti si razlagajo prihod nemške vojske v Rumunijo kot vojaško demonstracijo proti Turčiji. Kaj bodo k temu rekli Rusi, bomo pa v kratkem izvedeli. V naši državi vzbujajo pozornost odločni ukrepi proti Zidom. Te dni je stopila v veljavo posebna uredba, s katero so Zidje izločeni iz veletrgovine z živilL Uredba pravi, da je treba pregledati vse tr- STRAN 4 govske obrate, ki se bavijo z nakupom in prodajo ljudske prehrane na debelo, ako so v židovski lasti. Za židovske obrate je treba smatrati tiste, katerih lastniki ali solastniki so bili Zidje na dan, ko je stopila v veljavo ta uredba. Ce bodo Zidje kljub prepovedi na debelo trgovali s predmeti ljudske prehrane ali če jim bo kdo dajal potuho, se bodo prekrški kaznovali z zaporom do dveh let in z glgbo do pol milijona dinarjev. Nadalje je ministrski svet v Beogradu predpisal posebno uredbo, s katero se omejuje vpisovanje Zidov na vse visoke, srednje in strokovne šole v Jugoslaviji. Dovoljeno je samo omejeno število židovskih študentov, ki se bo določilo s številom ostalih učencev na šolah v istem razmerju, v katerem je število državljanov židovskega rodu v primeri s številom ostalih državljanov. Tujci židovskega rodu pa sploh ne morejo obiskovati vseučilišč, višjih srednjih šol, učiteljišč in drugih strokovnih šol v Jugoslaviji. 81 @ wic® • Zahvala. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob priliki završitve lepo uspele 51. glavne skupščine v Ljubljani iskreno zahvaljuje predstavnikom oblasti, samouprav, korporacij in društvom, nadalje vsem delegatom in družbenim članom, ki so s svojo navzočnostjo pokazali zanimanje za naše delo. Upravi Kazine najlepša hvala za prepustitev dvorane. Obenem se zahvaljujemo zlasti prisrčno tudi vsem, ki so sodelovali pri gradnji in pri slovesni otvoritvi Družbi-ne nove šole pri Sv. Treh kraljih na Ko-banskem. Vse svoje člane in prijatelje pa, ki so nam v minulem letu z nasveti, poro- BUKOV ŽIR zrelo, odpadlo blago, kupujem v vagon-skih pošiljkah — franco vagon nakladalna postaja. — Ponudbe na REKLAM ROZMAN, Ljubljana — Pražakova 8/1. /r Umor »Simancas bo doživel sto let,« je vzkliknil Galmier. »Jaz pazim na njegovo zdravje kakor na svoje oko.« »Povejte mi, general, ali ni ženska, ki o njej trdijo, da je umorila gospodično Orci-valovo, tista lepa pevka, ki je pela na vseh koncertih pri markizi Barancos?« Gaston je prebledel, Nointel pa ga je pomenljivo pogledal. »Res ne vem njenega imena. Mislim, da tega tudi markiza ne ve.« »Tem bolj, ker bi ji bilo najbrž zelo neugodno, če bi zvedela, da je zahajala morilka v njeno hišo...« »Toda, gospodje,« je tedaj odločno rekel Gaston, »nehajte že vendar s tem nesrečnim umorom. Kako vas more to toliko zanimati?« »Gospod Darcy ima prav,« sta odvrnila Galmier in general v en glas. Med tem so povečerjali in na mizo je stre-žaj prinesel penečega se vina. Ko so nazadnje popili še črno kavo in si prižgali cigarete, je dejal general: »Menda bo najbolje, gospodje, če gremo zdaj v naš klub in tam še malo kvartarno.« »Hvala,« je urno odvrnil stotnik. »Darcy in jaz morava iti še nekam na obisk. Zdaj je pol desetih. Opolnoči se pa lahko spet vidimo.« Američana ju nista zadrževala. Ko sta stopila na cesto, je dejal Nointel Gastomi: »Nisem maral, da bi nama sledila v opero.« IIIIIBBMlUlIlllil1 ni illlll "IiIIU'WIi li "i i ihii'1'HVfflll IIHIi čili in gmotnimi prispevki pomagali, prosimo, da nam ostanejo zvesti tudi nadalje, da pridobivajo novih sodelavcev in borcev za družbine namene. — Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. * 401etnica posvetitve cerkve na Brezjah je bila počaščena preteklo soboto in nedeljo ob veliki udeležbi romarjev iz raznih krajev Slovenije. V soboto zvečer je pristopil k oltarju ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman ob veliki asistenci kanonikov in ostale duhovščine. Nato se je zvrstila od cerkve veličastna romarska procesija, kakršne so pri Mariji Pomagaj že od nekdaj na glasu. Mnogo romarjev je kar v cerkvi počakalo na prvo jutrnjo mašo. Dopoldne ob 10. je škof dr. Rožman ob slovesnem vhodu v romarsko cerkev imel lep govor, v katerem je poudaril, da je treba v Marijini kapelici zgraditi nov oltar. Nato je ob asistenci številne duhovščine opravil pontifikalno sv. mašo. Zelo lepo je bilo petje pomnoženega brezijanske-ga cerkvenega zbora. Popoldne so bile pete večernice, s katerimi je bila ta lepa verska svečanost zaključena. * Odslej bomo imeli samo dva brezmesna dneva. Da se izenačijo brezmesni dnevi na ozemlju vse države, je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra dr. Andresa izdal uredbo o izpremembi uredbe o varčevanju z živežem. Uredba se glasi: Četrtek in petek se določita po vsej državi kot brezmesna dneva. Ta dneva je prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa na drobno. Gostilne, javne kuhinje itd. ne smejo ta dneva postreči z jedmi s teletino, govedino in svinjetino. Ta prepoved ne velja za možgane, jezik, pljuča, srce, jetra, ledvice, van~"e, vranico in podobno od telet, govedi in svinj. * Potovanje na Oplenac, Avalo in v Beograd priredi Zveza bojevnikov v Ljubljani v času od 25. do 27. oktobra .Odhod v petek 25. t. m ob 8. zvečer, povratek v ponedeljek 28. oktobra ob pol 10. dopoldne. Prvi dan 26. t. m. obiščejo udeleženci grob »Neznanega vojaka« na Avali, se poklonijo spominu blagopokojnega kralja Aleksandra na Oplen-cu, na povratku si ogledajo naprave Gospodarske zadruge v Venčcu in banovinsko zdravilišče v Arandjelovcu. Drugi dan je ogled mesta Beograda. Stroški za to potovanje (vožnja po železnici, III. razred brzega vlaka, vožnja z avtobusom iz Beograda na Oplenac in skupno prenočišče) znašajo za osebo 350 din. Za prenočišče v hotelu so na plesu »To razumem, nerazumljivo pa mi je, zakaj si se tako dolgo mučil z njima.« »Zakaj?« »Da! Saj veva zdaj prav toliko, kakor sva vedela prej.« »Dragi moj, motiš se...« »Saj sem vse slišal, toda...« »Jaz sem pa zvedel nekaj, kar mi utegne še zelo dobro služiti.« »Kaj si zvedel?« »Da se je danes oglasil pri markizi Barancos odurni Simancas, ki ni prej še nikoli prestopil praga njene hiše.« »In kaj sklepaš zaradi tega?« »Dragi moj, markiza ni kar tako sprejela človeka Simancasove vrste. Nekaj resnega mora biti po sredi.« »Kaj pa?« »Ali si ne moreš misliti? Poslušaj! Če je snoči Simancas spoznal v Julijini loži marki-zo, ima zdaj proti njej strahovito orožje v svojih rokah.« »AH misliš, da je ona ...?« »Nisem še o tem prepriačn. V operi bova morda še kaj zvedela. Moja preiskava je počasna, zato pa zanesljiva.« »Torej pojdeva zdaj v opero. Toda kaj bodo rekli ljudje, ki me bodo videli, ko vendar pol Pariza ve, da sem bil Julijin ljub-ček?« »Kaj te to briga? Glavno je, da bova kaj zvedela o gospodični Lesterelovi, saj greva tja samo zaradi nje.« ..... DOMOVINA št. 41. veljavne dnevne cene in se mora ta strošek plačati posebej, kar je treba označiti v prijavi. Prijave sprejema do sobote 19. oktobra pisarna Zveze bojevnikov na Masarykovi cesti (palača »Grafike«, II. nadstr., v bližini glavnega kolodvora). Zveza vabi k udeležbi predvsem tiste, ki so že doslej potovali z Zvezo bojevnikov na razna bojišča, dobrodošli pa so tudi vsi bojevniki, njih znanci in prijatelji, ki še niso videli veličastnih spomenikov na Oplencu in na Avali ter najlepšega dela Sumadije. * V spomin smrtno ponesrečeni Fridi Part-ličevi smo prejeli iz Sv. Marjete ob Pesnici naslednje pismo: Globoko nas je pretresla vest, ko smo slišali, da se je v soboto 14. septembra v Mariboru smrtno ponesrečila Fri-da Partlič-Pernatova. Zjutraj je šla od hiše zdrava, vesela, ne sluteč, kaj jo čaka v Mariboru. Bila je s kolesom. Ko je hotela zaviti, oziroma ko je zavila proti Glavnemu mostu, jo je nenadno na križišču prehitel neki šofer s težko naloženim tovornim avtomobilom. Peljal je čez njo in ustavil šele čez nekaj časa. Medtem je še podrl cementni steber na križišču. Nesrečna Frida se je zvijala na mestu, dokler ni prišel rešilni voz po njo in jo odpeljal v bolnišnico, kjer je v mukah po eni uri umrla. — Frida! Pravkar si dopolnila 16 let, komaj si začela prav spoznavati, da živiš, in že si morala leči v pre-rani grob! Kličemo Ti: zbogom, draga, nad vse ljubljena Frida! Naj Ti bo lahka gomila, sladko spavaj v večnem snu! Na tem mestu pa še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste spremili v tako velikem številu našo nad vse ljubljeno Frido ter zasuli njen grob s tolikim cvetjem! * Z novo uredbo o omejitvi avtomobilskega prometa je določeno, da je v nedeljah in praznikih vsak promet z luksuznimi avtomobili prepovedan. Prav tako je prepovedano voziti se vsak delavnik ponoči od 22. do 6. zjutraj. Uredba določa nekatere izjeme za tovorne avtomobile trgovskih tvrdk in za avtomobile državnih oblasti. Glavni razlog, da je bila znova vpeljana omejitev avtomobilskega prometa, je varčevanje z bencinom. * Opozorilo hrvatskega bana delavstvu. Zadnji čas je bilo v banovini Hrvatski več stavk, ki so se izkazale za neprimerne. Banska oblast v Zagrebu zato opozarja delavstvo, naj ne naseda nobenim gonjam, ker pogostokrat v napačnem mnenju, da se bori za lastne pravice, pomaga tujim interesom. Podraženje živil je močno zadelo delavstvo »Dobro, pa pojdiva! Čeprav ne pričakujem več dosti novega od vratarice lože, ki jo je nedvomno zaslišal moj stric.« »Videl boš, da bo še marsikaj zanimivega. Jaz vem, kako izvlečeš iz takšnih žensk skrivnosti. Zlasti če ima ta ženska kakšno hčer, ki je plesalka ali pa ki poje v opernem zboru.« »Ali to vratarico poznaš?« »Morda. Dobila jo bova na hodniku pri krvavi loži.