lifued M** •*01 .l»diyi «i Usta it #8.00 5to-yeab PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE upra h u« MST South Lawndala A v«. " Office of Publication: MIT South Lawadate Aw. T.l.phooa, Rockwell UM bl«W M JSP____ Ckimm. lUteate. uiav U« Act at Cmmatmrn of IUnS t. lit*. "*tUr iMmn xt- im * CHICAGO. ILL« TOREK. 30. DECEMBRA (DECEMBER 30). IMI Subscription H 00 Yaerly ITEV -NUMBER IN AcoepUnce for mailing at special rite of postage provided for In section 110», Act of Oct >, HIT. authgriM on June 4. IUI Manila. FlllplnL 30. dec.—Roji japonskih leUl so napadli z bombami trdnjave ob Manil-ikem zalivu. Glavna tarča bomb je bila trdnjava na otoku Corr regidor. Napad na to je trajal tri ure in v tem času so Japonci [vrgli na stotine bomb. Krogle iz topniških baterij so ¡¿»zbile več japonskih bombnikov Poveljstvo ameriške in filipinske oborožene Sile poroča, da so se pove japonske čete izkrcale v južnem delu Luzona, največjega filipinskega otoka. Japonske čete invadirale Sumatro. Bratsko poveljstvo poroča, da je prodiranje Japoncev na Malajskem polotoku usUvljeno. Velike protjave padca Hongkonga v Tokiju. Rusi reokupirali 332 mest in vasi na centralni in drugih frontah. Angleži napadli osiične motorne kolone in vojaike naprave v Libiji se je rešilo, 20 drugih, med temi kapitan George Sidon, pa je utonilo. 1 Tokio. 29. dec.—Tu so se vrši le velike proslave japonske zrnate, ki je^rišla z okupacijd Hongkonga, britske kronske koloniji. Uradno poročilo pravi, da so Ja ponci ujeli čez 7000 britskih vojakov. ' - Predstavnik vojnega ministra je dejal, da je Japonski zavrnila ameriško deklaracijo, da je Manila odprto mesto, zaeno pa je napovedal, da bo v japonskih General Douglas MacArthur I rokah čez nekaj dni. je konsolidiral svojo oboroženo Moskva. 29. dec.—Nadaljnja lilo v provinci Pampagni, ki leži j nemška divizija je bila deloma ».milj stran od Manile, in s tem i zdrobljena in deloma razpršena skrčil bojno črto. Prej je poro- L bitfci z Rusi v sektorju pri Racal, da so ameriške podmornice lininu, 95 milj severozapadno od napadle in potopile dva japon- Moskve. Uradni komunike, ob-ska vojaška transporta. Japon- javijen danes zjutraj, pravi, da ski letalci so napadli iz zraka! ^ v^^a sovjetska ofenziva neameriško križarko in jo poško- daljuje na vseh frontah/, < dovali. Informacijski urad poroča, da Manila. Filipini. 29. dec.— so ruske armade reokupirale 332 Glavni stan generala Douglasa mest in vasi na centralni in dru MacArthurja poroča, da so ame- gih frontah v zadnjih desetih riške in filipinske čete odbile j a- dneh. Vse ceste južnozapadno od ponske naskoke na svoje pozici- Kalinina in ob reki^ Volgi so naje v severnem delu Luzona, trpane z bojnim materialom in (lavnega filipinskega otoka," in opremo, katero so morali Nemci vrgle Japonce nazaj z velikimi I pustiti v begu pred Rusi. 'izgubami. V sp6padu v zraku 1 Uradno poročilo omenja, da nad Manilo so ameriški letalci plen, ki so ga sovjetske čet« za-«estrelili devet japonskih bojnih segle, uključuje 180 težkih to-letal. pov, 1323 motornih vozil, 107 Druga vest pravi, da je arma- tankov in ogromne količine dru-da generala J. M. Wainwrighta gega bojnega materiala. Poroči ustavila prodiranje japonskih 10 dostavlja, da so Nemci izgubi čet v coni pri Lingayenu, 90 milj | li 120,000 vojakov v bitkah z Ru si od.25. novembra do 25. decem Angleški naval na norveško obrežje Berlin priznal izkrcanje čet, London. 29. dcc.^-A fig leske čete so s pomočjo bojnih ladij in pod kritjem bojnih letal invadirale norveško obrežje. Kraji, v katere so udrle čete, niso omenjeni v uradnem poročilu ad-miralitete. Prej objavljena vest se je glasila, da so angleški bombnik» bombardirali nemško letalsko oporišče pri Soli v bližini Sta-vengerja, norveškega pristaniš-čnega mesta. Na podlagi te vesti sklepajo, da so se angleške čete izkrcale tamkaj. Edini namig je v poročilu ad-miraiitete, da bo objavila na-dajjnje detajle o napadu na norveške obrežje. Ta pravi, da so se vse ladje in bojna letala, ki so se udeležila napada, srečno vrnila v svoja oporišča Letalski minister poroča, da so angleški letalci izvršili napa de na Duesseldorf, Hamburg in druga nemška industrijska mesta. Drugi roji angleških letal Posvetovanjas Stalinom in drugimi ruškimi # voditelji SOVJETSKI SUNEK PROTI JAPONSKI? leverno od Manile. Batavla. holandska Vshodna Indija. 29. dec.—Japonski padalci so se spustili na tla na Sumatri, otoku v bližini Vzhodne Indije, dočim so japonski letalci istočasno napadli z bombami I motorne vojaško letališče pri Medani. katerim Najmanj 20 oseb so bombe ubi-|win Ro bra. Kairo. Egipt. 29. dec.—Britski bombniki so zadali nove in težke udarce osiščnL oboroženi sil Libiji. Nemške in italijanske kolojie pri Agedabiju ljuje general Er-so bile tarča bom- ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER EDEN V MOSKVI Zagotovila ii žrtvam osišča Nemčija bo popolnoma razoroiena ¡Sporazum med Ameriko In Veliko Britanijo Washington. D. C.. 21» dec.— Amerika in Velika Hritahlja sta zagotovili dežele, ki s» prišle pod Hitlerjevo in Muuwlinijevo oblast, da bosta storili vsa, da dobe popolno neodvimoht po sedanji vojni. To zagotovila sta d«lw repre sentantom podjermljenili držav London. 29. dea—Bntaka po- - — *TS litično-vojaška misija, kateri na čeluje zunanji minister Anthony Eden, se nahaja v Moskvi že dva tedna, toda zadevno veat je objavil zunanji Jrad šele zdaj, Eden in člani njegove misije so da bosta Amerika in Velika Bri odpotovali v Moslfvo v istem ča- tanija skrbeli za popolno raso« su kot premior Chtircl\lll v Ame- rožitev Nemčije in da ne bo riko. T" nikdar več dvlgnils Itot milita- Zunanji urad pfcvi, da je bila ristična sila. i konferenca med btttskimi in an- Zagotovilo pomeni, da sla A-gleškimi ' voditelji/aranžirana, merika in Velika Britanija v predčn je Japonska' napadla načelu zavzeli stališče, da mora-Ameriko. Eden Je imel razgo- jo podjarmljene držav.- dobiti vor s Stalinom in drugimi so-' neodvisnost in svobodo in da at vjetskimi voditelji v Kremlinu od njlhprlčakuje uk^r^*j;|dru4tVB _ptUr v istem času, ko sta Churchill In povojnih naporih katerih ciljbo društvr-Wer Domače veili ' Kov grob CarlinvUle, lil—Dne 2« dec. je umrla Alojzija Parkel, rojena Kerne in stara 50 let. Doma je bila iz Skocjana na DolenJ-predsednik Hoö^velt 5n angleškl| Tukaj zapušča moža in premier Winston Churchill, ko dva ainova, v Frontanacu, Kana., so se oglasili v Beli hiši, zaeno mater in sestro Frances Tratar Pa sta Jih informirala o napred- ter v* drugih sorodnikov. Bila ku vojnih razgoverov. Rooae- N® dolgoletna člartlca društva 3«2 velt jim Je med drugim i>ovedel,|®NW' Delroitak« vesti Detroit, Mich.—Martin Men ton, član dru*tva 121 8NPJ. se je nforal podvreči težki opera ciji in ae Ae par tednov nahaja v bolnišnici.—Anton JerŠin in njegova šena is Waat Alliaa, Wis., sU te dni obiskala svojce v Detroitu in bila gosta druiine Padar, ki ao člani Imenovanega Spehar, vojak Rooeevelt sklical —jo članov Oojnega sveta i CHURCHILL ODPOTOVAL V KANADO Sla. uruKi roji «ngicivm i t ¿MU ko gta ukrenili in povoj..». ...^...^^-v.m - omenleneua so istočasno bombardirali Brest,• dgednik Roü-eVelt konferlrs- reorganlzlranje Evrope na pod- Z i« rim na frun^ak» r . . . ... IT---—1.-1 „ um' luni Hm h» varna nifd aiireaito. I društva, M Jt mUOH na OOpUSlU le, čez 50 pa ranile. bardiranja iz zr»ka. ^ To je bil prvi poskus Japon- Bombe so padale tudi na Tri-cev, da ustanove bazo za opera- poli, gUvno iUlijansko lukc^v cije proti Vzhodni Indiji in Sin- Libiji, na Zuaro železniiki cen-8*poru, največji brltaki trdnja- ter, ki Je oddaljen 30 milj od vi na Daljnem vzhodu. Vest meje francoske Tunisije. Štiri Pravi, da so japonski letalci osiščne Udje so bile potopljene bombardirali mesta na obrežju v tripolskl luki. Bombe so raz-Novc Gvineje in druge holand- dejale skladišča orožja in mu- .............nicije ter več vojaških naprav Singapor. 29. dec,—Prva raz- fi .. »i; vcclj.va vest po tretjem tednu|roi;«f/ni* vojne na Pacifiku je, da so brit- \ armad* na lemngradtftl »ko čete ustavile prodiranje J a-1 froriti odstavljen ponicv na Malajskem polotoku.' v tutki, ki se je vršila pri Che- Boulogne in druga francoska mesta, ki so pod kontrolo nemških čet. Berlin. 29. dec.—Nacijski krogi so priznali, da so so angleške čete izkrcale na norveškem o-brežju, a so bile kmalu pognane nazaj na ladje, ki so jih pripeljale. Uradni komunike pravi, da je bila angleška križarka napadena iz zraka in potopljena. Kitajci vrgli japon$km Me nazaj Congking, Kitajska, 29. dec.