« Ko sta prišla v opero, sta skozi veliko vežo šla po stopnicah. »Pojdi, prijatelj,« je dejal Nointel. »Zdi se mi, da je konec drugega dejanja. Preden se bodo zagnali poslušalci na hodnike, poiščeva vratarico!« Takoj sta jo dobila. Bila je debela ženska in dremala je v kotu. Nos je imela skoraj bakreno rdeč, roke pa raskave kakor kakšna kuharica. Ker je imela glavo, sklonjeno, se ji je bil napravil trojen podbradek. Nointel se je sklonil, da bi videl, ali jo pozna. Zdi se mi, da mi je sreča naklonjena.« je šepnil Gastonu. »Poznam jo! Ta ne bo imela zame skrivnosti.« Nointel je zakašljal in ženska se je predramila. »Dobro jutro gospa Majorč! Ali ste dobro spali?« »O, vi ste. gospod Nointel! Oprostite mi, kako vam »Imenitn In vam? Pa vašemu možu? In hčerkama Ismeriji in Pameli?« »Moj mož je vsak dan mlajši. Dekleti sta tudi zadovoljni. Samo meni ni najbolje.« »Pa se vam ne vidi.« DOMOVINA št. 41. in mednarodni zapletki so tudi v Jugoslaviji poslabšali življenjsko stanje. Zato bo ban-ska oblast upoštevala vse upravičene delavske zahteve, vendar pa naglaša, da se to ne more zgoditi samo po tistem načinu, ki ga določa uredba o reševanju delavskih sporov. Po tej uredbi je stavka dovoljena, v kolikor predhodno posredovanje prvostopne oblasti ne dovede do sporazuma. Štrajk je docela zabranjen edino v onih podjetjih, kjer bi utegnil neposredno škodovati splošnemu javnemu blagru, kakor je preskrba z živili, z vodo in podobnim. Banska oblast poudarja, da je dolžnost hrvatskega delavstva, da samo po zakoniti poti zahteva svoje pravice, nikakor pa ne sme nasedati agitatorjem, ki ga nagovarjajo k nedopuščenim stavkam Vsak nedopustni štrajk ali nasilen postopek, ki bo v nasprotju s predpisi in v škodo skupnosti, bo zatrt z najodločnejšimi ukrepi, ne glede na to, ali ga bo sprožilo delavstvo ali delodajalec. * Velika razstava nemške stavbne umetnosti v Beogradu. Preteklo soboto so v Beogradu v paviljonih sejmišča odprli razstavo nemške stavbne umetnosti. Prvenstveno so razstavljeni modeli stavb, katere služijo splošnim namenom, zlasti pa model kance-larske palače, modeli reguliranih nemških mest in drugih objektov. Prav tako so razstavljeni modeli delavskih kolonij. Iz Beograda bodo Nemci to razstavo prenesli še v druge prestolnice na Balkanu. Pri otvoritvi sta bila navzočna tudi knez Pavle in knegi-nja Olga. * Mednarodna razstava lepih fotografij. V Zagrebu so v soboto odprli mednarodno razsfavo umetne fotografije. Udeležuje se je trinajst držav s štirih celin. Razstavljenih je okrog štiri sto slik. Razstavo je odprl zagrebški župan dr. Mate Starčevič z govorom. Med razstavljalci je tudi več Slovencev. Posebno so se izkazali razstavljalci iz Rusije, Italije in Jugoslavije. * Sladkor za čebele se ne sme podražiti! Zaradi slabe letine je država priskočila čebelarjem na pomoč s tem, da je pripravila nezatrošarinjen sladkor, ki pa ni čist, temveč pomešan s papriko. Tak sladkor je običajno prejelo čebelarsko društvo od prodajnega urada v Beogradu, tako da ga je lahko interesentom oddajalo po ceni din 7.50 v Ljubljani Zdaj pa je osrednje čebelarsko društvo podružnicam sporočilo, da se je sladkor podražil, tako da ga more osrednje društvo oddajati le po ceni din 8.50. S po- » Včeraj je bilo še dobro... Toda danes . . . po vsem tem, kar se je snoči primerilo...« »Kaj pa je bilo?« »Ali mar ne veste?« »O, da, na umor gospodične Orcivalove merite. Ali ste vi imeli službo?« »Seveda. Samo tistale vrata poglejte! Kar kri mi šine v glavo, če pogledam številko na njih. In če pomislim, da sem jaz odprla vrata in jo videla mrtvo! Potem pa v sodno palačo, da me je zaslišal preiskovalni sodnik. Verjemite mi, potrebna bi bila postelje, kakor še nikoli doslej. Naša uprava bi me bila lahko vsaj nocoj oprostila službe...« »Pa so res gospodje brezobzirni.« »Da, prav imate. In jutri moram iti še enkrat na zasliševanje. Hotela sem odvesti dekleti vsaj enkrat na ples, pa nisem dobila dopusta. Obe morata biti nocoj do polnoči na odru. Ismerija je za drsalko, Pamela pa je za pažeta.« _ »Nič zato, gospa. Občinstvo ima vajini hčeri rado. Vidite, tudi moj prijatelj in jaz sva prišla zato, da jima bova ploskaia.« »Zelo ste ljubeznici, gospod Nointel! Če se ne motim, je vaš prijatelj gospod Gaston Darcy...« »Da, on je.« »Oprostite, gospod Darcy. Nekoč ste zelo pogosto hodili v opero, zdaj vas pa že najmanj leto dni nisem videla...« »Preveč dela sem imel,« je odvrnil Gaston. »Moj bog, kaj je z mojo glavo! Saj ste vi prihajali sem z gospodično Orcivalovo! Njena smrt vas je nedvomno hudo pretresla. Če bi bila jaz vedela, kaj jo čaka ... « »Ne bi bila umrla na tako žalosten višanjem cene so čebelarji zopet precej prizadeti, zlasti letos, ko od čebel nimajo prav nikakega dohodka, temveč že vse leto same izdatke. Marsikateri izmed revnih čebelarjev ne bo zmogel tega zneska, ker ga tarejo vsakdanje skrbi za preživljanje družine. Zato smo mnenja, da bi država za pitalni sladkor lahko vzdržala staro ceno, saj bi s tem podprla zelo važno panogo našega narodnega gospodarstva, ki je pri nas šele v razvoju in se mu obeta lepa bodočnost. Čebelarstvo s pridobivanjem zdravilnega in redilnega medu in voska je važna zadeva, ki zasluži več pozornosti in podpore kakor doslej. Prišli bodo časi, ko se bo to pokazalo v jarki luči in potrebi. * Za meščansko šolo v Rečici ob Savinji se prizadeva prebivalstvo. Ta šola bi imela trgovsko-poljedelski značaj, da bi se mladina dovolj pripravila za trgovino z lesom, ki je najvažnejša gospodarska panoga v okraju, in da bi se bolje izobrazila v kmetijskem poklicu, zlasti v živinoreji. Odločujoči gospodje so obljubili podpreti pobudo in tako je pričakovati,'da dobi meščansko šolo tudi okraj, ki je edini v Sloveniji še brez nje. * Dovolj bo krompirja. Letošnji pridelek krompirja je po Dolenjskem dober. V niža-veh je precej odstotkov gnilega, zato pa so kmetovalci, ki imajo njive na visečih legah in bolj peščeno zemljo, lahko zelo zadovoljni. Krompir se prodaja na trgu od 1.50 do 1.75 din po kakovosti. Tudi turščica bo letos obrodila, ajda pa je slaba. Sadja letos Dolenjska nima nobenega, kar se predvsem pozna na domačem trgu. Spričo tega tudi naši posestniki ne bodo pridelali ne sadjevca in ne žganja. Slivovka se prodaja po 36 din liter, medtem ko je bila spomladi še po 15 din. * Sadna sušilnica v Metliki. Napori krajevnega odbora Sadjarske in vrtnarske podružnice v Metliki, ki je že dolgo časa pripravljala graditev prepotrebne sadne sušilnice, so končno dovedli do uspeha. Podružnica pristopa h grajenju sadne sušilnice, ki jo postavi na lastnem zemljišču v Metliki. K temu je treba hvalevredno pripomniti' uvidevnost sreskega kmetijskega odbora v Črnomlju, ki je s podelitvijo podpore 2000 din omogočil začetna dela. * Zidje in splavarji. V zadnjem času čutijo tudi naši dravski splavarji pojemanje zaslužka in zaposlitve. Kakor znano gre precej našega lesa na Madžarsko, kjer je lesna trgovino po večini v rokah Zidov. Ti pa odklanjajo do nadaljnjega večje kupčije, češ da način«, ji je segel Nointel v besedo. »Poznam vas. Levjega srca ste.« »Da, res je. Svoji hčerki bi branila proti polku vojakov.« • »Ne dvomim, gospa Majore. Toda kaj hočete? Moj ubogi prijatelj gospodične Orcivalove ne more probuditi od mrtvih. Upa pa, da bo nje smrt maščevana. Pravijo, da jo je umorila neka ženska. Vi veste to najbolje. Če bi hoteli pomagati...« »Toda ne tu, gospod Nointel. Res je, jaz vem marsikaj. Časniki samo ugibajo. Da, jaz pa vem ...« »Vse?« »Pravim vam, da nihče ni uganil resnice. Se gospod sodnik ne.« »Povejte mi...« »Dragi Gaston,« se je hitro vmešal Nointel, »pozabljaš, da ima gospa Majore tu dosti dela. In gledališče tudi ni kraj za takšne pogovore. Gospa Majore pojde rajši z nama po predstavi na večerjo, in svoji hčerki bo tudi vzela s seboj. »Hčerki? Dragi gospod Nointel, saj veste, da to ni mogoče. Premladi sta še in moj mož je tako strog. Res je nocoj s prijatelji nekje na deželi in se vrne najbrž šele zjutraj, a vendar... Bojim se, da ne bi kdo obrekoval mojih otrok ... »Ne bojte se, gospa Majore. Ne bo vam žal in gospodičnama tudi ne. Stavil bi, da radi jesta jerebice...« »Moj bog, pa še kako! Le malokdaj prideta do njih. Če bi zanesljivo vedela...« »Bodite prepričani, gospa, da midva ne bova nikomur zinila niti besedice. Dogovorimo se, kje se dobimo zunaj opere...« STRAN 5 ne morejo ničesar tvegati, ker ne vedo, kaj še lahko prinese razvoj evropskih dogodkov. * Cel splav lesa so mu ukradli. Splavarji, ki plovejo proti Zagrebu, imajo svoje pristanišče pod savskim mostom v Brežicah. Pretekli teden je tam ustavil vrsto splavov g. Kapušin z Rečice ob Savinji. Ponoči pa so mu neznani zlikovci odpeljali cel splav, ki je bil pritrjen z močno vrvjo ob levem bregu Save, in ga odpeljali bog ve kam. Lastnik trpi okrog 14.000 din škode. Tatu so že za petami. » Sestrico je ustrelil. V vasi Biskupiji pri Sibeniku je lOletni Gjuro Mitrovič nehote usmrtil svojo 41etno sestrico Marijo. Ko je bil oče Ilija zdoma, je mali Gjuro brskal po podstrešju, kjer je našel očetovo puško. Prinesel jo je v kuhinjo in jo za šalo nameril proti sestrici Naenkrat se je puška sprožila in mala Marija je obležala na mestu mrtva, zadeta v glavo. * ^azPrava Pr°ti ponarejevalcem ameriških čekov. Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bila že drugič zanimiva kazenska razprava proti ponarejevalcem dolarskih čekov, ki so se pojavili v Beli Krajini. Na zatožni klopi sede štiri znane osebe iz Metlike, Črnomlja in Zaluke. Obtoženi, dve ženski in dva posestnika, so se pri zadnji razpravi prav spretno zagovarjali. Za obtožence so obremenilno izpovedali orožnik Krčmar in Stipan Ivan z Velike Pake. Ker k razpravi ni prišla ena glavnih prič, Leopold Šušter-šič, je državni tožilec predlagal, da se poleg njega zaslišijo še neke nove važne priče. Senat je predlog sprejel in preložil zanimivo razpravo na 15. t. m. * 23 jabolčnih dreves so mu posekali. Posestnik Jožef Stih v Savinskem pri Makolah je opazil, da mu nekdo v njegovem sadovnjaku seka mlada jabolčna drevesa. Postavil se je s svojima sinovoma ponoči na prežo ter so res zalotili dva fanta, ki sta zlomila nekaj jabolčnih dreves.___ * Poneverbe pri studenški občini pred sodiščem. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila razprava proti 39-letnemu bivšemu uslužbencu občine v Studencih Josipu Kolariču, ki se je zagovarjal zaradi poneverb. Pri pobiranju občinske takse za zakol je poneveril 29.916 din. Občina ne trpi škode, ker je ta primanjkljaj založil občinski blagajnik. Kolarič je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora in na 3 leta Izgube častnih pravic, državni pravdnik pa se je pritožil zaradi prenizko odmerjene kazni. »Dobro, na oglu Helderjeve ulice. In večerjali ne bomo v separeju.« »Tam bomo jedli, kjer se bo vam prav zdelo. Ob pol enih vas bova čakala.« Med tem je bilo dejanja konec in gospa je morala iti. »Od te ženske pričakujem marsikaj,« je resno dejal Nointel. »Dvomim, da bi bilo njeno besedičenje kaj vredno«, je vzkliknil Gaston. »Sicer je pa najbrž že stric vse izvlekel iz nje.« »Morda mu ona ni kaj prav povedala. Naj bo kakorkoli — nekaj bova že zvedela.« »Pojdiva zdaj v pritličje. Nedelja je in najinih znancev bo vse polno.« Gledala sta okoli sebe in opazovala ljudi. Zlasti Nointel jih je pozorno meril. »Glej, glej«, je iznenada vzkliknil Gaston. »Markiza je tudi tu.« »Markiza Barancos? Ali je to mar kaj čudnega?« »Dragi moj, drugače hodi ona samo ob petkih v gledališče. In poleg tega mora biti še utrujena, ko je bila snoči tu.« »Spominjam se. Pravil si mi, da si jo videl.« »Še celo govoril sem z njo. Bog ve, ali naju je opazila. Da, je že obrnila sem svoj daljnogled.« »Ne vidim je. Kje pa je?« »Ne obračaj se zdaj. V svoji loži je. Stavil bi, da je prišla sem le zaradi tega, da ne bi mislili, da je bila včeraj tu.« »Dvomim.« »Potrpi! V gledališču je tudi Prebord. Bulji v markizino ložo. Samo v loži 27 ni žive duše. Najbrž jo je dal stric zapečatiti. Rado- * Sodba zaradi zločina na Barju. Pred tedni je bila razprava proti delavcu Stanku Jankoviču iz Črne vasi, ki je bil obtožen, da je za pustno nedeljo pri Mokarju na Ižanski cesti na Barju do smrti zabodel posestnika Feliksa Škafarja, preložena, ker je sodišče hotelo zaslišati še nekaj prič. Zdaj pa se je vršila pred ljubljanskim okrožnim sodiščem ponovna razprava, na kateri je bil Jankovič zaradi uboja obsojen na dve leti in pol robije. Njegov branilec in državni pravdnik sta prijavila revizijo in priziv. Zasebna udeleženka, Škafarjeva vdova, je bila zavrnjena na pot civilne pravde. * Obe nogi mu je odtrgalo. Nedavni večer so pripeljali v Ljubljano z Jesenic sedemindvajsetletnega Vinka Ambrožiča, ki je bil prišel pod vlak. Ambrožič je bil uslužbei, pri direkciji državnih že'eznic Ljubljana — Jesenice. Vlak mu je odtrgal obe nogi pod kolenom. V ljubljanski bolnišnici je bil nesrečni še pri zavesti in so zdravniki mislili, da ga bo celo mogoče rešiti. Ob eni ponoči pa je nenadoma umrl. * Lokomotiva je zdrobila voz, naložen s hlodi. V bližini čuvajnice v Sp. Brežnici pri Poljčanah se je pripetilo na progi trčenje med vlakom in dvovprežnim vozom, naloženim z lesom. Posestnik Peter Hajšek iz Laporja je peljal s hlodi naložen voz čez progo, dasi je bil na prelazu že znak zvonca, da se bliža vlak in da se bodo zapornice spustile. Komaj je zapeljal voz med zapornice, so te že padle. Posestnik je imel samo še toliko časa, da je izpregel konja in dva vola izpred voza, ter pognal živali s proge, voz pa je ostal na tračnicah. Lokomotiva vlaka, ki je pridrvel po progi, je zadela z vso silo v voz ter ga zdrobila, hk)de pa je razmetala ob progi. Strojevodja je ustavil vlak ter ugotovil, da ni stroj dobil nobenih poškodb. • * Velika železniška nesreča. Blizu železniške postaje Kusadak na progi Beograd—Niš se je v petek zjutraj zgodila huda železniška nesreča, pri kateri so bili štirje ljudje ubiti, osem pa ranjenih. Trčila sta brzi vlak, ki je v petek zgodaj zjutraj odpeljal s postaje Niš proti Beogradu, ter tovorni vlak, ki pa je bil prazen. Tovorni vlak je vozil proti Prahovu, kjer naj bi bil sprejel nemške izseljence, ki prihajajo iz Besarabije. Vlaka bi se bila morala križati na postaji Velika Plana. Ker pa je tovorni vlak imel zamudo, je na tej postaji nadaljeval vožnjo, da bi se z brzim vlakom križal v Kusadku. Na odprti progi zunaj postaje Kusadak pa veden sem, kako se bo gospa Majore nale-potičila.« »Upam, da nama ne bo treba z njo in z njenima hčerkama večerjati v kakšni javni dvorani.« »Večerjali bomo, kjer se bo dalo. G1 , gospa markiza te menda kliče.« Markiza je res mahala s pahljačo. »Ne bom maral razumeti njenega poziva Ne ljubi se mi hoditi k njej.« »Ne bodi neumen. Pogovor z njo je največ, kar si moreva danes želeti. Ce ne pojdeš takoj k njej, te kar pustim in grem.« »Kaj naj bi pa pri njej počel? Kaj naj ji rečem?« »Ne boj se, govorila bo že ona. Vidi se, da je na nekaj zelo radovedna. O čem, misliš, bi rada govorila? Najbrž o zločinu. Lep«, ji vrni pozdrav in pojdi k njej.« Gaston je iz vljudnosti odzdravil. Znaki njene pahljače so postali zdaj hitrejši. Moral jih je razumeti. »Dobro,« je potem dejal, »če že moram iti...« »In veš, kaj boš moral tam delati?« »Kaj pa spet?« »Dragi moj, dvoriti ji boš moral.« »Tega ne morem. Prosim te, pom^.i .endar . .« »Nič ne bom pomišljeval. Bodi preračunano galanten. Rad bi te spremil, t. Ja ker še nikoli nisem bil v nieni hiši, se to ne spodobi. Sam pojdi in dobro si vbij v glavo vsako besedico iz njenih očarljivih ust.« Gaston ni dobil v markizini loži r- benega drr^ga kavalirja. »Naposled ste le prišli«, mu je prijazno rekla markiza. »Dolgo sem vas morala pro- sta se oba vlaka že srečala ter se zaletela drug v drugega. Prvi so prihiteli na kraj nesreče kmetje, ki so začeli pomagati ponesrečencem. Takoj so bile obveščene tudi železniške oblasti. Prizor je bil strašen. Obe lokomotivi sta se dobesedno zajedli druga v drugo, kar ni čudno, če vemo, kako naglo vozi brzi vlak na odprti progi. Poštni voz in ambulanta sta docela razdejana, saj vozita takoj za lokomotivo. Poštni paketi so bili razmetani daleč okoli. Ambulantni voz se je s svojim zadnjim delom zaril v spalni voz, ki je vozil za njim. K sreči pa je v spalnem vozu bilo samo šest potnikov in pa dva uslužbenca. Od teh pa ni bil nihče ranjen. Tudi potniki zadnjih vagonov so pripovedovali, da se jim sunek ni zdel tako hud, da bi bih mislili na tako nesrečo. Šele ko so stopili iz vlaka, so videli, kaka nesreča se je zgodila. Iz poštnega vagona so med tem potegnili dva mrtva poštna uslužbenca iz * Beograda, Ratislava Štefanoviča in Milora-da Demiča Iz poštnega voza so potegnili tudi mrtvega poštnega inšpektorja iz Skopi j a Aleksandra Todoroviča. Hudo nevarno ranjen je poštni kontrolor Marko Milojkovič, ranjenih pa je še več poštnih uslužbencev. Tudi železniško osebje je imelo svoje žrtve. Ranjena sta oba kurjača, vlakovodja brzega vlaka, strojevodja tovornega vlaka ter en sprevodnik. Poštni uslužbenec Zorič, ki so ga ranjenega potegnili iz vagona, je kmalu potem umrl. * Predsednik okrožnega sodišča okraden. Iz stanovanja upokojenega predsednika okrožnega sodišča Aleksandra Hrašovca v Čopovi ulici v Mariboru so odnesli tatinski zlikovci 150 din gotovine, uro budilko in večjo količino cigaret. Policija poizveduje za njimi. 41 Polir aretiran na banovinski cesti. Na banovinski cesti pri Gornjih Sušicah, občina Dolenjske Toplice, popravljajo cesto. Pri cestnih delih je bil zaposlen kot polir človek s srednješolsko izobrazbo, ki je bil sprejet v službo iz milosti; že pred letom je zagrešil kazniva dejanja, zato mu je bilo onemogočeno dalje pohajati v šolo. Toda prvo kaznivo dejanje ga ni še izmodrilo. Spet se je lotil nečednega dela ter vlomil v kolodvor v Kandiji pri Novem mestu. Pred dnevi so ga na Gornjih Sušicah aretirali, potem ko so pri njem napravili hišno preiskavo in našli več stvari. Baje ima na vesti še nekaj podobnih reči. Vest o aretaciji mladega moža. ki je imel pri popravi ceste važno siti. se na ta način polastil velikega premoženja^ ker je bila hčerka Dostana edinka. SlednjiO se je dal še pokrstiti in se oženil. Bogati kmet je dal tedaj prepisati nanj polovici imetja, polovico pa na ime svoje vnukinja Radmile. Nenadoma pa je Dostana umrla itt Numana se je polotil strah in bojazen, da bo poslej stari Miškovič vse imetje dal vnuki* nji. Skušal je dobiti Radmiio za ženo, ker pa ni šlo zlepa, je neko noč starca in vnukinjo s sekiro pobil in hišo zažgal. Ko je storil tft zločin, se je spomnil, da bi utegnil njego^ft kum Nikolič izvedeti, kaj je storil. Šel je zato še temu zažgat hišo, nato pa je oborožen s puško in bombami pobegnil proti albanski meji. Ko pa je nekje prenočeval, so ga ljud* je opazili in obvestili orožnike. V preiskavi se je znal zvito zagovarjati. Trdil je, da j« svojega tasta in Radmiio umoril zaradi te* ga, ker sta bila oba obsedena od zlodja. Nek kaj časa je poskušal simulirati tudi norost pa se mu ni posrečilo zdravnikov preslepiti. Vse kaže, da ga bodo kot zakrknjenega mo» rilca obsodili na smrt. * Premožen posestnik je ubil mlado gom spodinjo. V Jaši Tomiču v Vojvodini je neka Elizabeta pred dnevi osumila zakonca Gajerja, da sta ukradla nekaj perja in krompirja. Gajerja sta vložila tožbo pri sodišču. Ko sta se vračala domov in sta šla mimo Elizabetinega doma, je Elizabeta vzkliknila: »Lopovi, lopovi!« To je Gajerja tako razsrdilo, da je z ženo planil v hišo in napadel Elizabeto. Najprej sta jo pretepla, toda Gajerju še ni zadostovalo. Skočil je na dvorišče po sekiro in zamahnil po Elizabeti, da je na mestu izdihnila. Po aretaciji sta zakonca Gajerja nekaj časa tajila zločin, nato pa naenkrat vse priznala. Senzacija v okolici je tem večja, ker je Gajer premožen posestnik, ki premore 40 oralov zemlje. Pred 6 leti je umrl njegov oče zaradi bolehanja na možganih, zato bodo tudi aretiranca preiskali zdravniki, da doženejo, če je bil pri zločinu sploh prištevit. * Pekel v družini. V vasi Osudjevcu v občini Vojakovcu pri Križevcih na Hrvatskem se je zgodila strašna družinska žaloigra. 58-letni posestnik Anton Prugovič je popival v svoji zidanici s sosedom Šimnom Rumenja- kjer so navidezno z velikim zanimanjem opazovali zalogo rude. Zatem so obiskali bolnišnico in naposled kuhinjo. Kuharji so pravkar pripravljali neokusno rženo kašo, ki jo naj dobe jetniki za zajtrk. Nejevoljen se je obrnil hetman na vodjo kuhinje: »Slišal sem hude pritožbe glede slabe kakovosti vašega kruha. Pazite se! Z guvernerjem v Irkutsku se ne boste šalili!« »Ah, kaznjenci se zmerom pritožujejo, gospod hetman. Radi bi imeli vsak dan sla-ščice!« »No, včasih so pritožbe upravičene. Hočem enkrat malo pokusiti vaše jedi, da se bom osebno prepričal, kako je z njimi. »Tukaj je!« je vzkliknil kuhar in mu dal jerbas s tremi sibirskimi kruhi in s skledo kaše iz slabo zmlete ržene moke. Baunje je prelomil kruh in ga pokusiL Spretno je med tem potisnil pod skorjo # kroglico zviti popisani papirček. »Kruh ni slab, a bil bi lahko boljši!« J« rekel hetman Baunje. Ko pa je pokusil kašo, je skremžil obraz;. »Strašen okus ima! Za danes naj bo. Če pa iutri ne bo kaša boljša, bom podpiral pritožbe jetnikov pri guvernerju.« Nato se je obrnil k svoiima spremljevalcema: »Kdaj bomo obiskali rudnik?« Vsi trije so stopili iz zgradbe. Toda niso šli v rudnik, temveč na maihen grič, na videz zaradi teca. da bi občudovali razgled po Algezijski dolini, v resnici pa zato, da bi nemoteno izoregovorili med seboj nekaj besed. Ko se ie hetman prepričal, da ga ne more nih*e sbšati. ie rekel: »Pazita zdai' Drevi bomo večerjali pri policijskem inšpektorju. On stanuje v tej hiSi EMILIO SALGARI iy ZGNA kom, ko je prišel v zidanico njegov 301etni sin Pavle. S sekiro v roki je hotel sin izsiliti, da odnese vinski mošt. Oče se je uprl in nastal je prepir, kakor že večkrat doslej. Sosed Rumenjak se je odstranil iz kleti in je šel v vas povedat, da sta se oče in sin spopadla. Od Rumenjaka obveščena o pretepu se je Prugovičeva žena Antonija brž podala v vinograd. Sin je ni pustil v klet in je lahko samo skozi vrata videla, da leži mož krvav na tleh. Hitela je v vas po zeta, medtem pa je sin pokril truplo svojega očeta s slamo in zažgal klet. Kmetje, ki so prihiteli na pomoč, so še izvlekli truplo iz goreče kleti, zgoreli pa sta že obe nogi do kolena, obe roki in tudi glava je bila tako ožgana, da obraza ni bilo mogoče spoznati. Za pasom je imel pokojnik zaprt nož, kar priča, da se oče ni branil z nožem. Na desni strani vrata je bila globoka rana, zadana od sekire. Ubijalčeva mati Mara je izpovedala, da se je že dolgo bala nesreče. Oče in sin sta se večno prepirala in pretepala, da je bil v družini pravcati pekel. V veliki meri pa je bil oče sam kriv, ker je že sina od mladih nog navajal k zlobnosti. Sin je izpovedal, da mu uboja ni žal, ker se je eden moral umakniti. Gospodarstva Tedenski tržni pregled GOVED. Na živinskem sejmu v Ptuju dne I. oktobra so bile naslednje cene: voli I. 8.25, II. 6.50, III. vrste 5; telice: I. 7.50, II. 6.75, m. 6.25; krave: I. 7, II. 6, III. 5.25. V Kranju: voli I. 9, II. 8.50, III. 7; telice I. 9, II. 8.50, m. 7; krave I. 8.50; II. 7.75; III. 6; teleta I. 9.50; II. 8.25. V Litiji: voli I. 8.50, II. 8. III. 7; telice II. 7.50, III. 7; krave I. 7, II. 6.50, m. 6; teleta I. 11, II. 10. V Črnomlju voli od 8 do 9 din, junci in teleta enako, biki od 7 do 8 din. V Krškem: voli I. 8.50, II. 8, III. 7.50; telice I. 8, II. 7.50, III. 7; krave I. 7., II. 6.50, III. 6; teleta I. 9, II. 8 din. KONJI. Na živinskem sejmu v Ptuju so bili konji po 700 do 6000 din komad, žrebeta od 1000 do 2800 din za komad, osel 3 din za kg žive teže. SVINJE. V Ptuju so se 1. oktobra prodajale svinje po naslednjih cenah: prašiči špe-harji po 12, pršutarji po 11 din za kg žive teže; prasci od 6 do 12 tednov stari 80 do 230 tesno ob zaporu, v kateiem so polkovnik in njegovi tovariši. Poskrbel bom za to, da bo inšpektor pil več kakor navadno. Medtem bosta vidva lahko opravila svoje delo « »A kakšno bo to delo?« sta hkratu vpra-Sala oba Poljaka. »Poglejta tam visoko skladovnico esa. To morata d revi med deseto in enajsto »/o zažgati.« Dimitrij in Fedor sta nerazumevajoče pogledala drznega hetmana. »Da, zažgati morata skladovnico! Kakor hitro bom sli&al alarmne glasove, bom poslal vse paznike, vojake, policiste in kuhinjsko osebje k požarišču. Spričo zmešnjave, ki bo nastala, lx> vama lahko priti v poslopje in odpreti zaporno celico.« »Imeniten načrt!« je vzkliknil Dimitrij. »A kaj naj storiva potem?« »Bežala bosta v gozd in tam počakala polkovnika! Nato boste vsi zasedli moje sani in svojo trojko ter se čim hitreje odpeljali. Konji pri mojih saneh so odlični. Prav tako kakor konji vajine gospodarice!« »A vi, gospod hetman?« »Ne skrbite zame!« se je nasmehnil. »Nihče se ne bo upal sumničiti me. Veljam za najstrožjega predstojnika v Sibiriji.« »Ali se bomo spet videli?« je vprašal Dimitrij, ki mu je srce prekipevalo v hvaležnosti. »Morda kdaj pozneje... Se nekaj! Ne smete se peljati skozi Irkutsk, ker bi vas prijeli preden bi dospeli do Bajkalskega jezera. Brzojavka je hitrejša od vsakega konja!« din za komad; debele svinje 12 do 13; plemenske svinje 9 do 11 din za kg žive teže. V Krškem špeharji 14 din, pršutarji 12 din za kg žive teže. V Kranju špeharji 16 do 17, pršutarji 14 do 15 din za kg žive teže, pujski 7 do 8 tednov stari 250 do 300 din za glavo. V Litiji špeharji 16, pršutarji 14 din za kg žive teže. V Črnomlju prašički po 8 tednov stari od 170 do 250 din za glavo. Plemenske svinje za rejo od 15 do 16 din za kg žive teže. KRMA. V Kranju lucerna 1.50 do 1.75, seno 1.50 do 1.70 din za kg. V Litiji lucerna 1 din, seno 0.80, slama 0.50 din. V Krškem lucerna 1 din, seno 0.75, slama 0.45. SIROVE KOZE. V Krškem goveje 14, telečje 16, svinjske 10 din za kg, v Kranju goveje 20. telečje 22, svinjske 9 do 11 din za kg. V Litiji goveje 20, telečje 26 din za kg. VOLNA. V Kranju neoprava 34 do 38, oprana 48 do 56 din za kg. V Slovenskih Konjicah neoprana 35, oprana 50 din za kg. ZABELA. V Kranju sveža slanina po 24, svinjska mast po 26 do 28 din kg. V Litiji slanina 24, svinjska mast 26. V Slovenskih Konjicah slanina 22, svinjaka mast 24. V Mariboru slanina 24, svinjska mast 25 din kg. JAJCA. V Slovenskih Konjicah 1.10 za komad, v Slovenjem Gradcu 1 din, v Kranju 1.25 do 1.50. v Litiji 1, v Krškem 1.25 din za komad. KROMPIR. V Krškem 1.75 din za kg, v Kranju 1.50 do 2 din, v Slovenjem Gradcu 2, v Slovenskih Konjicah 1.50, v Mariboru 2, v Ptuju 1.25 do 1.40 din za kg. Na ljubljanskem trgu so cene različne. V glavnem se sučejo na debelo okrog 1.50, na drobno pa okrog 1.75 do 2 din za dober, lep krompir. MED. V Slovenjem Gradcu se prodaja čisti med po 30 din kg, v Mariboru po 18, v Kranju no 24 do 26, v Litiji po 26, v Krškem po 25 din. MLEČNI IZDELKI. V Mariboru je sirovo maslo po 38 din za kg, mleko po 2 din; liter. V Slovenskih Konjicah sirovo maslo 40 din, m'eko 2.50 din. V Slovenjem Gradcu sirovo maslo 40. mleko 2 do 2.25. V Kranju sirovo maslo 40 do 44 din, mleko 2.25 do 2.50 V Litiji sirovo nr-islo 36, mleko 2.50. V Krškem sirovo maslo 48, mleko 2 din za liter. SADJE. V Mariboru se prodajajo jabolka I vrste po 285, II. vrste po 225 din za 100 kg, v Slovenskih Konjicah jabolka I. vrste po 400, II vrs*e po 359, III. vrste po 300 din za 100 kg. V Kranju II. vrste jabolka po 6 do 8 din kg, III vrste po 3 do 6 din kg, hruške ""-"i Tmtfcf »Ali se bo zasneženi les dal zažgati?« je vprašal voznik. »So sami stari hlodi, ki bodo radi goreli. Zdaj pa pojdita v gozd! Inšpektorju bom dejal, da sta našla sled za medvedom.« »Torej zvečeri« je rekel Dimitrij. »In če vas več ne vidim, naj se vam že zdaj zahvalim za vašo dobroto.« »Ob deseti uri pričakujem alarm!« Hetman je krenil k uradniku, medtem ko sta oba služabnika izginila v gozdu. Baunje je prebil ves dan s tem, da je v spremstvu z inšpektorjem pregledal vse rudniške naprave. Več jetnikov je vprašal, kako je bilo z nočnim pobegom njih tovarišev, in jim zagrozil s kaznijo, če ne povedo resnice. Vsi so zatrdili, da niso o ničemer ničesar vedeli. Vpričo inšpektorja je hotel izslediti zarotniške sokrivce. Ko se je stemnilo, je prijazno rekel inšpektorju: »Kaj mislite, Demidov, ali ne bi skupno večerjala? Jutri zgodaj zjutraj se hočem s knezom peljati v Irkutsk.« »V veliko čast mi bo, gospod hetman, če boste z menoj večerjali.« »Torej velja!