— Kitajske čete so vrgle Japonce V protinaskoku nazaj deset milj in uetavili Japonsko prodiranje proti Čangši, glavnemu mestu province Hunan, se glasi uradno poročilo. Ljute bitke so v teku na ozemlju pri «nsiangu/ Eksplozija ubila sedem rudarjev Harrisburg, lil, 29. dec. - Se dem rudarjev je ljubilo življe nje pri eksploziji plina, ki se je pripetils v premogovniku Pes body Coal Co. v Hsrcu. Preiska va Je ugotovila, da Je eksplozijo povzročil kratek električni stik. la v Beli hiši. Drftsvniki so bili stalnih medaabojnih stihih. Vsi dominionl in zavezniške vlade si» bile informirane o poteku razgovorov. "Razgovori v Moskvi se vrše prijateljskem razpoloženju." pravi zunanji urad v svojem naznanilu. "Vsa vprašanja, nanašajoča se na vodstvo vojne, zlasti pa o potrebi popolnega porsza Hitlerjeve Nemčije, da se »a vedno prepreči obnovs nemške agresije v bodočnosti, so na re-šetu. Izmenjana ¿i bila mnenja glede organiziranji miru m var nosti po vojni In sorodnih problemih. Obe stranki sta uver jeni, da razgpvori v Moskvi so nadaljnji korak v poglobitvi kooperacije med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo." Glavno vprašanje—ali bo Ru sija udarila po Japonski ali pa izročila svojo mornarIčno in 1|-talsko bazo v Vladivostoku za veznikom, da bodo lahko uprl zarjall napade na Tokio In dru ga japonska mesta, še nI ii rs zumljivlh vzrokov dobilo odgovora. Druga vprašanja so: Ali bodo britske In ameriške čete na razpolago Rusiji, če se odloči zs lagi da bo varna pred »gre*jo. društva, a« je mudil na dopustu ■ 1 pri svojem očetu; Na dopustu pr * ... i svojem etricu J. Jancu Je bil tu- Zena bivšega . d, Jot Hočavar. član društva 564 iupana Hoana umrla sNPJ, ki je dodeljen obrežnemu Milwaukee, Wis., 2». dec, -I oddelku v Chtcegu.-Mledl_John Agnes B. Hoan, žena Danlela W. Hoana In blvlega šu- bo poročil dne 3. Jan. Nekaj po-pana. Je včeraj umrla v bolnlš- dobnaga nameravata storiti tud STel * Joseph Umrla je sa A. Obranovld In B. Travnik, čla srčno kapjo. Hoan, ki je bil mil-1 na Istega društve wauški tnpao 24 let, )• član federalnega urada sa oivijno obrambo, čigar glavni stan )• v W§*| shingtonu. sunek proti Japonski? Ali ae lahko dotok ameriškega orošja v „„ Rusijo preko Perzijo poveča? „Uitlel AH Rusija more zalagati KitaJ-|Wlllh sko z bojno opremo V slučaju japonske okupacije burmake ceste? Konference med Edenom in Stalinom sU se udeležila tudi Hughe M. Knatchbull-Hugeeaen in Reeder Bullard, brltska po Nesreča na demu laaaqviah, Waah. - Frank Au-bel, član društva 301 SNPJ, m j« 4. dec. po nearatt v»ekal na glavo na avojem domu ko Je cepil drva. Sedaj je live« navarnoetl In sdravje ae mu vrača. Člani in prijatelji ga lahko obiščejo v bol-Providence v- Seattlu, slanlka v Turčiji In Ptr/ijl. Do- spadal k. nobenemu društvu, znava se. da je Eden ki.nferlral Pred leti Je bil član društev BN» tudi s predstavnikom generala P J ln ABZ, a Jih Je vsled d«ilge Kaišeka vrhovnega poveljnika brezposelnosti pustil. Ako pokoj kitajske oborošen« sil«. Bern, Svics, 29. dec. — Sem je prišla vest iz zanesljivega vira, da je Hitler odstavil maršala Fe dora von Bocka. poveljnika nemških armad na lenlngradski K, Intalrt „vr..., U.ne-. Nt nje«OV° me»l° I® bl' - ..^dTa^a^^Xkenovan general Von Arn.m. pri Pi tani v aeverozapadnem de-1 . - ^ Malajskega nolotoka. Bombe.\ Francija dala kat«uc ho vrgli,' so razbile de^t I kredit Italiji «>nih bojnih letal na tleh in| Stockholm Svrdhka, 29 det -] m<»ru država Perak, so Japonci utrj>c-li velike izgube. Chemor jc važen železniški center. Od Sin-K*l*»ra je oddaljen 290 milj. g Hi itski letalci so izvršili uspe-■ naH krulile i V| M požare. C----- , a u|«lo »z Vichyjs. Francija. obisku generala Archlbalda . da , PeUinoVa vlada da-^avella v Cungkingu vidijo £ k ^ ^ v VWJlt 23 miU- Jüü/ po)aW)l|. j«, da je Ijnskl oboroženi sili v franco- f 6m^im ¿lenom pogod- f; »n T« Prld* be premirja, ki ga je v h 17ni< I Y 7 V ... bližnji bodočnosti Ameriška udeležba v sunku P"»ti Japoncem zavisi od ame-If talcev, ki so se pridru-tl1' kot prostovoljci kitajski obo-sili. Ti ao že v akciji pro-J 'l"'ncem v Burmi. Francija sklenila z Italijo po kapitulaciji pred osiščem v juniju pretekle-gs leta. Honolul«. Havel. 29 dec —Ja- Ameriska zdravila priUm v Rum jo _ __ Moskva. 2» dec - Prva vrli-podmornica |e napadla kaka pošiljatev aftmiških zdra-» ."topi)§ parnik Manmi. laet vil ln opreme za bolniinice je n">o • meriške parobrodne druž-1 doapeia v neko ruako IttkO Oe-i u Mataon Line Parnik ee je nar za nakup zdravil je bil zbran P"Wpil osemnajst minut po na-1 v Ameriki po organizacijah «a t*iu. Dvanajst članov poes4ke pomoč aovjetom. ♦ •H Waaklngton. D. C.. 29. dec.— Predaednlk Roosevelt ln rngle-škl premier. Winston Churchill sta včeraj zaključila serijo konferenc in potem naznanila doae-go sporazuma glede vodstva vojnih operacij proti oelšču na vseh frontah. ~ 1 Sporazum določa, da Amerika ln Velika Britanija storita korake glede ustavitve ofenzivnih operacij osiščne oborožene sile povsod, dokler demokracije ne prekoae sovražnika v s, številu, letal, bojnih* ladij Ih vseh drugih bojnih sredstev. Po dosegi tega cilja ae prične saves- .... mika ofenziva na vseh frontah Oroije, ki ga producirajo Amerika, Velika Britanija ln dominionl, bo na raspolfgo vsem sa-veznlkom, ki se bore proti Nemčiji, Italiji In Japonski. Po saključenju raigovorov a Churchillom je Roaaevelt sklical aajo članov vojnetfa sveta, na kateri ao razpravljali o situaciji na Filiptnaklh otokih v luči zadnjih dogodkov. Te so ae udelefti» li vojni tajnik Henry L. Stlm-son, mornaričnl tajnik Frank Knox, admiral Brneet King, vrhovni poveljnik bojne morna riee, general H. H. Arnold» načelnik leta lakih sborov, admiral Harotd R. Btark; šef navallatlč-nili operacij, general George C. Maraiiall, načelnik armadniga štaba, in admiral Richmond K. Turner, načelnik leUlake divizije. mornartčnega depart men U Po aeji je bilo objavljeno naznanilo, da sprejeti «aključkl ne bodo objavljeni. Mnanje prevladuje, da je bil glavni predm* razprav vprašanje pomdfl generalu Doug lasu MacArthuriu. vrhovnemu poveljniku ameriške ln filipinske oborožene alle na Fi llpinsklh otokih. Namlgnjeno je bilo, ds bo Amerika morala priskočiti na pomoč holandakl Vzhodni IndijK da Japonci ne dobe kontrole nad bogatim oljnim poljem ln planUlaml kavču-ka, ki se nahajajo Umkaj. Dalje je bila razprava o pošiljanju ameriškega bojnega materiala v večjem obsegu v Anflljo, Rusijo ln Afriko. Churchill ln kanadeki premier W L. Mackenzie King ata se po konferenci s Rooaeveltom odpeljala s |sisebnlm vlakom is WasMngtona v Ottawo, Kanada, kamor »ta dospela danes Chur-New Yerk. 29 dec-Radijsko'chill bo jutri govoril pred po-pofočiko II Londona pravi, da so slencl v kanadskem parlamentu, srbski letniki pognali nemške ki se sestsne v i/rednem zaseda-čete z utrjenih pdziclj v centrsl-! nju ' ill ln /apadni Hrbljl, katere so< Churchill ba.—Pred par tedni je v tukajšnji bolnišnici umrl Martin Kusel, etar 56 let ln doma iz At. Ruperte na Dolenjakem. Btl Je aamec in zadnja leta nI I nI zapušča znano. kake aorodh.ke, nI Nemci tepeni v bitki s Srbi Jtmliiffuka »oditta v Ljubljani zaposlen* Stavka V čistilnicah sladkorja v Brooklynu Brooklyn, N Y - Tri čiatil-nice sladkorja American Sugar Refining Co, ao morale zapreti vrata zaradi stavke, katero je «> klicala unija Ameriške delavske federacije Slavka Je izbruhnila, I ko so ae pogajanja med uni)o in Izmenjava mnenj o oku• pači ji francoskih otokov !>mdon, 29 dec. — Olavnl aUn generala Charleaa de Oaulla. voditelja vseh svobodnih Fran-cosov, je naznani) izmenjavo mnenj s zavezniškimi vladami glede okupacije 8t Plerre in Miqueiona francoskih otokov v bližini Novrfundlandlje. po svo-iKidnlh francoskih šeiach A-merika in Velika Britanija ata obaodili okupacijo, km je bila uvedena brez posvetovanj s 4 I^ondonom ln Waehmgtonom. Prej je bilo naznanjeno, da so se prebivalci <»beh otokov pri plebiscitu s veliko večino kare- IrubtU. 11*, i» Otulto. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT CHLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE UARODNC PODPORNE JBDMOTI Org«n ef and published by Mattoaal Benefit »ocUfc is Clew* Naročnina m ZdruUne driar» (Urr*a Chlcaga) Is m M«. S3J0 m pol M». SI M sa letat m Cl' S7.40 »MioMo. »3 75 m pol tet«; «• iaoiematvo * Subscriptten r«lMi for ti» UoUM Štete« (axcept Cbte—o) «ad C«n*d« SC.00 por r«w, Chte«0o «nd Clcoro VtM por T***» torelgn cotmtriM H.00 por foori* ; Cono oglato* po dopororu^-Rokopki dopteoo te ¿Unkov so no rr^ajo. Rokoptel literan» "¿¿"t**"' dramo, potmi Ud.) m rrnojo pošiljatelju te v •lofeju, te Jo Advortiting r«te« on egroomonL—-Maeweripte ol •nd uMoUcited articles will not bo returned. Othor tpoh u stories. pter*. poems. ete~ will bo roturnod to tfbon accomp anted by soU oddroMOd and stamped Master na vsa. kar lma stik I Ustomi PROSVETA M87-M So. Lawndate Aw« Chicago. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS only i:i h Datum v oklepaju na primer (December 31, 1M1). pole* vašega imena na naslovu pomeni, d« vam Jo s tem datumom potekla naročnin«. Ponovite jo pravočasno, d« se vam list ne uatavi. Praznoverje—nesreča Japoncev tJm Ameriški poročevalec Reginald Sweetland, ki je bil več let na I Japonskem in je dobro »poznal japonsko mentaliteto, je pred dnevi razpravljal o japonskem praznoverju, ki je po njegovem mnenju eden glavnih faktorjev japonske agreaivnoati. . Znano je že, da Japonci časte avojega cesfcrja, kateremu pravijo mlkado, kakor kakšno božanstvo. Njihova stara vera jih uči, da nekoč so bila nebesa na zemlji, ko pa se je zemlja ločil* od nebes in so se nebesa dvignila nad zemljo, je prvi mlkado prišel iz nebes kot sin solnca, da vlada izvoljeno japonsko pleme in ga v nekem času pripelje nazaj v nebesa. Sdveda niso Japond-pobena izjema v tem oziru. Mnogo primitivnih ljudstev v pradavninl je z malimi razlikami JritiPm,jelo isto. Marsikatero ljudstvo je verjelo, da prihaja iz nekega raja, ki «se je nahijal na sredi zemlje, da je njegov prvi gospodar ali oče sin boga in da je vsled tega Izvoljeno ljudatvo, kateremu je namenjeno, da pritegne k sebi vsa druga ljudstva in končno zavlada vsemu svetu, nakar se vrne nazaj v izgubljeni raj. Ja vera — z malimi razlikami—je b*,a zlftsti razširjena po nekih delih orienta. Nesreča za Japonce je, da se še danes v veliki večini fanatično drie te vere. Pravimo: nesreča, kajti baš ta vera jih uničuje in nsjbrie jih bo uničila. Pred nekaj dnevi smo rekli, da so Japonci veliki poanemalci za-padne civilizacije. To je resnica, ampak le v ekonomiji In tehnM in v—oboroževanju. V tem oziru so Japonci daleč prekosili Ki- koč sedem v družini. Sedaj, koso Ujce in ostala mongolska plemena. Skoro čudež je, kar so dosegli mali postali veliki, toda nečejo v dobrih dveh generacijah, namreč kopirali ameriški kapitalistični biti farnterji, sta ostala na far-slstepi in tehn< nočet», tudi moderno socialno vprašanje in razredni boj, iz Katerega di se lah^o, če bi me res spravili s# j« izcimilo vsaj do neke meje socialistično gibanje med japonskimi delavci. . Vse to nič ne pomaga Japoncem. Kopirali so le materialno stran zapadne civilizacije—njeno gospodarstvo in industrije, njen pri- Birtlčevijn za "kavboja". Zame vata i kapital in moderno orožje—obdržali pa so svoje staro prazno-; bo ravno prav^Jter imajo Birti-verje, svojo Vero v božanstvo svojega mikada in v svojo božansko čevi 70 glav živine in potrebu-misljo, katera jih uči, da so oni "izvoljeno" ljudstvo, ki ima zavla- jejo kavboja, dati vsemu svetu. Blrtičeva mama pravijo, da To verovanje je napram znanostim zapadne civilizacije in .na- Pečeno hčer v Billingsu, pram zapadnim idealom demokracije in socialne pravičnoati-otro- f*ont., v besttlu, Wasn.Jjms, K ška bolezen. Seveda je med Japonci mnogo posameznikov, ki so J»n Je v bl žini se otresli sUre japonske vere ln ki verujejo v ideal demokracije " Ir0®a> „ ei/ £a ®la v in v moderne znanosti, ali ti so manjšina. Večina je ostala pi* CalifornUi. Pravijo tudi, da * .Uri mentaliteti, torej na stopnji otroka-in to je nevarnost za ve* suhlh let' ko 80 kobl11" Is metropole j Clovelaad. -Zopet smo v praznikih, ko vel ki in mali duhovni pripovedujejo ljudstvu, kako je bilo pred t#4Ueti, ko ae je rodilo dete, da nas odreši. Ali kljub temta je sxet ravno tak kakor je bi v/iivF davnini, le modernizira se je v tehniki za človeško klmfe. Naši predniki so rabili me< e in sulice, sedaj pa gabimo brzcstrelne topove, tanke, podifl^rr ice ln zrakoplove za pobijanj* diug drugega. Pa kaj hočemo, ker i se moramo braniti, da nas ne lo podjarmil sovražnik. Odresenik ni spremenil ljubosumnj*, nevoščljivosti, lakomnosti p<> tuji lastnini, profi-tarstva in sivraštva narodov do naroda. Ostalo je vse po starem in tudi qp, iokler bo svet organiziran na, zkoriščanju človeka po človesu. Tudi dop snik je pomagal pri prevažanju božičnih daril. Na tisoče zaviUov so prenašale dobre ženice svojim otrokom po poulični in pfepeljavale svoje inale, da vidijo Miklavža, ki ob veliki reklsmi prodaja svojo robo ln služi trgovcem. Ta dopisnik sicer n«> veruje v Miklavža; marveč v to, da prazen želodec zahteva brine vsak dan, ne samo enkrat v letu. Kljub temu sem pa le nekaj prejel, kar je "pasalo" želodcu in kar smo snedli že p-ed tremi dnevi in nismo Čaka} božičnega dneva. Zgodilo *e je, da se je;jnrs. Birtič iz Mili Irona, Montana, držala oblj ibe in 16. dec. je poštar prinesel kar dva petelinčka, ki sta bila prikorakala v Cleve-land. Moram konštatirati, da so montanski petelinčki okusni— nič zato, če dobite skomin^po montanski kuretnini. Pri Biftičevlh jih je bilo ne- zmagali. In zdaj so razočarani, j^mpak to so zaslužili. Ker je to moj zadnji dopis to lato, voščim vsem skupaj srečno novo leto 1942 in vas pozdravljam Sirom Amerike—tudi ves štab v glavnem uradu. FraUk Barbič. 53. Japonsko. Otrok, drugim fH4ebt. ki se igra z nabjtim revolverjem, je nevaren ce pa toča delale škodo na letini, toda |etos je bilo vse "okey" Ukvarjajo se s pridelavanjem £ Kakor piše «teetland, je večina Japoncev še zatelebana v vero x i)vsa ječmena in koru svojih divjaških pradedov, katera uči, da imajo Japonci "od boga ^ \ ' 3* naloženo misijo," da si podvržejo ves svet in potem šele se povrne raj na zemljo. Sleherni japonski vojak in pomorščak ima knjižico, ki ga uči, da je on veliko več vreden kot so ljudje drugih narodov, da so vsi drugI narodi—zlasti pa Američani ln Ahgleži^po^ k varjeni, zato pa ne morejo razumeti Japonske "misije." Sleherni japonski vojak veruje, da ima "misijo," za katero bo bogato neplačan v nebesih—in to ga podžiga, da gre v boj brez ozira na svoje življenje in z veseljem umre za to svojo "misijo"—kakor so nekoč umirali fanatični mohan^edanski verniki, katerim jc bilo obljube-r«o, da zletijo z bojnega polja Šc gorki v sedma nebesa.,. Vera te vrste pri fanatikih otroške pameti, ki Imajo na razpolago letala in bombe, moderne podmornlke ln topove ln vaa moderna sredstva zavajalne propagandi; ln končno Hitlerja za za.veznlka — iti nobena šala. In ta vera bo Japonce vsekakor uničila; to se pravi, da se bodo uničili Rami kakor se uniči bedak, ki se zaleti z glavo ob zid. Demokratični ideal ne more trpeti ljudstva, ki je tako bolno, da ngraia zdrav razvoj in ekalstenco vseh sosednjih ljudstev, Čim bo militaristična sila Japonske na suhem, morju ln v zraku zlomljena in uničena, bo japonsko ljudstvo moralo Iti v bolnišnico, v kateri mora ozdraveti, da bo sposobno za demokratično življenje, ali |mi bo izvršilo hara-kirl, to se pravi, da pride pod permanentno kontrolo bodoče zvt*re narodov. Knnkn operacija čaka tudi Nemške, Italljanake ln ostale človaške elemente v Evropi, ki »o ae nalezli otroške bolezni—vere, da so oni "izvoljeni" ali poklicani /a vlado nad drugimi narodi, ki ae morajo vrteti okrog njih, kakor planet je okoli solnca. ;. Vsi ti elementi morajo v bolnišnico, če pa so neozdravljivi, bodo premeščeni v doamrtnl zapor—jpd& kolektivno kontrolo demokratične * veze narodov. ze. Na 12 dec. so poslali "samo" 55 puranov v Chicago—ne vem če jih |K)do naši na Lawndalu kaj delilni ali ne. Toda samo da sem jaz tfit petelinčkov, katerih ni bil potreben noben rojstni list. Kadar bo zadruga še imeB kaj prosene kaše, se bomo slomnili na vas v Monta-ni. Zaenkrat vam voščimo srečno novO1 loto 1942! _ V teh dnevih smo BarbiČi zelo "bizi* Moj sin Eddy je pi-smonoši in mora že vea teden vstajati i ob štirih zjutraj—jutr bo morsl celo ob treh—ln dela do šestih zvečer, da bodo naš in drugI ljudje prejeli božično pošto oTsi a vem času. Celo v nedeljo jeji oral delati, kakor tudi ostali in še pomočnike imajo. Prav tako sin Frank, ki pa dela ponoči dvanajst do trinajst ur. In z mano je ravno tako. Ne poznamo božičev, marveč le Božiče, od katerih je eden kovač, drugi pa zidar. Da smo sedaj v vojni, se pri nas v Cleveiandu še ne pozna, ker sedaj ljudje največ mislijo, kaj bi komu kupili za božično darilo. Ali nosijo te uboge ženice iz mesta, da se mi kar smilijo! Ifeša Dušakova Theresa nam še vedno ob\jubuje, da nas po-seti v metropoli. Pomladi je rekla, da pride poleti, potem, da pride v jeseni, sedaj pa fravi, da pride pozimi. To dekle mora imeti veliko fantov, ker so še mene na naši priredbi spravili v zadrego, da sem moral vprašati, če je Theresa navzoča. Ampak drugič bom hotel biti "šur". Sedaj pa še malo o Hitlerju. Naši Američani pravijo, da je čisto podoben Napoleonu, ker se e postavil na čelo kot glavni joveljnik nacijski armadi, ki beži od Moskve kot je bežala Napoleonova vojska leta. 1812. Goebbels tolaži nemški narod, da on veruje, da bo Adolf napravil čudež in iz sedanjih umikajočih armad napravil slavno zmago. Nemcem se najbrže čudno zdi, kakšnega čarovništva so se Rusi poslužili, ker so kar iz tal zrasli in se pomnožiti takem številu, da so začeli poditi pred sabo nemške armade. In to kljub temu, da so bili Rusi po Adolfovem- zlagotovilu že petkrat popolnoma poraženi in njih armade uničene. V Ameriki na pomlad proda jajo "bock beer". In tako je tudi nemški general Bock postal grešni kozel in bil odstavljen z več drugimi generali, ker se je kaprol sam postavil za vrhovnega generala. In dočim Nemci in Italijani v Rusiji zmrzujejo, jim je v Libiji tako. vroče, 0a beže pred vročino. Torej, če je mrzlo ni zdravo, če je vroče, pa še manj j | Tudi v kongresu imamo ženske, ne samo V našem glavnem odboru. V kongresu imamo pa-cifistinjo Jeannette Rankin Montane. Kot leta 191Vje tudi zdaj glasovala proti vojni, ko smo bili že napadeni,in se moramo braniti. Pacifisti so dosledni. Oni se ne marajo boriti in rajši beže, Če jih sovražnik na pade. Ampak križ je, ker Japonci in nacifašisti ne verujejo pacifizem, marveč le v udarno pilo. In tako pacifizem ni na mestu, če nočemo, da gre vse k vragu, tudi svobodna misel. Prvi naš junak je kapitan Kelly, Irec po pokoljenju, ka kor tudi Mahoney, a kljub tema še nismo slišali, da bi bojevit Irec De Valera iz Irske čestita svojima rojakoma. In kaj se je zgodilo s fathrom Coughllnom? Sedaj samo moli. Zanimivo b bilo vedeti, čigavo zmago si želi ta dušnt pastir. Pri naa v metropoli je vae po starem. Po veliki politični zma gl so nekateri naši' rojaki razočarani, ker niso dobili služb pr mestnem "koritu". To to pač ti sti, ki so mialili, a ko zmaga naš Vsakega nekaj Chteholm, Mlniu—Ob koncu leta, predno ga bomo zaključili in se poslovili od njega, prid« človeku marsikaj na misel, kaj vse smo v tem Jetu doživeli. V tem dopisu se bom dotaknil več stvari in dogodkov v tem letu. »rvo se bom dotaknil naših trpečih rojakov in naših bratov n sester v domovini. Koliko je od teh trpečih ljudi prošenj in gorečih molitev na Stvarnika, dr bi jim pomagal v teh težkih časih, ampak vse te jih prošnje in gorele molitve jim nič ne pomagajo. Kolikokrat si ti nedolžni ljudje želijo, da bi se na kakšen način, spreobrnilo, da bi minilo njih teftko trpljenje, da bi se v^aj tf/J» odpočili. Ampak ti dobijo name- sto olajšanja še večje trpljenje. Omenil- bom samo par vrstic iz pisma, katerega sem prejel ob začetku tega leta od mojega pri atelja iz domovine: "Tukaj je zelo slabo, nič ne moremo zaslužiti, strašno je slabo, tako da ni mogoče več živeti. V ¿oga upAmo," da bi nas vsaj Nemec vze pod svoje varstvo, potem bi lahko vsi delali in vsi zaslužili, da bi imeli malo boljše življenje V Nemčiji vsi delajo, da jim še delavcev primanjkuje, pri nas pa nobenega dela." Iz teh par vrstic, ki jih je pisal moj prijatelj, se da čitati zelo veliko. V Boga so upali, da bi jih Tešil, ker niso hoteli in si niso znali drugače pomagati Ne bom hvalil državne uprave v Jugoslaviji, velikokrat je bila država kruta napram svojim podanikom. Ampak tudi ljudje tam so bili veliko krivi, ker niso drugega poslušali kakor tisto kar je bilo iz prižnlc povedano Ni samo moj prijatelj "tako mislil, ampak z njim je še veliko drugih, ki so tako mislili. Gotovo so pa sprevideli, <13 so bil na napačni poti. Bog jim ni da boljše, ampak še veliko alabie kakor je bilo prej. Našo Slovenijo ata vzela v svojo oskrbo Hitler in Musulino in dala ata jim novo trpljenje in še večje težave kakor prej. Ni s*ta prizanesla nikomur, pa naj^ sibo delavec, učitelj ali pa duhovnik, vsi so bili enako mu čeni. Tudi v Združenih drža vah je bilo zelo veliko ljudi, ki jo se ogrevali za Hitlerjev "novi red". Ampak tudi ti so razočarani sedaj in če že kateri od teh ljudi tega ne vidi, so ti ljudje slepci. Dne 7. decembra je nenadoma preletel preko Pacifičnega oceana na Havajske otoke japonski kanibal in pomoril zelo veliko število nedolžnih ljudi. In zaradi tega so sedaj Združene države v drugi svetovni vojni. Kdaj se bo končala, je to danes zelo težko povedati. Eno je gotovo: vojna zmaga je gotovo na naši strani. .Ameriško ljudstvo je vztrajno, kadar se mora boriti za svoje pravice, in ne bo prej odjenjalo, dokler ne bodo Hitler in njegovi krvoločni krvniki kaz-nevani. Zato je nas vseh dolžnost, da pomagamo naši deželi, v kateri imamo priliko za boljši obstanfek za naše življenje kakor kjer koli drugje na avetu. Pokupimo kar je najv«6 v naši ti bomo pomagali tudi sami sebi, da bomo nekaj prihranili, kar x>mo lahko rabili v poznejših časih, ko mogoče pridemo v. potrebo. In obenem se moramo tudi zavedati, da če bo naša po-x>lna zmaga, bo tudi zmaga ija-ih trpečih bratov in sester v stari domovini, kjer bodo dobili , >oljšo svobodo kakor so jo ime-i kdaj poprej. Združene države ne bodo same na bojišču, z nami so tudi reliKfctllusija, Anglija, Kitajska in vse dežele na ameriškem kontinentu. Vse t* dežele ne bodo odnehale prej, dokler ne bodo strle zmaje, kateri želijo pogoltniti ves svet. Velika Rusija je le začela drobiti Hitlerjevo voj-o^ožjem, ki ga dobiva iz nih držav in Anglije. Pripravljajo se pa tudi Združe- Iko z o Združer te države, Anglija in KiUgska, a zdrobijo glavo japonskemu tmaju. lit Čeprav to ne bo že jutri, ampak prej ali slej bosta Hitler in Japonska premagana. $dino potem bo mogoče misliti ^a pošten mir, takšen mir|Ha ne o več pogojev za vojno klanje. loveŠtvo ae bo moglo oprijeti demokracije, če ne, mu preti pogin. Prihodnja vojna, če bi prišla po 10 ali letih,v bi bila še hujša kot je tedan rojak, da bo tudi—naša zmaga. | moči < zvezne bonde, ki to tudi On je ret zmtgtl, «M oni niso za nas zelo ddbičkanosni; s tem (Iz Prosvete. 30 decembra 1021) Domačo voall. V Detrottu )e umrla 5«-letna Mary Šuštarftlč od Ljubljane Dolarska voatl ^ ^ ' "" ---* Is Inosomatva. Londonu. Sovjetska Rušila. Sovjetska vlad« jc sprejel« 20 milijonov dolarjev od Združenih držav za pobijanje lekote ob Volgi. Težke boibc kanaaških rud«rjev ae nadaljujejo AnUnt« je povabil« Ruaijo na konferenco v ja in bi ae bilo l|ati, da bi bila uničena vsa civi lizacija, vse, kar si je človeštvo priborilo do danes na svetu. Slovenska narodna podporna jednota in druge podporne organizacije so imele že skupni sestanek v Chicagu. Na tem sestanku je bil že predložen program za bodočo Jugoslavijo, oziroma za vse balkanske države skupaj, da bi se upravno uredile tako, da bi bilo kakor je v Združenih državah, to je, da bi ljudstvo samo odločalo in s tem samo tebi pomagalb do splošnega blagostanja. Zato je tudi naša dolžnost, vseh ameriških Slovanov, ki smo raztreseni po širni deželi Ameriški, da pomagamo, kar je v naši moči, da seznanimo vso ameriško javnost o tem našem započetem delu, s katerim želimo jjomagati našim rojakom v stari domovini do boljšega skupnega življenja. To leto je bilo tudi za Slovensko narodno podporno jednoto in za njeno članstvo zelo važno leto. Članstvo je večinoma razpravljalo o starostnem zavarovanju pri naši jednoti. Zelo veliko upanja je bilo na 12. redno konvencijo, ki se je vršila septembra v Pfittsburghu. Marsikateri si je mislil, da se bo moglo kaj tam napraviti, ne da bi bilo treba članstvu zvišati ases-ment. Ampak večina članstva ni bila tega mišljenja, ker te je zavedala, da za nič se ne dobi nič. . . Veliko se je pisalo pred konvencijo o starostnem zavarovanju, da bi se ustanovilo pri naši jednoti, ni pa prišlo od nikoder, ne od članstva in ne od glavnih odbornikov, da bi kdo pojasnil, kako bi se to moglo vzdrževati. Nihče se ni potrudil, da bi bil predložil kakšen konkreten na črt o tem zavarovanju. Predložen bi moral biti načrt, na pri mer takšen, kakor ga je podal brat gttvni tajnik y Prosveti z dne 17. t. m., pe bi bilo vse drugače na konvenciji. Ne