« Kramljaje sta prišla v stanovanje policijskega šefa, ki je bilo v pritličju velikega skladiščnega poslopja. V dobro zakurjeni sobi je že gorela svetilka in miza je bila pripravljena. Kuharja so bili že prej obvestili o odličnem gostu, zato je pripravil izvrstno večerjo in prinesel vrsto zaprašenih steklenic starega vina. Gospoda sta s tekom jedla lososa iz Volge in pečeni hrbet severnega jelena. Hetman je mnogo pil, inšpektor pa še več. Kmalu se je inšpektorju začel jezik zapletati. I. po 14, II. po 10, III. po 5 do 8 din kg. V Litiji jabolka I. vrste 6 din, II. 4 din, in. 3 din kg. DRVA. V Mariboru so se prodajala drva po 150 din za kubični meter, v Slovenskih Konjicah po 125, v Slovenjem Gradcu po 100 do 125, v Litiji po 110, v Kranju po 140 do 150 din. VINO. V mariborski okolici se dobi navadno mešano vino pri vinogradnikih po 7 din za liter, finejše sortirano pri vinogradnikih 9 din. V Slovenskih Konjicah pri vinogradnikih navadno mešano 5 do 7, finejše sortirano po 8 do 10 din. V litijskem okraju pri vinogradnikih navadno mešano 5, finejše sortirano po 8 din. Cene novemu moštu so prav različne v posameznih vinorodnih krajih. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah dne 8. oktobra (prve številke so službeni tečaji, druge v oklepajih pa tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 177.38 do 180.58 (za 219.60 do 222.80) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din; 1 švicarski frank za 10.23 do 10.33 (za 12.64 do 12.74) din. Na vseh klirinških borzah notirajo nemške klirinške marke nespremenjeno po novem tečaju 17.82 din, ki velja od 1. oktobra dalje. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 438 din, v Beogradu pa po 441 din. Sejmi V tednu od 13. do 20. oktobra bodo v raznih krajih Slovenije naslednji sejmi: v Pod-sredi 18. oktobra (za živino), isti dan v Voj-niku V Crensovcih 20. oktobra, v Lukovicl 18. oktobra, v Kočevju 16. oktobra, v Št. Jur-ju pri Grosupljem 19. oktobra, v Nadlesku 15. oktobra, isti dan v Murski Soboti za živino in kramarje, v Guštanju 18. oktobra, v Ratečah bo kramarski sejem tretjo nedljo v oktobru, v Mislinji bo kramarski živinski sejem 15. oktobra, isti dan v Planini pri Sevnici. V Veračah v šmarskem okraju bo sejem 16. oktobra, v Pristavi pa 17. oktobra. Drobne vesti = Uredba o trošarine prostem sladkorja za slajenje vinskega mošta. V »Službenih novinah« od 5. oktobra je objavljena uredba o oprostitvi sladkorja za slajenje mošta od državne, banovinske in občinske trošarine. 'toMBiHBBaMraDang^BB^aaBSHiaa Baunje je bil na videz čisto miren, v resnici pa je bil vznemirjen in je napeto čakal na alarm. Vsak trenutek je skrivaj pogledal na uro. Ura je že odbila deset, toda vse je bilo še tiho. Njegov nemir je naraščal od minute do minute. Kaj se je zgodilo? Ali sta bila služabnika zalotena od stražnikov? Ali ni hotel les goreti? Hetman je pil, da bi omamil v sebi strah. Pravkar sta odmašila tretjo steklenico, ko se je zaslišal glasen klic straž ob velikem skladišču Oba sta naglo vstala. Eden vesel, drugi bled ko smrt. »Spet beg?« je zajecljal inšpektor, ki so se mu noge opletale. »Nemogoče!« je vzkliknil hetman. »Ogenj! Gori!« so zdaj zakričale straže. »Ogenj?« je ponovil inšpektor, ki je komaj doumel besedo. »Hitro ven!« je zarjul hetman. Planila sta iz sobe na prosto. Svetel sij je razsvetljeval nočno temino. »Lesne zaloge gorijo!« je prestrašen kričal policijski uradnik. »Ves kraj je v nevarnosti!« se je zaslišal hetmanov glas »Rešite, kar se da rešiti!« Dirjal je vzdolž skladišča in neprestano klical: »Vsi možje k ognju! Vsi, vsi! Ali slišite?« Z bliskovito naglico so se zbrali pazniki, policisti in kuharji s krevlji in posodami za vodo ter stekli za inšpektorjem, ki je med neprestanim vzklikanjem: »Ogenj, ogenj!« opotekaje se hitel proti rudniku. Hetman mu je sledil kakšnih trideset do Uredba določa, da se sladkor za slajenje letošnjega mošta zaradi povečanja vsebine sladkorja oprosti državne, banovinske in občinske trošarine, in sicer v onih krajih, kjer grozdje zaradi izjemnih vremenskih razmer ni moglo dovolj dozoreti ali so ga morali vinogradniki zaradi neprimernega vremena predčasno obrati. Obstoj teh pogojev ugoto-ve pod lastno odgovornostjo krajevni kmetijski referenti. Trošarine prosti sladkor za slajenje mošta mora biti denaturiran. Nakup se izvrši brez plačila trošarine preko Prodajne centrale za sladkor v Beogradu. Nakup sladkorja za dodajanje moštu brez plačila trošarine se sme odobriti v količini največ 4 kg na 100 1 mošta v smislu predpisov § 2 zakona o vinu in čl. 4 pravilnika za izvrševanje tega zakona. Odobrenja za izdajo sladkorja brez plačila trošarine za slajenje mošta bodo izdajale pristojne finančne direkcije. Pogoje za izdajanje dovoljenj in način kontrole uporabe tega sladkorja bo predpisal finančni minister. Kdor bi sladkor uporabljal v druge s vrhe ali bi prekršil predpi-* se, ki jih bo izdal finančni minister za izvajanje te uredbe, bo kaznovan po določbah čl. 33 in 34 zakona o državni trošarini. Uredba je stopila v veljavo 5. oktobra. = Enotno milo za pranje dobimo v kratkem po vsej državi. Milo za pranje se bo smelo v bodoče prodajati samo v komadih po 100, 250 in 500 gramov v svežem stanju. Na vsakem komadu mora biti vtisnjeno ime tvrdke, ki milo izdeluje, z zaščitnim znakom. Za pravilnost teže in kakovosti jamči proizvajalec, če pa ni mogoče ugotoviti proizvajalca, je odgovoren prodajalec. V predpisanih odločbah ni obseženo izdelovanje mila, ki je namenjeno izključno za industrijske svrhe. Na milu, ki je izdelano v inozemstvu, mora biti vtisnjeno ime tvrdke, ki milo stav-Ija v promet. = 200 vagonov novega olja pride v kratkem na trg. Na podlagi uredbe o kontroli cen na drobno je določil urad za kontrolo cen na področju mesta Beograda in Zemuna v trgovini na drobno najvišjo dovoljeno prodajno ceno jedilnemu olju (izvzemši olivnemu olju) na 26 din za liter, na področju mesta Pančeva pa na 24 din liter z ozirom na nižjo trošarino v Pančevu. Podobne cene bodo tudi drugod po državi. — Ustanovljena je bila zajednica predelovalcev olja, na katero je Prizad prenesel izključno pravico odkupa sončničnega semena. Ta novo ustanovljena zajednica je že pričela z odkupom štirideset korakov, nato pa je obstal in za-mrmral: »Naklep se je posrečil! Zdaj ne smemo zapravljati časa!« 28. poglavje , , BEG IZ JECE Rudniška lesna zaloga je gorela z visokim plamenom kljub ledu in snegu. Stari smolnati smrekov les se je dal z lahkoto zažgati. Velikanski ognjeni jeziki so sikali v nebo in ga barvali krvavo rdeče. Hkratu so se visoki črni stebri dima vzdigovali proti nebu. Nočni veter je nosil iskre čez dolino ter grozil bližnji vasi in gozdovom. Rudniško usluž-benstvo se je z vnemo prizadevalo požar omejiti in odvrniti nesrečo od kraja. V nekaj trenutkih je začela brizgalna delovati. Razbili so bili ledeno skorjo na potoku in vodni curek je z vso silo udarjal v goreči les.m s tfdeiaoo Medtem ko so pazniki oskrbovali brizganje, so vojaki pogumno v dimu in iskrah razmetavali goreče hlode, da jih je oblivala voda. Ko je hetman ugotovil, da se je vse moštvo udeleževalo gašenja, se je naglo vrnil v prazno skladiščno zgradbo. Poiskal je v kovačni-ci pile in več klešč, potrkal trikrat na prvo zaporno celico in zaklicali »Ali je polkovnik Vasiljev tu?« »Tukaj je!« se je oglasil študent. Baunje je zdaj odprl zamreženo okence v vratih in vrgel orodje v celico. »Prepilite si verige! Hitro, hitro!« Sam hetman se je spravil nad železni zapah težkih vrat. in je že otvorila odkupne postaje. Zajednica bo tudi neke vrste centrala za prodajo olja. Ker vlada veliko pomanjkanje olja, je trgovinski minister odobril, da se da v promet 200 vagonov olja nove proizvodnje. Od teh 200 vagonov, ki bodo dani postopno v promet, bo 80 vagonov dobavila Prva hrvatska tvornica olja v Zagrebu, ki bo poleg Hrvatske oskrbovala tudi dravsko banovino in del vrbaske banovine. Razpoložljive količine bodo razporejene na posamezne kraje in trgovce po višini lanske potrošnje v tem času, prvenstveno pa bodo upoštevane zahteve državnih ustanov, aprovizacij, bolnišnic in na-bavljalnih zadrug. = Izgledi za izvoz hmelja. Iz Savinjske doline poročajo, da se kupčija s hmeljem še Velenje, 7. oktobra Dne 2. t. m. se je pripetila na ribniku državnega rudnika v Velenju nezgoda, ki je terjala življenje dveh mladih ljudi. V sredo zjutraj okoli 9. ure se je podal 251etni posestniški sin Franc Kvartič, ki je bil nameščen kot električar v e^ktrocentrali državnega rudnika na rudniški ribnik lovit divje race. Ko je raca, ki jo je ustrelil, padla v sredino ribnika, se je podal s čolnom do nje, toda nesreča je hotela, da se je sredi ribnika čoln prevrnil. Kvartič se je sprva držal za čoln. Ker pa ni znal dobro plavati, je kmalu izgubil moči in se je potopil. Ves prizor je videl us7užbenec električne centrale Janko Ulrih, ki se je ravno mudil pri črpalki, ki čroa vodo iz Ribnika v električno centralo. Brez oklevanja je skočil v vodo, da pomaga ponesrečenemu Kvartiču. Res mu je uspelo, da ga je privlekel skoraj do kraja, toda zaradi hladne vode in pa, ker se ga je ponesrečeni krčevito oklepal, so tudi njemu pošle moči ter je le nekaj metrov cd brega utonil. Nesrečo so videli tudi stanovalci bVšnie rudarske kolonije, ki so takoj obvestili rud-niško ravnateljstvo, pa tudi sami so takoj skušali po svojih močeh pomagati ponesrečencema. Rešilna četa poklicanih gasilcev na Ko so bila vrata nanosled odprta, je planil polkovnik iz celice. Študent Ivan in inženjer sta mu sledila. »Vi ste, hetman?« je vzkliknil polkovnik. »Najlepša vam hvala! Kje je moja sestra?« »Kmalu jo boste videli! Sledite mi!