bi se bilo potratilo toliko časa in ne zapravilo toliko denarja po nepotrebnem. Jaz sam aem zmeraj računal, da bi moralo članstvo plačati na splošno po 70 centov mesečno za $10 mesečno, ko bi bil član 20 let v jednoti in star 65 let. Se se lahko spominjate, člani, ko sem govoril z vami o tem. Veliko jih je bilo mnenja, da je to vse preveč, meni te je pa videlo, da bo še premalo. Sklep mlnneaotake federacije SNPJ je bil, da naj naša jednota ustanovi razred, da vsem članom, kateri ne zmorejo plačati asesmenta, jednota plača za nje, če je član čez 30 let v jednoti in 05 let star. In zavarovalnina ne sme več presegati kakor do $1000 in $1 bolniške podpor^. Jednota pa prenese v ta sklad vsoto, kar je več solventna kakor sto. To je bilo predloženo odboru na konvenciji Ko jm odbor za resolucije predloMMIlh priporočilo, da ae zviša 5 centov na člana, kar je bilo tudi sprejeto Jaz sam sem glasoval sa lo, ker sem mislil, to ni veliko, SO een-tov na leto, potrebni stari člani bodo pa le dobili j vzelo iz njegove smrtnine Ed« ješerekel.dasebourjalo I da bo dobil drugi clin ^ Kakšen kruh in koliko Je «nri dotični v mislih, ga nisem mogel debatah je bil prvi sklep p^. Vem, da smo napeli veliko *iff 8m° tUtl Predlo* poruši i. Precej bi prišlo na 1* to v blagajno od 50 tisoč članov m gkvni upravni odbor bi veli- ko iažje plačeval asesment za stare revne člane. Starostn«. zavarovanja pa ne bomo nikdar rešili pri bratskih organizacijah s takim potom kot smo sedaj zaceli. In kljub temu je veliko članov, Se celo nekateri glavni odborniki, ki to verjamejo, toda pod takimi pogoji se ne more ni-kdar nič napraviti. Ne brat Caiokar, ne Vider, ne Kuhel in še kdorkoli hoče, če se še tako trudijo, ne bodo rešili pod temi pogoji atarostnega zavarovanja pri jednoti. In čeprav dobimo tudi še splošno glasovanje o tem, ne bo -nič pomagalo, ampak zapravili bi še zraven čez tisoč dolarjev. ■ SUrostno zavarovanje pripada državam, da ga one uvedejo, ker le njim je to lahko izvesti'. Nas vaeh prebivalcev brez razlike je Jpa dolžnost, da se potrudimo, da izvolimo sposobne ljudi v državne zbornice, ki bi zastopali delavske koristi in gledali na to, da bi tako važne zadeve kot je starostno zavarovanje postale zakon. Malo se lahko po-, trudimo pa bomo nekaj imeli. Ob zaključku tega mojega dopisa pozdravljam vse člane naše jednote, prijatelje in čita-telje naše Prosvete po širnih Združenih državah. Želim pa, da bi vsi z novim letom začeli delati z novimi močmi skupno kolikor je nam mogoče. V mislih imam našo Slovensko narodno podporno jednoto in naš dnevnik Prosveto, da bomo s tem odprli pot še mnogo drugim v pravo demokracijo, ki nas bo vodila v boljše življenje. Frank Klun«. zastopnik. Drobiš is D«trolta Detrolt. — Letna združitvena šeja društva 513 SNPJ in 121 bivše 8SPZ se je mirno izvršila. Mala bratska skupina je hotela, naj tajnik uredi vse kočljive zadeve. Poročevalec je pozabil sporočiti bolniku, ki je izgubil oko, da bo njegova listina takoj poslana v Chicago na glavni urad, kakor hitro bo odbor; poizvedel od zdravnika. Gospodinjski klub $DD priredi, kot vsako leto, veliko zabavo na starega leta zvečer v Slovenskem delavskem domu. Godba bo nekaj novega, aamreč Bergantove sestre iz Lis-bona, O., katerih še nismo ališali v Detroitu. Nadalje opozarjam vse delničarje Slovenskega delavskega doma, da se gotovo udeleže delniške seje v nedeljo,- 4. jan., ob dveh popoldne. Na dnevnem redu bo več stvari, tikajocih se interesi ' vseh delničarjev. Frsnk Tehornlk. O delu in drug«m Sllckvllle, Pa. - V tem kraju delamo s polno paro, zaslužek pa je odvisen od delavca in prostora. Kadar bolj lahko delam, zaslužim sedem do osem dolarjev, to Je v dobrem prostoru. Kadar pa težko delam, da komaj domov pridem, zaslužim pa samo tri do štiri dolarje, ker je prostor slab, veliko kamenja. do«t» vode, pa malo premoga. Naše mamice zdaj pretakajo solze, ko vidijo svoje drage sinove v vojaških suknjah K01 povsod, je tudi tukaj skoraj vitka družin, prizadeta Nekat^ družine Imajo po enega dru^f pa tudi po tri sinove pn voj» klTudi menije težko pri srcu, ko vidim naše mlade fante na poti v krvavo borbo, katero wm zakrivila U zakleti Hitler * Musaollni, zdaj p. * U ska pošast. Nadfašut» so *akr» vili žTveliko barbarstva It Stotisoče ljudi Zdajje č- obračuna. J« £ iT. Uubij-Ü zmagala nanj«* d. ment od jednote Pri debatah sei fašista Kalij» "T1^, je pa pojasnjevalo, da ae bo tir-1 prej umrem. kot P*/1 jalo, kadar član umrje, da se bo • * rili priM-1 u ver jen, d. bo trojni^ vojn. Naš predseaai* DECEMBRA resti iz jarmljene ¡tare domovine Slovenci dbbrovoljd jugoslovanske vojske , dec. (JCO.) - V novo vansko vojsko, ki se sena daljnem vzhodu, je 4. avgust® pod ustavo itevilo dobrovoljcev Slo-ki so se z nsvduienjem ji s svojimi brati Srbi in i da s svojimi deli in svo-iivljenji doprinesejo delež ^joboditvi domovine Jugo-rije- prejem je bil posebno slaven. Slovenski dobrovoljei »li sijajno postrojeni v razdrti. Zastopnik poveljnika itivnih čet, pehotni podpol-uk Miloje Dinič je v sprem-načelnika štaba, general-majorja Pavla Novako-sprejel poročilo od pehot-! kapetana Vladimirja Tos-nca. Podpolkovnik Dinič je idstavil poveljnika šole gene-bnega majorja Vlidimirja pnca in pehotnega majorja la Zobenico ter druge čast-v taborišč», totem je spregovoril poveljnik dne^a bataljona, generalki major Živan Kneževič, ki imel sledeči ognjeviti nago- porazu po 27. marca t. 1., je postala naša čast še večja in večje naše junaštvo, naš ugled v sve-tu ter nesmrtna herojska slava na bojnih poljih je postala večja, močnejša in bolj poznana. Po teh Kosovih poljih je naša domovina vedno vzniknila močnej ia, bolj trdna in bolj velika. Tako je "bilo včeraj, tako bo tudi jutri. Zato pa, postrojeni v tem prvem bataljonu kraljeve garde, dvignite visoko glave in bodite ponosni, ker boste osvoboditelji naše jugoslovanske domovine!, Naše matere in žene ter naši o-, troci in naše sestre imajo vse' razloge, da tudi oni visoko dvignejo svoje glave in otrejo sol-; ze, kajti ura osvoboditve za vse! brate Slovence, Hrvate in Srbe se z vsakim dnevom vse bolj bli-H 13 odraslih Hrvajov in 3 Slovenci s skupno 3060 otroci (!). Po štetja januarja 11125. je bilo prebivalstvo Reke 45,875 prebivalcev in od tega števila jih je samo 6,644 omenjenih, da go- aBBaonesBs (Attimis), Dreka (Rre mek (Grimacco), Ren Sovodnje (Savogna), (Stregna). Št. Lenart nardo), Št. Peter (San Natisone), Brdo (Lusevtra tišča (Platiachis, sedaj in Rezija (Resia). Min* tega i t bi v je bil slovenski jezik občinah Fejda (Faedisfc Pu petno (Prejx)tto), Tor jan Toneano) /jj/lffil?/! Lrnunn J utijanit nlUjlftU - (le knjige dr. Lavo Čermelja and Death Struggle of I National Minority".) Osemlje. Z mirom v Rapalhi,!vore srbsko-hrvaUki jezik. Po-sklenjenim med Ualijo in Jugb- polna nezanesljivost teh podat-slavijo 12. novembra 1920 je I- kov se kaže v samem dejstvu, talija dobila ozemlje približno da je 10,5$3 prebivalcev med te-10,000 kvadratnih kilometrov z 45»857 bilo jugoslovanskih več kot pol milijonom Sloven- državljanov, ki imajo prejkone I in Gorjanci (Montenars) /sega cev in Hrvatov. Ozemlje obse- navado govoriti svoj lastni je- skupaj je bilo 47,461 3lo\incev ga celo bivšo župnijo Gorica in Cel° itetJe decembra leta naštetih 1. 1921 vttenetoi Slove-Gradiško, t. j. 294,582 ha s pre- 1918- S* )« «vedla italijanska niji, tako da Je uradno število biva 1stvom 253,670 (po številu iz narodna zbornica tistih dni, ki slovenskega in hrvatskega jrebi-leta 1921); Trst in okolico s po- Prav gotovo ni bila naklonjena valstva v Julijski Krajini H Be-vršlno 9,589 ha in 238,655 prebi- Jugoslovanom, je bil« daleč bolj | neški Sloveniji navedeno 4.1,000; valci;' istrsko obmejno grofijo pravična kakor to prvo (in zad-i pravo število pa gre nf «ol.OOO. (razen delov v občini Kastav in nJe) štetje narodne manjšine v Meja med Slovenci in P* brez otoka Krka) s 443,693 ha in Rimu. Kajti po tem štetju je v je zelo nejasna. 