« Hiteli so, kolikor so mogli, po stopnicah navzdol in zagledali požar. Več koč v vasi je že postalo plen ognja. »Bežite! Od tiste skupine drevja tamle drži pot v gozd. Tam vas čaka Dimitrij. Dokler bo trajal požar, se ne bojte zasledovanja. Na ta način lahko pridete daleč naprej, preden vas začno zasledovati.« »Ali se bomo spet videli, tovariš?« »Mogoče nekoč! Bog z vami, polkovnik! Ne pozabite name!« Možje so se globoko ginjeni poslovili in pohiteli skriti za snežnimi kupi skozi dolino do označenega kraja, a hetman je šel naglo k požarišču in se skril za velikim rudniškim hidravličnim kolesom. Pri omenjeni skupini dreves so bežeči za trenutek obstali in se razgledali, ali jih morda že ne zasledujejo. Nato so se divje pognali v beg. Tam jim je prišel nasproti neki mož. »Dobro došli, gospod polkovnik!« je rekel globok glas. »Dimitrij, zvesti prijatelj,« je vzkliknil Vasiljev ves vesel. »Kje je Marija?« »Nedaleč od tod.« »Sama?« je vprašal Sergej ves prestrašen. »Hitro k njej!« Dimitrij se je jokal od veselja ko otrok. Hiteli so skozi zasneženi gozd, ki ga je razsvetljeval iz doline prihajajoči požarni ni prav pričela. Od celotnega letošnjega pridelka v višini 30.000 metrskih stotov je doslej prodanih le okrog 2.000 stotov, in sicer po 35 do 45 din za kilogram. Odkupljeno blago je namenjeno za izvoz v Švico in nekatere druge evropske države. Med drugim obstoji možnost prodaje določenih količin na Švedsko. Glede izvoza v Zedinjene države in v Južno Ameriko pa so še ovire; ne toliko zaradi prevoza, ki je več ali manj omogočen, temveč predvsem zaradi financiranja, ker kupuje Amerika le v ameriški luki in mora prodajalec oskrbeti prevoz ter nositi riziko. Cene, ki se dajo doseči v Zedinjenih državah, so zadovoljive in bi omogočale pri nas odkupno ceno okrog 50 din za kilogram. rudniku je imela ravno v tem času vajo ter je takoj prihitela na kraj nesreče. Po polurnem iskanju jim je uspelo potegniti iz vode ponesrečenega Ulriha, kateremu je takoj nudil prvo pomoč zdravnik bratovske sklad* niče dr. Davorin Kolšek, žal pa je mogel po skoraj dveurnem prizadevanju samo še ugotoviti smrt". Ponesrečenega Ulriha so nato na nosilih prenesli na njegov dom, medtem ko so drugega ponesrečenca Kvartiča iskali še celo popoldne ter jim ga je uspelo šele okoli pol petih potegniti iz vode. Nesreča, ki je zadela mlada in pridna delavca, je presunila vso bližnjo in daljno okolico, saj podobne nesreče v tem kraju še ne pomnijo. Kako priljubljena sta bila pokojna, je zgovorno pričal njun pogreb, ki se ga je poleg vsega rudniškega nameščenstva udeležila ogromna množica ljudi, ki vsi toplo sočustvujejo s težko prizadetima družinama. Letina na Dravskem polju Sv. Marjeta niže Ptuja, 3. oktobra Ptujsko ali Dravsko polje predstavlja več-tisočletno naplavino dravskega prodca. Glede na to je zemlja v različnih predelih zelo neenaka, v splošnem pa prevladuje plitka sij, in prispeli kmalu k bajti, pred katero so konji tolkli s kopiti ob tla in rezgetali. Mladenka jih je že vsa zaskrbljena prit čakovala pred vrati. »Sergej, dragi brat!« »Marija!« o . ' Na pol jokaje, na pol smeje se sta se ob* jela. Dimitrij in Fedor. ki sta že sedela v vozilih, sta opozorila, da je treba nemudno odpotovati. Polkovnik je zdaj predstavil Mariji svoja tovariša in sotrpina: »Ivan Sandorf, ki ga ljubim kakor svojega sina, in Aleksej Storm, moj prijatelj!« Marija jima je prijazno podala roko. »Oba sta tudi moja brata.« študent je pozdravil mlado lepotico, kakor bi bila že stara znanca. »Zdaj pa k Bajkalskemu jezeru!« je zapovedal polkovnik. »Dimitrij bo vodil našo trojko in Fedor sani z mojimi tovariši!« Pognali so konje, ki so divje zdirjali v noč. Dimitrij je povedal, da je pretrgal brzojavne žice. »V teku dvanajstih ur ne bo nihče izvedel za vaš pobeg!« »Previdnost pa je vendarle umestna!« je menila Marija. Ubrali so pot čez gore, da se ognejo Angar-ski dolini, v kateri so bivala burjatska plemena in koder je bil razmerno velik vozni promet. Cesta Čez gore je bila sicer nepri-jetnejša in daljša, ker je držala vzdolž gora velike Sajanske verige in skozi širne gozdove, toda na tej poti so laže skrivaj potovali. K sreči drevesa tu niso bila posebno gosta, zaradi česar vozili nista bili ovirani. (Dalje) Nesreča na lovu je terjala dve mladi žrtvi žalostna smrt dveh uslužbencev velenjske elektrarne Bo srednje globoko plast srednje težke peščene zemlje. Tej zemlji ugajajo mokrotna leta, a biti morajo združena s primerno sončno toploto in letno vročino. Letošnje mokrotno leto s prenizko in nestalno toploto ni ugodno vplivalo na poljske pridelke. Krompir, ki je tukaj med glavnimi pridelki ter ga skoraj vsaka hiša prideluje za prodajo in izvoz iz sreza, predstavlja tudi glavno merilo letine in blagostanja v tukajšnjih kmečkih domovih. Letos je ta krompir še precej lep, žal pa je precej na-gnitega in še zaradi deževnega, hladnega Vremena hitro gnije. Cena krompirju je od 1.30 do 1.50 din. Ljudje se zaradi maksimiranja krompirjevih cen ne razburjajo ter celo odobravajo, $eveda z željo, da se v primeru novih kriz {loloči tudi najnižja cena krompirju. Kmetje eo morali v pretekli dobi prodajati krompir f>ogosto po 0.30 din in še ceneje, tako da niti delo ni bilo primerno plačano. Zdaj se mno-ao krompirja izvaža v Zagreb in na druge hrvaške trge ter ga dnevno nalagajo na železniških postajah. Pravilneje bi bilo, ko bi ®e prodaja usmerila na slovenske trge ter bi |e delavskim in uradniškim družinam v na-jŠih mestih nudila možnost nabaviti zadostne Količine boljšega domačega krompirja. Letošnje proso kaže lep pridelek, mnogo fclabše je z ajdo. Ker je odcvela v hladnem, t---- mokrotnem jesenskem deževju ter ni bilo sonca in ne čebel, ki bi izvršile zadostno opraienje cvetov, je ajdovega zrnja bolj malo, pač pa bo dosti slame, ajdarice. Zelo se pritožujejo čebelarji. Obilno deževje in hladno, nestalno ozračje sta glavna krivca slabega čebelnega leta. Letošnje leto je najslabše za čebelarje po svetovni vojni. Mnogi so obupali ter razprodaj a jo svojo če-belno družino in ostale potrebščine. Drugi pa že kupujejo sladkor za umetno prehrano čebelnih družin, da jih tako ob precejšnjih stroških preživijo skozi zimo, ki po vseh znakih sodeč ne bo letos boljša in krajša od lanske. V splošnem bi bili kmečki ljudje z letošnjim stanjem pridelkov cen zadovoljni, denar prihaja spet pod kmečko streho ter omogoča skrbnejšim gospodarjem, da si nabavijo to in ono novost v svojem kmetijskem obratu. Kažejo pa se tudi že neugodni znaki ugodnih cen. Poljske tatvine naraščajo, v zvezi s tem pa spet popivanje po gostilnah v pozno noč. Pogosto je to združeno s pretepi. Tu je dolžnost oblasti, da ukrene primerne korake. Kmečki denar bi se naj sedaj uporabljal predvsem za obnovo gospodarskih poslopij in gospodarskega orodja. To predstavlja istočasno najuspešnejšo in najzanesljivejšo naložbo kmečkega denarja. Io. Rdeče ribice se dele v 27 glavnih vrst, te pa zopet po izvozu na kitajske, japonske in križane. Japonci pazijo zlasti na barvo in lepo obliko rdečih ribic. Največ rdečih ribic izvažajo Japonci v Ameriko, večinoma pozimi. X Posebnosti v angleških hotelih. V nekem hotelu v Edinburghu na Škotskem mora vsak gost, ki zakolne, vreči denarčič v posebno blagajno za dobrodelne namene. Pri znani skoposti Škotov je razumljivo, da se v tem hotelu mnogo manj preklinja kakor v drugih. V nekem drugem hotelu lahko dobi vsak gost samo eno vrsto pijače. Če je pa še žejen in hoče še drugič piti, mora najprej zapustiti hotel in se nekaj časa izprehajati. Po povratku šele lahko dobi drugo steklenico. Posebn oskrbno svare goste pred čudno navado, ki vlada v nekem hotelu v Aberdeen-shireu. Tu namreč nihče ne sme pred vrata svoje sobe postaviti rjavih čevljev, kajti sluga namaže vse čevlje s črnim mazilom, če ima gost rjave čevlje in če jih noče izpreme-niti v črne, jih mora imeti vso noč v sobi. V Warwickshireu poziva neki hotelir svoje goste, naj gredo z njim in njegovo ženo vsako nedeljo k maši. Po vrnitvi iz cerkve pa dobi vsak gost brezplačno zajtrk. V Dumfriesu imajo v hotelu star naslanjač, v katerem je nekoč sedel škotski pesnik Burns. In vsak, kdor sede v ta naslanjač, mora plačati zapi-tek vsem gostom v sobi. X Kri je velik čudež v nas samih. Če se zbodete v prst z buciko, se pokaže kapljica krvi. Če je ta kapljica komaj tako velika, kakor bucika glave, s katero ste se zbodli, pa gotovo ne veste, da plava v tej majhni kapljici krvi pet milijonov drobnih rdečih ploščic. To so rdeča krvna telesca, ki imajo nalogo, da sprejemajo v pljuča kisik, ki ga vdihavamo z zrakom, brez katerega ne bi mogli živeti. Ta telesca dajejo krvi leoo rdečo barvo. Skozi žile odraslega človeka teče pet litrov krvi, ki poganja srce. Če bi ta rdeča krvna telesca položili drugo poleg drugega, bi z njimi pokrili ploskev, ki meri 80 m na dolžino in je 40 metrov široka, torej 3200 kvadratnih metrov. IZ STRAHU PRED MlSMI Gospodinji se predstavi nova služkinja. »Vaša izpričevala so zelo lepa,« pravi gospodinja. »Le to mi še povejte, zakaj ste šli iz zadnje službe.« »Gospod mi je rekel ,miška', gospa se je pa miši tako bala!« OJ, TA DEKLETA! V dnevniku nekega dekleta je bilo zapisano med drugim tudi tole: »Zakon je zelo praktična reč. Greh se v njem izpremeni v dolžnost.. .<- DOBER GOST! Natakar tovarišu: »Zakaj pa ne vržeš tega dedca ven?« »Zakaj pa?« »No, saj spi že vse popoldne. Samo trikrat se je zbudil.« »Naj siromak spi! Vselej, kadar se zbudi, me pokliče in mi plača.« NESREČNI SMOLEC Smolcu umira žena. Umira in umira, pa ne more umreti. Smolec sedi ob njeni postelji. 