3»,037 prebivalci; del bivše voj- tiatem *asu ifntla 4®.2W V tem narodnostno reiretr vodine Carniole ' t j. upravno prebivalcev, od katerih je 9,092 ganem ozemlju (9,100 k>h k v Oo-Grčarjevec Planina in Logatec) bivalstva. Če vzamemo te ita- rlci in v Trstu ter v rrkaterih s površnino 127,350 ha in 54,414 Njanske statistike kot podlage, mestih ob obali in notnpjieti 1- CDragi bratje Stovenci! Po tolikih stoletjih suženjstva i, glejte, spet 8vob9dni in vi jeni, da skupaj s Srbi in ati doprinesemo k osvoboje-zasužnjene Jugoslavije in o-lih še ne osvobojenih Jugo-nriov v Gorici, Trstu, Istri, idru, Koroški in ostalih delih, žive naši bratje iste krvi. Mrekli ste se tuje 'države, v h vlada drhal fašističnih sa-ilnikov in izkoriščevalcev, Tci svoj lastni narod — itali-Mki — smatra za kup sužnjev pravic, da ne govorimo bratje Slovenci, ki ste" de-tletja umirali po koncentra ¡drih taboriščih ali pa bili po-i v borbo za Uijo svobodo tuje gospodstvo/^danes pa ihajate v sestav naše jugoslo-ke domovine, v luiteri se o-»a svoboda fh svpboda vest ta nad vse. >--. -{„. Odrekli ste se italijanske vo-e zastave, ki v svoji zgodo-i nikdar in nikjer ni zazna-ala eno samo zmago, tem-t povsod same poraze, sramo-in bežanja — in prišli pod vno, nikdar premagano» ju o in nesmrtno zastavo Jugo-vije, ki je po vsem sve^u po-a slavo Jugoslovanov in de-tletja prinašala slavo našemu ožju na bojnih poljih Balka Čast te junaške zastave tt madeža na sebi, brani da v gozdovih zasužnjene Srbi 75,000 Srbov ter vrste grob grobu, med tem ko črna injala naših i^ter vedno bol tird)o naša me*t0 in naše va Srbi, ki se danes bore po goz-rih zasužnjene domovine, ki v«dno visoko dvigali luč svo-Je, se bore za vse južne Slo-^o branik za osvobojenje »dinjenje Jugoslovanov. Tu-Slovenci, ste prišli brani-ffst te jugoslovanske nepre-iRljive zastave skupaj z na-do jutrišnjega dne, ko se " kot osvoboditelji vračali Jišo zasužnjeno domovino. Grobovi Slovencev, pobi' h v p in grobovi naših slavnih rtiij. ki ao jihr izkopali nemš-bolgarski, madžarski in iU-ski tanki, bodo maščevani I« tedaj, če se vsi moško zs-mo, ds osvobodimo naše m J«<* in tlsčene brate. >m našem prvem sreča-vas sprejemamo z razširje-11 ^ kami in z odprtim srcem, ki j« vedno z vznemirja-itnpalo za nafte zssutnje-n» »te v Trstu, Gorici, Istri ¡M«iru. fwveljnik vašega baUljo-IjVrtm naročam: ljubite in spo-»e med seboj, bodite po-J" in diaclplinirsni, ljubite b" 'Matojnike in vedno brez «ovijanja hodite za njimi — tr ki. kajti znali vas bomo jat i po moAkth ln junaških J^1» smrtne ala^. ko bo prl-■ a .s v obojen ja nafte domo-^ Tako je bilo včersj, Uko • >U jutri. K««ovu I. 1309, po drugem k u. albanski'GolgoU 1. 1915. I"» tretjem Kosovu, naftem Trikratni "Živeli!" je odjek nil složno in gromoglasno, ve-ik del Slovencev pa je v ginje« nosti jokal. Tjako se je končala ta zgodovinska slavnost v nekem tabo rišču na Bližnjem vzhodu/ Novi osvoboditelji so se zače-i marlivo pripravljati za nove naloge in nove žrtve. a. Živela Jugoslavija! prebivalci; del vojvodine Karin-tije, t. j. pokrajina Trbiž (Tar- | je bilo v vsej Julijski Krajini stre in na Reki ter na otokih v marcu 1921 nad 377,000 prebi- CVea in LuŠinj. To iulijuniko visio) z delom občine Podkloš- valcev Jugoslovanov, ter in občinama Bela Peč (Weis- Po «adnjem avstrijskem štet-senfeis) in Rateče (ki upravno Uu let» 1910 ln zadnjem madžar-spada pokrajini Radovljice v ®kem Stetiu 1911 i* bil° n» bivši Carnioli) s 36,403 ha in 8,- zemlJU Julijske Krajine 487,200 224 prebivalci prebivalcev Jugoslovanov. Pra- Po Italijansko-jugoslovanskemlvo šte*Uo P* bi moral° b,U naj' prebivalstvo obstoji Hloins is m Pismo iz Londona Ameriški viri o ozadju ln pome au tržaškega procesa Ne more biti samo slučaj, da je Tr ; sedež tega nenavadnega sojenja, čeprav so zločine pripisali šestdesetorici in so bili izvršeni v raznih krajih Italije. Ta pokrajina, ob jugoslovanski meji, je imela burno zgodovino; tam je največja slovenska narodna manjšina.—New York Times 4.-XII. ' Osumljeni zarotniki, je bilo rečeno pri procesu, so skušali združiti ves sévernozahodni del Italije in del avstrijske Koroške neko sovjetsko Jugoslavija.'— Washington Post, 4.-XII. A gorata notranjost, ki se o-stro dviga nad ozkim obrežnim pasom je v glavnem slovenska, najsevernejši del jugoslovanskega prebivalstva. Ta narod se je ogorčeno upiral proti priključe-nju Italiji, a italijanska oblast ni napravila ničesar, da bi njihove občutke potolažila, kajti Slovenci so v Julijski Krajini podvrženi istemu procesu /itali-janisacije' kakor večkrat omenjeni nemško govoreči prebivalci Južne Tirolske . . . Pregledujoč imena zaprtih, ki so jih dali tisku se vidi, ds so oni po vsej verjetnosti Slovenci., Italijanska oblika njihovih imen malo pomeni, ker so oblasti z 'asimilacijo', ki so jo zahtevale, vsa sloven sks imena hotele spremeniti v i-talijansko obliko ... — Evening ¡Star, 4.-XII. Obtoženci, okrivljeni zarote in uničevanja italijanskih tovaren orožja in železniških zvez, so o-pisani kot demokratični liberalci in 'komunisti', ki sodelujejo r neko tujo 'sovražno silo'. Pou darjalo se je, da je med njim veliko število 'uglednih oseb'.— Chicago Herald, 4.-XII. sporazumu marca 1924. je bilo temu ozemlju dodano mesto Reka, ki je prej bilo pod Madžar sko in si je z rapalsko pogodbo pridobilo svobodo. Td jeJpome-nilo 1750 ha ozemlja več (350 ha mapj^kot ga je pripadalo prejšnjemu 'corpus separatum') in 45,857 prebivalstva (po štetju v januarju 1925). (Izvirno poročilo T' 25. novembra Danes sem bila ob m manj za 50,000 večje; kajti slovansko prebivalstvo jt^iste dni protestiralo proti avstrijskemu znati moram, da mi je načinu štetja; in d§».Jt- bilo za to vriskalo, ko sem ga j upravičeno, je dokazalo novo šte- Slovenj smo mmgnani tje, kot posledica tega protesta Ladje, žerjavi, morj v Trstu. Tam je štetje najprej »Iran tuj svet, novo, izvršil italijanski občinski urad nepričakovano, »snimiv potomstva benečanskih naseljencev, a največ is poiUlij^čenlh Slovencev in Furlanov< kar je natančno r^vldno li rodbinskih imen (ki ai Sedanja fašistična vlada sedaj m^ično prizadeva, da bi jih s silo poltalljančila). V nobeni to£ki to povezano alovansko ozemlje ne meji nara-vnoat na italijansko ozemlje, temveč je med njima širok pas, v katerem prebivajo Kurlani. Etnografska meja med Slovani in Furlanl poteka v glavnem od aevera proti Jugu. Začenja se pri vrhu Špika (M. Accuto) ob avstrljsko-italUanski meji ter gre preko vrhov Kanina in Veli kega Karmaha (M. Ciampon) do farčeta. nadaljuje so pa skozi Nem (Nimis), Ahten in Fojdo do reke Natisone severno od Čedada (Clvldale); potem gre dalje ob levem (orografično) bregu Natisone do Kormina (Cormena in pride do Soče (lsonzo), juind od Gorice; zapušča Sočo ravno pod GradlŠko, ter če* kraško ravnino Doberdob končuje ob o-bali malo vphodnu od Tiiiča (Montfulcone). in in število Jugoslovanov, ki jih M mi je prlfteli»»0V«MkJ . tf je navedel, je bilo 36,208. Ce- ki ga je priobčila pred k«kmu L Sumw ^^ ^ nookl)Ui fn Ostend! Od teh pomolov so včasih parnlkl vozili Izletnike nS Kontinent. ' Kontinentalni ro^ mar j i so pristajali ob njih. Poleti je bil l!arwlch. vesel počltnl-čarjev, ki s« hoteli za solncem in dogodivščinami na tuje. Poai-j mi smučarji «a snegom in mrazom. Takrat Je bil Harwlch 01-aan, glasben. Danea prši mrzel dež. Megle jiad morjem $o niz .prav se je novo štetje dovolilo desetimi leti ljubljanska tako tiho! Stvd nebo, sivi balo- Nastala je navada, da se pol Q y dneh (ll8triktjh| je bilo rana revija, ki pa sem ga Jfttalji ^ ^^ ui||wbj m yUm ičelno italijanskem imenu te|števjlo prebivalstva slučajno pred nekaj me»«. \§]h ^MVeUjo v ^«tu. Sivi ier- sedaj 56,916. ^ ^ -1 "J^^i^bi?^^^ I J«vi štrlUo Isnad pomolov, tem načelno pokrajine "Venezia Giulia" vsa ta pokrajina s 924,371 ha in Ml,-| £ moremo torej biti daleč od I na»ga slovenskega Izselje vanja. - ,uv> kllkt)I. J(} ltMnnil vo. 221 prebivalcev imenuje s slo- resnice če prl ftletju slovanske- Prsv toliko kriva naša ron»arsks K r ^ vanskim imenom "Julijska Kra- prebivalstva v Julijski Kraji- duša, kakor "po svetu za kru- t ^ { jina", kajti to ozemlje je v vsa- ^ nPavnJamo, okroglo vzeto, šte-|hom". Stari Sloveni in Ange m V« ta^^^ l/om nnmnnn h»>«oH<» "marka , to h Tunuitih močvirnatt« cleiell, oOIJv"** r . 4 * _ vilo 550,000. |SLpUBUil lje to njihova vojna oblek*. Ti- Pri zadnjem italijanskem it* ^iKj^ « -'-tuno, ali življenj« je u 1.1981 ni bilo zaznamkov selili preko Karpatov prdti jugu- l -n. ;..riliv| ^ sučejo hitro: kem pomenu besede je obmejna dežela. Narodnost. Po uradnem ita- itju j 19;n ^ bilo zaznamkov I ■»«« pi»«" i-™ I V4mko ^.r»avl s*> sučejo lijanskem štetju decembra leta] glede materinskega hll občeval- Tako zgodovina o naših P"*!^^ |n J kJmluJ(, Mi>-1921. je Julijska Krajina (brez nega jeziku, ker se je fašistična nlklh, ^olnl se obračajo agllno Reke, ki je bila priključena še- vlado javila na stališče, da ^.jT^^ iV^L ^ ^ tja. DoU po pomolu prkie e 1. 1924.) štela 901,363. Od teh jt? v rtaliJ, cn narod in en vltne detele? So se «^»¿i« , duciltt miadlh fantov v le-je bilo 258,944 ali 28.7'i Sloven- nar0dnl jezik. Počasno pa se aoi misli, da bo iIvljenja lai.je, j unifgrmah. V motu,,, Q(\1K> «fi 10«; Hrvatov:««.,n« t.,.,;.-!^»«^ v i..iii«ui aH ker so bili siti romanja inl*_______• »» NaJsanealJlveJše dnevne de-Urške vesti so v dnevniku "Promt!AU Jih fciiaie vsak dan? cev; »u,ztrz aíi W Hrvatov; 4tevllo Jugoslovanov v Julijski «» ker so » J'^JJ ioln vstopijo pa odrinejo. Kam? 467,308 ali 51.3% 11 a 11 j a- KriJfnt navzMc južnemu pri- jim dru««/atraVprlaUniča? Nnj- nov; 51,458 ali 5.7% Furlanov; „i^lemu izseljevanju nI zmanj 4,185 ali 0.5% Nemcev; 1,844 ali La]0( kar dokazujejo uradne ita 0.2'/* Rumunov in 32,234 ali 3.8%, ijjingke naUstike, ki kažejo ve-med njimi 17,142 (1.9%). Tako hiko naraAčanJe prebivalstva v Je skupno število vsega sloven- lch# gkoraj čisto ilovansklh po vctanl, {udrfkt, nwtadovolj*, ro-l U—v*i »U l»ku mAM-n Je «kupno število vwrb »loven- teh, .koraj iluto il.,v»n.klh pu-1 „. br.d.ml. Trtknvl n. kup.h tl skega prebivalrtva («Klef po tem krajlnah> nar4f,nje. kl nado- "">' ' " Le p,)V«l., nlfeaar., „. M S. Je iletju) 366,348 ali 40.6%. mMa, če ne celo prekata pada- tranjlm klicem po ^n.njll. P ' t ..... h,. ______.i .......h .uremembah. Helokranjel 4 v«-| »""■ ....... ... Statiatlke tega štetja pa so dUeč od resnice, vanja. Celo padec na račun raz-Predvsem jim manjka potrebne narodovanja ne prihaja resno v nepristranosti. Poglavar rodbine poštev, navzlic nasilnim meto- nikdar ni smel pregledati in dam, ki so ga z njimi skušsll po- morda popraviti popis, ki ga Je vzročlti in pospešiti. I' ' „amo He|okranjec bi ji mo-|«w* i— "J sla v spi-1 Jeslkove mele. Teh 550,000|mo, j j | varno ln monotono delo, ali Uko tvori Dva siva rušilen plujeta p<» Peti znsjo o tujini ln velemestih, I ** v P»^^ Mifo'^Lï rudnikih, tovsrnah, l inlklm|n-jetlla, Uko )«»"• ognjem, kakor o domačih viaeh, solnčlll. Takrat še ni bilo vojne, solnca več kot preveč ln primorskih breskev ln grozdja. >rug svet. Nekaj mornarjev, kl nsm prihajajo nasproti, ima na svojih čepicah: H. M. Destroyer. S spi r vodnico na avtobusu začno pogovor. Njihov rušllec se Je »ravkar vrnil. Jutri zjutraj ob yo\ oamih morajo biti spet na nJem. Kratek dopust. Samo eno noč. Pa ne bo dolgo, da pridejo nazaj. Njihove vožnje ne trajajo mesece in leta. kot ao obsojeni nekateri mornarju Halo, i znanko se aračala v avtobusu. Dobro, dobro je z vsem. 'Ksko Je Tedom?" "O, ne v«A, je šel "abroad". MTa "abroad* Je naj-brše Bližnji vzhod, ali pa Dalj-njl vzhod, Egipt, Ubija, Singapore. Mlaui s teh otokov imajo dines samo te vrste "abroad". Znajo se prllsgoditl spremenjenim razmeram. In to je skrivnost ohranitve, preživetje. Poglejte, ksko »e je Harwich prlla-k«kIiI. Ves se je savjl v sivino in tišino in dela in iivi naprej. In bo zmagal. Zavil ae je v sivino ln v bodečo žico. Še nikdar nisem vldels toliko bodeče žice, kakor dsnes. Vsi pomoli, vsa obala, vae terase. nasadi, nekatere ceste: bodeče žica brez konca ln krsjs. Ho-lgll In zasebne hiše ob obali, kjer .*» se včasih solnčlll arečniki na počitnicah, so sdsj zasedeni: vojaščina, uniforme vseh* vrst. Sf vise napisi "To the beach", "To the boating lake & Tennis Court," pa kaj pomaga, ko so vsi dohodi zamreženi, neprehodni. $e druge napise vidiš: naznanila ljudem, kakšne nagrade jih Čakajo, če obvestijo oblasti o minah, kl ao jih videli, o letalu, kl je spuščalo mine a padalom, o kosih eksplodirane mine, ltd. Po cestah srečuješ vojaške avtomobile, oklopne avtomobile, tanku. Ne smete pozabiti, da smo tukUj še vedno na preži proti Invaziji kontinenta Na cestah' «redu-je# ovire «a tank«', da se Jim avtobusi komaj Izognejo. Harwich Je ves drugačen, kakor v časih, ko smo se kontinentalni Izletniki vkrcavall ln Izkr-cavali ob njegovih pomolih. Ali zato Harwich še nI mrtev. Drugo, važno vlogo ln nslogo Ima zdsj. ln vrši jo tiho, vztrsjno. Prilagodil ae Je novim rssmersm. Kskor smo ae vsi tuksj prilagodili. Krsjl ln ljudje. Vojns je kskor bolezen, kl se jI moru človeško telo prtlsgoditl« če jo hoče premagati In smsgsti. Vstraiati M l atarlh navadah, akllcevsti ae na stan* pravice: vojn« ni čas zs to. Dolenlka. ske cevi ns vse strani. Manjše Minute na Du-l,ttdJ® prihajajo ln odhajalo. Ne-mo-1 katere so »mlne-.weep,rs": ne- italijanska oblast vnesla petilt mnoge napake, kar im prebivalstvo v »«^L^ Jjm ne bi bilo treba, najboljše vidi iz sledečih zgle- eno n.ga ozemh* kimeji ua Ju- utonejo v vrüklh Hov V DODisu prebivalstva Tr- goslsvljo ob ^J *<>l*lnl svojel™»*"" a dov. V popisu prebivalstva sU nI omenjena ne ena oseba vzhodne črte in se na zahodu I mestih. V Parizu sem ve« krat .vo ... —------ - . ...... v num Vldels na bulevarjlh svojeiiablv- d. govori .rb.ko-hrvaUko^^Veri-1 nadaljuj»^ .Slovene'" 14*11. pr"« «m.uXujço. «ek. S takino metodo »o pri-l Jug.«lovanov tvori p-iv^nn «' ! n.pU.ll |p,,tr«bno. ManJ4e trgov.ke iadj. «|piebiv.l.lvov k.»u n«rodno.tno|_ Bm naka,rn- Vodijo .voj Ulon nad sabo Ubo>lce, tako smeAne so s to skromno obrambo proti zrakoplovom P**bno>sotl naj>a dom Iz nlilne Jih debeli balon varuje, Pa vsska ims tudi svoj top. Čudno, ksko tiho je vsepovsod. NulMtiMPge tulj.-iija, nol>« or^" Piskanj», nobenega kri«« preživljal. Mo^ unlvt^lnlU«. In vendarf ^^ prof Jr v Ljubljani ml jt Več-h« odhajanja. kri JZZH l^f mprfflipr^'nlšča tih«» prlploveU d v« dar je v Trstu _____VH p pravoslavna občina, ki so mno- severnovzhodnemi delu stare^po- a i njeni člani italijanski držav- krajine Videm ^a to liani v posameznih predmestjih ozemlje, kl ga je Avstrija od- ¿kor ^Barkovlje-Barcola) je stopila Italiji leta IMH ao 81«, itiavilo otrok kl so zahajali v venci dolgo čass uporabljali ime «Imensko osnovni šolo (ti ta«- ;Ben^ka Slovenija" (V^eUjn rat še nI bila zaprta) enako šte- Sloveni.) In vse do zsdnjeg- vilu odraslih, kl so uradno nsve- časa ao ga Italijani Irmmovsll denl ^ popisu prebivalcev slo- ^Isvls ^ ^an^ venskega porekla. V čisto hrvat- SloveniS). Po Hj- Z*JUSE+* na vzhodni tju M92J « b obali Istre omenja ursdnl popisine vse skupaj slovenske Ahten Pustil' je vse in šel v svet Takrat so ml pravili, da je pomival posodo po parlikth restaura- cljah ln čistil pribor, daMje,^^ ^ ^^ ^ ^ ^^ Cilej, glej, tam Iz notranjega na Sorbonno. Parts «s £ igra■. ni,kom.nl „ivinl, P, Ml ln pogoltnil NIČ več ni »liftal JJJ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ° o^n,. nI «amo modrih, zeleno-minlrlh pr«»g po Kak«ir vedno. v/r«)k ni v w.vtffnth „^gUh bi to lahko bili ledeni valovi. DrugI gleftl so tudi neugn.nl ro«.rji.I" »Ji«, p. Je popolnoma bel. |no -br,° trg?r;!!'^nn^nr|hltit- v severne vode, tam bo-re. «mo trdo gjLa WIJ na m<.ilu, ^Ij se bost. trplj^je, niti bls-k. In S hnl|a ^ v vojne "'^.f ! k mr.zu Tukaj le m«*lt- megleno S^ Mi -»vo monoton«* s svoj«, bleste. ?" belino, (ilej, |»rv. rušila d. je ^ prlatanlAču ,lh je mnogo, ki g. ^no gsta nejo ln ae «»strsjo letalo, veli-kn letalo kroži nad morjem Nižje ae spušča Opaziš, da Je po-mondco dva čolnlčka ima pod truplom ,ftpu.til se v lepi liniji, uderl po gladini s čolnlčkl. /drkm« med pomole ftpomnim sr Trst s, Um snu» bili Uko blizu piistsniščs sa p«» motsks leUl., ko smo se kapeli SUveatrev. aabava društva N Midway. Pe.~Naš«» društvo «0 HNPJ priredi Silvestrov© sabe-vo na sUrega leU svečer v svoji dv«»ranl. Vabljen» sU vsi od blizu ln dala*, d. sa udelečite, d. te skupno ptMihtvlmo «si st.-reg. let.. (Jbvnem se opoz.rj.Jo vss društva v tej okolici, da pošljejo svoje zastopnik« ns skupno sejo, ki se vri! tretjo nedeljo v januarju ob dveh popoldne v Slo-venskem d«»mu v Burgettstow-nu, da se sedtnlm«j In rszpodeli-mo datume naših veeellc, Uko da ae ne bosU vršili dve ns Isti dan. Vstop je vaškemu pr«w«. Jefca ~ NslsseeslllvelAe IsVslM VMtlM V AU Ilk uni!« UMWA. a. tä^km ... Jk+¿¿ y*. doktorica in njiju hči so se prestrašili. Metod je stal, obedve roki stisnjeni v pest, in je mrko zrl na prt, ki je bil polit, in na kozarec, ki je ležal prevrnjen. "Nihče se ga ni dotaknil," je mrmral z nerazumljivim glasom, "padel je, kar sam od sebe . . In skozi ledeno temo, ki mu je namah zalila dušo in pogled, se Je spomnil, da je gospa Grudnova dva hipa prej izpregovorila o Vidu. . 