2e tri dni in tri noči. Četrto jutro mu reče žena: »Čutim, da boan umrla. Prosim te, bodi tako dober in pojdi pri pogrebu z mojo mate*« jo, svojo taščo. Veš, da ne bodo ljudje je^ kali.« Smolec se obotavlja. Dolgo, dolgo. Potem pravi: »No, naj bo. Ampak, da veš: vse veselje mi bo pokvarjeno.« PEK Po dolgih letih je srečal Tone Porenta svojega prijatelja. Prijatelj je bil pek in mu je pripovedoval, kako dobro se mu godi. Lepo hišo ima, dela čez glavo in zaslužka tudi, skrbno ženo in petnajst otrok. »Dovoli, prijatelj,« mu je segel Tone Porenta v besedo, kdaj pa pravzaprav pečeš." Kakšno je življenje v haremih bogatih Indijcev Hareme imajo samo mohamedanci. Med ohamedanskimi Indijci, zlasti bogatimi, ni nič posebnega, da so v hiši tri žene, toda to že ni harem. Šele če ima mohamedanski veljak več kakor tri žene, si omisli harem, kar seveda mnogo stane. Haremov imajo v Indiji največ bogati trgovci in visoki urad-iriki. Njihovi domovi obsegajo navadno več poslopij in v enem, stoječem skoro vedno eredi vrta, je nameščen harem. To pa ni pravljično opremljen dom, kakor smo včasih brali, temveč čisto navadno poslopje, razlikujoče se od drugih samo s tem, da je Vsem tujim moškim nedostopno. Znotraj Stražijo harem ženske, vhode in okolico pa sluge, ki pa niso evnuhi, kajti v Indiji ne Sfiobiš več moškega, ki bi se dal oropati za pvojo moškost. Nekateri lastniki haremov imajo do 60 Žen. Izmed teh so pa zakonske samo tri, in Sicer prve, ki jih je vzel gospodar za žene. iTe ne stanujejo v haremu, temveč v njegovi palači. Gospodarjeva dolžnost je, vsak dan Vsaj enkrat, navadno popoldne, obiskati harem in pokramljati z ženami, da bi se ne dolgočasile. Seveda se z vsemi hkratu ne »nore zabavati. Nekatere odlikuje, ker so lep- «; ali so se mu znale bolj prilizniti, za druge a nima časa, in te so seveda žalostne, ker Jih zanemarja. Zanimivo pa je vsekakor, da je gospodarjeva dolžnost obiskovati harem fn da navadno to vsi radi delajo. ' Življenje v haremu živečih žen je zelo pri-jletno. Delati jim ni treba, vendar pa ne padejo lenobe. Same poskrbe, da se zmerom 'Znajde to ali ono delo. Nekatere slikajo, druge se ukvarjajo z ročnimi deli, mnoge skrbe samoizobrazbo. Tudi na izprehode lahko godijo, toda ne v mesto, temveč samo na vrt, jer jih pa stražijo služabniki, ki so še sami sebej zastraženi. Gospodar moškim ne za-|pa, čeprav so v njegovi službi. Včasih se adi zgodi, da gospodar to ali ono ženo po-Sbi na izprehod s kočijo ali avtomobilom, eveda mora imeti žena obraz zastrt. V ha-pmu ženam ni treba zastirati obrazov, ker mohamedanskih običajih sme ženska vi-Bti žensko. Stanujejo žene ločeno. Večkrat mohamedanski veljak niti ne mina to, da bi si ustanovil harem. Toda ske se mu hodijo same ponujat. Med mo-kmedani je navada, da obdarujejo svoje ladarje tudi s hčerkami. Zlasti siromaki Idi store to, ker vidijo v tem preskrbo ferke in sebe. Ne zahtevajo sicer taki etje ničesar in pravice do odškodnine ni-jo, vendar pa dobe navadno kako darilo. Tudi premožnejši očetje obdarujejo tako svojega vladarja. Ker pa imajo njihove hčere doto, se zgodi to le, če morejo starši dati hčerko vsaj za tretjo ženo. Tako v dar dano hčer mora oče sam privesti k mohamedan-skemu veljaku. Razen tega prihajajo žene v harem tudi na priporočilo ali z ugrabitvijo. Kar se tiče starosti, ni nikoli določeno, koliko let mora šteti žena, da pride v harem. Vse pa pridejo v harem mlade med 15. in 20. letom. Zelo redki so primeri, da bi prišla v harem nad 20 let stara žena. Marsikoga bo zanimalo, kaj se godi z otroki, ki se rode v haremih. Samo otroci prvih treh zakonskih žen imajo zakonite pravice in lahko žive v očetovi hiši. V nji so deležni tudi vzgoje. Vsi drugi otroci morajo k sorodnikom. Očetje včasih prispevajo za njih vzgojo in prehrano, včasih pa tudi ne. Prisiliti jih v to nihče ne more. Ko se žena postara, je seveda v haremu odveč. Vendar je ne zapode. V haremu je poskrbljeno za njo, da lahko do smrti mirno in brez skrbi živi. _________ X Vpliv lune na človeka. Da ima luna velik vpliv na vse naše življenje na zemlji, so trdili že stari pisatelji, recimo Plinius. Nemški ženski zdravnik Carus je ugotovil že 1847, da se je ob naraščajoči luni rodilo več dečkov, pri pojemajoči pa več deklic. Kmetje vedno znova trdijo, da je treba sejati žito nekaj dni pred ščipem. Mnogi gozdarji pazijo na to, da se seka les ob določenih luninih menah. Celo nekateri tehniki trdijo, da ob luninem svitu ostrina britve otopi. Presenetljiv je pa vpliv na nekatera nižja živa bitja. V Rdečem morju živi vrsta morskih ježev, ki drste samo ob polni luni. Črv palolo v Črnem morju ima celo koledar v telesu. Samo dvakrat v letu, v oktobru in novembru, v točno določenih nočeh pred polno luno se dvigne na morsko gladino, kjer domačini love te črve in jih jedo kot posebno poslastico. X Japonske rdeče ribice. 1600 let je minilo, odkar so bile na južnem Kitajskem odkrite rdeče ribice. Pred 400 leti so jih prinesli na Japonsko, kjer jih še zdaj goje. Te ljubke ribice so postale na Japonskem važen izvozni predmet. Zdaj je na Japonskem 2000 podjetij, ki se pečajo z rejo drobnih ribic. Razen tega je pa še nešteto gojiteljev rdečih ribic. Na Japonskem se zleže približno 90 milijonov rdečih ribic in izvozna trgovina z njimi je prekosila Kitajsko kot matično deže- Ženski vestnik Kaj potrebujemo? — Oddelek za zaščito dražk! Iz nedeljskega »Jutra« povzamemo dogodek, ki je značilen za duh časa, ker na ves glas dokazuje, kako malo resnosti je v vsakdanjih besedah in kako ogromno laži je nakopičenih v dnevnih zatrjevanjih onih, ki odgovarjajo za usodo in srečo naroda. Koliko je izgovorjenih in napisanih besed o važnosti naše vasi za naš narodni obstoj in napredek! Vas je jedro naroda, kmet zasluži prvo in najučinkovitejšo pomoč. Posebno je zanemarjeno zdravje na vasi in zdravniška pomoč za slovensko vas je velika izjema, ker je predraga in preoddaljena. Ob cestah je malo bolje, hribovski kraji pa so zanemarjeni. kakor da ne bi bili naši, slovenski. V taki vasi je mati rodila dvanajstega otroka. Do sedaj so bili vsi porodi izredno srečni. Oče — kajžar je daleč hodil na delo, da je skromno vzdrževal svojo družino in tako narodu dajal davščine, večje kakor jih dajejo mnogo bogatejši. Dvanajsti porod pa je skoraj zahteval smrt matere, da bi dvanajst kljunov zaman klicalo po dobri materi. Mož je sredi noči dirjal v dolino po zdravnika, za božjo voljo ga je prosil, da ga usli-ši in gre v hribovsko vas, dve uri daleč. Težko je kajžar pregovoril zdravnika, ker ni mogel dati jamstev zaradi plačila. Porod je srečno končan. Oče in mati sta zdravniku za trud hvaležna. Toda sreča ne traja dolgo. Kajžar je dal 300 din na račun, ostanek pa je znašal še 1000 din. »No, nič ne de, boste že plačah,« je tolažil zdravnik obupanega kajžarja. Opomini so prihajali vsak mesec, vedno ostrejše so bile zahteve. Kajžar je obupaval. Kamor je šel na delo, povsod mu je bila plača zarubljena. Same solze, jok in obup, otrok je postajal vedno bolj boleča nesreča. Neki dan so ženi in materi dvanajsterih otrok javili, da je mož v dolini utonil, dodali so, da je sam šel v vodo. Mož je padel pod težo skrbi. Žena in otroci v hribovski vasi so bili pozabljeni. Najstarejši otrok ima šestnajst let. Pravijo, da je družina temelj naroda. Za hribovsko družino ni kredita in ne paragrafa, ki bi dopuščal skromno pomoč! In vendar: narod je trdno stal. Kako dolgo, kaj pravite? Francozi so po silni nesreči ustanovili ministrstvo za družine. Mi, mi pa samo lepo govorimo, dejanj v zaščito družine ni! Kako. $hran!«no krompir Letošnje leto je bilo za vse poljske pridelke preveč deževno. Zlasti je trpel krompir v legah, kjer je večkrat stala voda. Tam je že na njivi precej gnil, gniloba pa se bo rada pojavila tudi v shrambi. Zato je zlasti letos treba paziti na shrambo kropirja, posebno onega, ki je dozoreval v prevlažni zemlji. Krompir hranimo navadno v kleteh. Toda kleti ne smejo biti premrzle niti pretople, zlasti pa ne smejo biti vlažne. Posebno škoduje krompirju mraz, ker zmrzli krompir izgubi svoj okus in svojo vrednost. V pretopli ali v prevlažni kleti krompir rad gnije, pomladi pa prehitro kali in odganja. V toplih kleteh se tudi prehitro suši in dela zaprte kleti vlažne. Toplota naj bo v kleti pozimi nekaj nad ničlo, torej kake 4 do 5 stopinj C. Klet, v kateri je shranjen krompir, naj bo snažna, zdrava in suha. Tudi zrak v njej mora biti čist. Zato je potrebno tudi pozimi klet večkrat zračiti, da prihaja dovolj čistega zraka v njo, ne smeš pa pozabiti odprta okna zapreti, kakor hitro zahaja solnce, da se klet preveč ne ohladi in da mraz ne dela škode. Preden krompir spraviš v klet, jo je treba pospraviti in očistiti. Po tleh je dobro položiti deske ali pa s'amo. Tudi ob zidu naj bodo deske ali pa slama. Krompir je treba večkrat prebirati in pregledati, če bi se pokazala gniloba Kar je količkaj gnilega, se mora takoj odstraniti. To delo bo moral letos vsak gospodar večkrat narediti, da ne bo trpel prevelike škode. Priporočati je v kleti po tleh potrositi nekoliko apnenega prahu, ker apne- ni prah ustavlja gnitje. Krompir, ki ga hoče gospodar vso zimo varovati, kakor tudi semenski krompir se da prav dobro hraniti tudi v zasipnicah, kjer ostane navadno bolj zdrav nego v kleti. Včasih so v ta namen izkopali 1 do 1 in pol m globoke jame, kamor so spravljali krompir ali korenstvo, a zdaj tega ne delajo več, ker so globoke jame pretople. Zdaj izkopljejo 15 do 30 cm globoke jame, ali še bolje je, če polože krompir kar na kupe vrh zemlje, katere potem