4' VKaj vam je?" sta vzkliknila hkrati Gruden in njegova žena. Metod je ipolčal; nehote se je Basaj je zardel. Tega vendar ni smel pri- ni imel, zato ga je pri zli al celo Kosmač. Toda zfiati, da želi, da bi Kosmač tudi mislil namesto Basaj je bil drugačnii n isli. njega. Nejevolje je zamomljal: "Ne boj sf, Gregor, na imodrili ga bomo .. "Kaj tisto, mislim ie vedno lahko sam zase in za vas vse ... kar hočem, je, da ste mi lojalni . "S tem, kajne, da mirno prevzemamo na svoje grbe krivdo za tvoje grehe ... ?" "Prekleta gofla, ali ti res ne bom priiel do konca! Da bi te-H * V uredniško sobo je planil Fik. "Mr. Basaj, novica! Muren je bolan, baje pljučnica, trda mu prede, pravijo, da bo težko prebolel.. .H . Basaj je zazijal, obraz se mu je razlezel v blažen nasmeh; Kosmač je tiho zažvižgal. "Kje pa si to izvedel?" "Z Jazbecom sva govorila — on mi je povedal. Sicer pa bo danes v njihovem časopisu... Fik se je nasmehljal, kakor bi Čakal, da ga gospodar potreplje v zahvalo za dobro novico po plečih kot pridnega kužka. Basaj, kakor bi slutil fikovo pričakovanje pa se je nenadoma zresnit ter se skoro zadri na slugo: "Kaj stojiš in zijaš, kot bi ne bilo nobenega dela tod okoli! V tiskarno, delo prvo, potem šele marnje!" . "Mr. Basaj, mislil sem," je zajecal presenečeni Fik, "mislil sem —" "Tebi ie misliti ni treba!" ga je strogo prekinil Basaj. "Za to sem jaz tu! ..> , Ko je Fik odkuril kot polit pes v tiskarno, se je Basaj bučno zasmejal ter se udaril z dlanjo po stegnu: "Si videl, kako se je fant stisnil! Saj je dober dečko in brihtne glave, toda vsega, mu pa tudi ni treba vedeti, prevzel bi se, če bi mu preveč zaupali ... Ni mu treba vedeti, kako dobro mi je storila novica, ki jo je prinesel . . ." . Kosmač ga je začudeno pogledal. "Mnogo si upaš, EUja, Fik ti je vendar pomagal pri vsem, lahko ti zameri tvojo grobost ter se maščuje nid teboj.,. Veš, jaz mu ne zaupam dosti, fant je častihlepen in zato tudi nezanesljiv ..." Basaj M je zakrohotal, da se je njegov obilni trebuh krčevito strepel. "Vidim, Gregor, da me imaš za hudo neumnega, hoho! Fik bi mi bil pomagal?! Zakaj -pa imamo v mestu toliko gangežev, ki včasih nimajo kaj početi ? .. "O—o tako!" je prikimal Kosniač ter se lokavo namuznil. "Torej le nisi neumen . . ." ' "Ne, ne ... In zaman tudi nismo delali — Muren je žbolel in bog daj, da bi ga kmalu vzel hudič!" Kosmaču pa ni bilo baš do tega, da bi se Muren stegnil. "Saj ni tako nevaren, kakor se vidi tebi, Elija . . . Puc nam je mnogo bolj nevaren, star maček je, našo igro spregleda'še pred-no jo začnemo igrati.. * ' "To že, ne pozabi pa, da je Puc že v letih, se lahko vsak čas stegne in Muren bi utegnil priti na njegovo mesto, kajti zadnje Čase je postaj, selo popularen v naprednem taboru . .. to,To! In jaz bi stokrat rajši videl na Pucovem mestu Jazbeca ... Tega bi lažje krotili, ambiciozen je, da le kaj in s pripravno vabo bi ga mi lahko vpregi! pred naš voziček ..." Kosmač je odmajal. ^Ne verjamem, da bi nam Jazbec kdaj kaj prida koristil . . . Lahko da sem jas lopov, vendar tega vsaj ne skrivam in ne ifdajam svojega gospodarja . . . Kaj pa lahko pričakuješ od i/dajalca? Kakor druge, tako bo naposled izdal tiidi tebe! Boljše je imeti odkritega nasprotnika kot izdajalskega zsveznika .. ." Kosmač je bil lopov, njegova vest je bila bolj kosmata od medvedove kože, toda izdajalec ni bil, konec konca je vedno zvesto služil svojemu gospodarju. Jazbec pa niti te dobre lastnosti I? asa jeva želja pa ie ii izpolnila. Jakob ni bil še pripravljen um reti. Njegova mladost in krepki telesni 'ustroj it* srečno premagala nevarno bolezen. V neitaj tednih je bil zopet pri-lično pri' sebi, tedaj pi l je v svoji nestrpnosti napravil pogreško, ki ga je za nadaljne dolge tedne priklenila na bpln ško posteljo. ~ Že nekaj dni je Jakot sitnaril, češ, da je že zdrav in bi lahko zapus 11 posteljo, kar pa mu je zdravnik resno odkvftoval. Tisti dan pa je bil Jakob sam doma j ktjtl Zofija je morala v mesto po opravku, in nladi mož je izrabil to priložnost, da dokaže, d* *e je zdravnik motil. Bil je lep solnčen in v začetku januarja. Ulice so bile suhe. Of juga je vela vlažna, topla sapa. Pravo sponladansko vreme. Goljufivo vreme, ki jp izvabilo Jakoba na prosto, k igri s smrtjo. Jedva je bil zunaj dobre pol ure, pa ga je že začela obhajati sUbostin požuriti se je moral domov. Bil je bled kot kreda, na čelu je imel debele kaplje potu in lolena so mu klecala. Zofija, ki se je bila pravkar vrnila iz mesta, se je ob pogledu nanj zgrt zila: "Nesrečnež, ali hočdH izvršiti samomor?! 3rž v posteljo! Jaz -ti bom skuhala lipovca. Brž, Jakob', pod odejo!" k. Tistikrat je le malo manjkalo, da ni Jakoba stisnila za vedno in za svojo nepremišljenost sArje moral potem pbtoriti v postelji do pomladi. Medtem pa se je vren.e in trenje v metropoli nadaljevalo. Metropola ki je bila izprva zelo razburjena in ogorčena zaradi Basajeve zarote proti Jakobu, ki je pofcttla po Pucevi ili drugih sodrugov zaslugi javna tajnost, je zadevo kmalu skoro docela pozabila, nemalo po zaslugi Basaja samega. Mož, ki mu je že bančni polom sam delal sive lase, se je trudil na vse kriplje, da odvrne ljudsko pozornost tako od bančne polomije kot od zarote proti Jakobu in v tem tudi dokaj uspe. Na njegovo zahtevo je mežnar Jošt Trska pnvlekel iz prahu začasne pozabe zadevo spomei ika Velikemu Pesniku in polemika, ki je sledi b, je obrnila pozornost ljudstva nase, da so Mili za nekaj časa pozabljeni celo izgubljeni irihranki v propadli slovenski banki. Jakob je s svoje bdniške postelje pozorno motril .to vrenje in t «nje ter se prijemal za glavo. "Zofija, ali se ti ne zdi, da je to slabše kot blaznica?" se je * ned čitanjem časopisov obračal k ženi. "Gle, , veliki dogodki se odigravajo po vsem svet« oznanjajoč, da se nahajamo v veliki prehodi i dobi iz starega v novo, mi pa se tukaj prička no kot opravljive babni-ce zaradi stvari, ki n iposled celo za nas dosti /ne pomenijo! In na ;akšen način! Same malenkostne osebnosti vi ičijo na dan ter mečejo drug pred drugega, s )ijanci, barabami, babje-ki in propalicami se z nerjajo, nekateri to brez sramu obračajo v svo e dobro, drugi, ki jih je večina, pa «lepi tava o pod sinjim nebesnim svodom in ne vidijo ne solnca niti zvezd!" "Večini ne moreš t^ga niti zameriti, Jakob," je smehljajoč menila Zofija. "Neuki kmetje so prišli semkaj, ignofanca je prišla z njimi in v boju za obstanek se je niso utegnili otresti, so ostali njeni sužnji... zato — je tako. In oni, katerim se dajo voditi — saj vidiš: namesto, da bi jih skušali dvignili jih cinično smehljajoč tišče še globje v zlo gnorance, ker to zahteva njihova egoistična koiist... In končno pa tudi veči del teh tako ime lovanih naprednjakov ni dosti boljših: sebe vic ijo in svoje koristi, that's ali, mali človek pa trii .. ."(Dalje prihodnjič.) ZA LETO 1942 SEDAJ RAZPOŠILJAMO Obsega 224 s poštnino vred Vsebuje 50 raznih spisov in nad 50 slik ter ilustracij » Naročite si ga in priporočite prijateljem in znancem, da štore isto Naročila sprejema PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, ILL v tiskarska obrt spadijiči deli Tlaka vabila sa veselice ta škode. vUiinloa. časnika, kajlp koledarje, letake Itd. v slovenskem hrvatskem, slovaškem. 8iilw, iMlilhm Jealku ta drugih. | VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ« DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI , unJjtko d»lo pr« SNPJ PRINTERY I. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO, ILLINOIS Po sklepu IS. redne konvencije m lahko naroči na H»» Prosrsto »s prištet« eden. dva. trL itiri ali pat članov Is aoa družin» k •nin*'<* nlni. List Prosveta stana sa vse enaka, sa «lana ali neilsnt U m «no latna naročnino. K«r pa člani ft« plačajo pri esesmeniu 11.20 aa tednik, s« |lm »a prišteje k naročnini. Torej sedaj ni t« da Je list prsdrag sa člana SNPJ. List Prosvete Ja rste lutniM ta gotovo J« a vsaki družini nekdo. U M rad čital Ust *ssk dso. Pojasnilo:—Vsciejkskor hitro kateri teh članov prenehs biti član SNPJ. ali če s« preseli proč od družine in bo «ahtevsl ssm svoj tednik, bode morsl tisti član is dotične družine, ki je tako «kupno naročene na dnevnik Prosveto, to takoj nameniti upravniltvu inw. in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvets Ako tecs ** stori, tedaj mora upravniitvo mižati datum s^to vsoto narodu Cona listu Prasvoie Jot \ Za Združ. drževe In Kanado SSJ9 Za Clcere In Chicae« >• . ^ 1 tednik In________4J0 I tednik In 2 tednika In.................S J« S tednika In J 3 tednike trn._____________S.40 S tednike la 4 tednike In.............IJO 4 tednike ia...... Ijo ustnico: nočem! Zurtuj Ičal vodovod; kaplje so si •d ai«d*»*