pokrijejo z zemljo. Dokler ni mrzlo, se zasuje zemlja le ob obeh straneh kupa 15 cm na debelo, da lažje uhaja puh iz kupa. Zato naj bo vrh odprt. Ko pa prične zmrzovati in pridejo slane, pokriješ ves kup z zemljo, da ne more mraz škoditi. V tem času je potrebno že na polovico metra debelo nasuti zemlje; če je zima le hudo ostra, pa tudi več. Če je zima zelo ostra, a brez snega, je dobro, če povrhu kupa natrosimo gnoja, listja ali slame, da mraz ne more do krompirja. Okoli kupa pa je priporočljivo napraviti plitek jarek, da deževnica ali snežnica lahko odteka. Proti pomladi, ko poneha mraz, je treba odvzeti nekoliko zemlje s kupa, da se krompir preveč ne segreje in ne začne odganjati. Podsipnice se napravijaj o navadno po njivah ali na kakem drugem prostoru blizu hiše. Kakor krompir, se hrani tudi korenstvo v kleteh ali podsipnicah. Za kuhinjo Mesni žlikrofi z bakalco. Bakalca se napravi na sledeči način: Vzemi l/s kg tele-tine ali koštrunčka. Na masti zarumeni dve mali glavi čebule in ko je ta rumena, prideni na koščke narezano meso, malo soli in sladke paprike in žlico paradižnikove mezge. Ko je meso mehko, potresi sok s poldrugo žlico moke, in ko ta zarumeni, zalij z vodo ali juho. Omaka pa naj ne bo gosta, marveč nekoliko bolj čista kakor pri guljažu. Ko je omaka že gotova, dodeni še malo majarona in timijana. Vse to naj vre še četrt ure. Nato pripravi žlikrofe na tale način: Na 5 dkg sirovega masla spražimo žlico čebule. Ko je ta steklena, pridenemo malo peteršiljčka, in ko ta prevre, pridenemo 20 dkg dobro sesekljanih mesnih ostankov (kuhanih ali pečenih) in 2 dkg moke. Vse skupaj pražimo še nekaj časa, nato zalijemo s pol kozarca juhe ali vode. Ko se ohladi, pridenemo eno jajce, sol in poper. Na zvaljano testo za rezance polagamo kupčke ali krogljice mesije zmesi. Testo namažemo okrog nadeva z beljakom, nakar kupčke s testom pokrijemo in jih okrog in okrog pritisnemo s prstom, da se testo sprime. Nato jih razrežemo s kolescem. Tako narejene žlikrofe kuhamo četrt ure v slani vodi, nakar jih pridamo omaki (zgoraj navedeni bakalci). ' Možganova juha. Vzami cele telečje ali polovico govejih možganov. Polij jih z mlačno vodo, potegni z njih kožico, nakar jih od-cedi in jih nasekljaj (ne predrobno!). Na vročo mast daj pol žlice čebule, in ko je ta lahno zarumenela, malo zelenega peteršiljčka. Ko še to prevre, dodaj dve žlici moke, zarumeni jo prav svetlo, zalij z vodo ali juho. Ko je dobro prevrelo, soli, popra j in dodaj možgane. Dodaj še nekoliko majarona. Vse skupaj naj dobro prevre, nakar serviraj juho z opečenimi žemljami ali na kocke narezanim opečenim belim kruhom. Dobra kisla juha. Po domače ji pravimo »klahel-juha«. Pripravimo jo takole: tri četrt kg svinjske sveže glave daj kuhati v poldrugi liter slane in okisane vode. Prideni pol korenčka, pol korenine peteršiljčka, košček zelene, lovorjev list in nekaj zrn celega popra. Meso pusti vreti približno dve uri. Ko je mehko, vzemi meso iz juhe, ga zreži in odstrani vse kosti. Meso zreži na kocke. V os-minki litra vode pa izžvrkljaj dve žlici moke. To vlivaj med neprestanim mešanjem V juho in mešaj toliko časa, da juha zavre. Vre naj še kakih deset minut. Nato pa juho precedi, ji dodaj meso in pusti še enkrat pre-vreti. Zraven se dobro prileže zabeljen. krompir v koščkih. španska državljanska vojna je stala neštete milijarde Špansko ministrstvo za finance je izdalo pregled španskega državnega gospodarstva od 18. julija 1. 1936. dalje, torej od nastanka španske državljanske vojne. Iz teh uradnih podatkov izhaja, da je Francova (nacionalna) Španija porabila za državljansko vojno, ki je polna tri leta divjala na španskem ozemlju, 8262 milijonov pezet, od katerih jih je bilo 7600 milijonov krito od Španske narodne banke. Kakor ugotavlja navedeno poročilo, je ista banka izdala republikanski vladi okoli 23.000 milijonov pezet. Skupno se torej v poročilu ministrstva za finance ocenjujejo izdatki zaradi državljanske vojne na približno 31 milijard pezet. Zanimivi pa so tudi nadaljni podatki poročila glede vojnih dolgov, katerih odplačevanje je .prevzela španska vlada. Nasproti Italiji znaša ta vojni dolg 5000 milijonov lir, ki jih bo Španija vrnila v 25 letih, medtem ko je baje španski dolg nasproti Nemčiji znatno manjši (v poročilu ni navedeno). Izplačilo španskega dolga Nemčiji bo urejeno s posebnim dogovorom. Mimo teh posojil pa je Španija v prvem delu državljanske vojne, to je v času, ko nacionalisti še niso zasedli Madrida, prejela še 175.000 angleških funtov in 1,200.000 ameriških dolarjev. Za ureditev plačilne bilance med vojno je nacionalna vlada zaključila še posebna trgovinska posojila, ki so znašala 3.2 milijona angleških funtov, 12 milijonov švicarskih frankov in 50 milijonov portugalskih eskudov. S tem se je Španija zadolžila na zunaj za okoli 1200 milijonov zlatih pezet, tako da znaša skupna zadolžitev Španije na tej podlagi 1250 milijonov zlatih pezet. Primanjkljaj je v času od aprila do decembra 1. 1939. znašal 2620 milijonov pezet, od katerih je 2500 milijonov krila španska narodna banka. Davčni dohodki so v prvem polletju 1. 1940. vrgli skupno 2981 milijonov pezet v primeri s 1950 milijoni pezet v prvem polletju 1. 1935. (pred državljansko vojno), kar kaže na znatno večjo davčno obremenitev španskega naroda po vojni. Ako primerjamo zunanjo zadolžitev Španije zaradi državljanske vojne z enako zadolžitvijo Francije in Italije zaradi svetovne vojne 1. 1914 do 1918., znaša španska zadolžitev četrti del tedanje francoske in polovico tedanje italijanske zadolžitve, kar predstavlja glede na državljansko vojno izredno visoke številke. Če vse stroške in vso zadolžitev zaradi vojne približno ocenimo, bo znašala v naših dinarjih kakšnih 200 milijard dinarjev. Vštete pa niso velikanske milijarde škode, ki jih je povzročila vojna. Razbita mesta, pohabljenci, uničena industrija pomenijo izgubo, ki je ne moreš niti približno oceniti. Za vse žene in 9 Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa • dobite za din 10.— zbirko preizkušenih receptov, pg^pig^agHV^MPiHnK^HI ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne 1uhe. navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete od navadne močnate ledi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje ln barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej Knjigi okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah ln hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte poteh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. - Nakažite din 10,- na računPošt. hranilnice št. 14.259, ali pa nosm* v ™am; kah na spodnji naslov, in pošliem vam knjižico poštnine prosto. J. E. knjižna centrala, Ljubljana, Dvofakova 8 V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH CENIK ZASTONJ NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI CELJE 97 KLOBUKI, ČEVLJI. NOGAVICE. ROKAVICE. KRAVATE. ROBCI. DEŽNIKI ZA SMEH IN KRATEK ČAS Poslušen bolnik »Ali ste storili tako, kakor sem vam bil naročil? Tri tablete in dva kozarčka dobrega žganja dnevno?« »Da, gospod doktor. Samo, da sem s tabletami tri tedne nazaj, z žganjem pa pet naprej.« ŠE TO! Ona: »Notranji glas mi pravi...« On: »Za božjo voljo, notranji glas imaš tudi še!« HM! I II is fi W i? Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostaneio strogo tajni ,VEC ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV sprejme takoj Gorenjak Konrad, Celje, Gosposka 28. ZAKAJ TOLIKO SKRBI — kje posojilo dobiti? Pristopite čim prej kot stalni član. Posojilo dajemo našim članom varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo 5°/o, vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zato ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite se takoj pri zastopstvu hranilne posojilnice »Moj dom«, Maribor, Aleksandrova c. 64. Priložite znamke din 3. PRODAM 35 ORALOV POSESTVA: njive, travnike, gozdove, gospodarsko poslopje. Druga pojasnila daje lastnik Cimerman, Pacinje, p. Moškanjci, Ptuj. PRI OSLABELIH ŽIVCIH in utrujenosti se uporablja fiziološki ekstrakt Ka-le-fluld. Ta ojači sekretorno delo vseh žlez. Krepi živčni sistem in utrjuje organizem. Vsakemu brezplačno detaljna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. Ka-le-fluid se dobiva v lekarnah. S. br. 5300-32 Nove in stare nagrobne spomenike po nizki ceni dobite pri kamnoseku Franjo Kutiovar pokopališče Sv, Križ Ljubljana SAMO inn as,— 63719 Po ceni In dobra zapestna ura Shock Proof. lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.— 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem Din 260.— Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto« 13. SUTTNER, Llubijana b Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" i našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 40.—, 2 steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 85.— NOV REDILNI PRAŠEK »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z majhnimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 3 zav. po pošti 29 din, 4 zav. po pošti 35 din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije ln Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. 0 din, po posu ii din, „0gsašuifie v Domovini" i NAJLEPŠE ČTIV01 Raolfen: Klabund: Broširana, knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.— Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin Ravf/en: £ma VO/na Thompson: Majerjeva: RU€iarska balada ZALOŽBA ..CESTA Aft LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 235353535348534832539148235323532348232323239148