C0L03JEVE inFOTOlACUE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XIV. OKTOBER 1985 2 6 3 3 6 0 SL 10 (156) 0 osnutku pravilnika o štipendiranju, izobraževanju ob delu in iz dela ter pripravništvu Na osnovi zahtev zakonskih sprememb, ki obravnavajo temo štipendiranja, izobraževanja in pripravništva smo tudi v naši DO pripravili osnutek pravilnika, ki obravnava o-m en j eno problematiko. Sam pravilnik je razdeljen na naslednja področja: 1. Planiranje izobraževanja Le-to temelji na kadrovskih in izobraževalnih potrebah. Plani so sestavni del letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja. 2. Štipendiranje učencev in študentov Kadrovsko splošni sektor vsako leto na osnovi planiranih potreb po štipendiranju Skupnosti za zaposlovanje posreduje podatke za skupni razpis kadrovskih štipendij. Prednost pri dodelitvi kadrovske štipendije imajo kandidati z boljšim učnim uspehom, slabšim socialnim položajem in otroci delavcev in upokojencev. Delovna organizacija in učenec — študent skleneta pogodbo o štipendiranju. 3. Študij ob delu in iz dela a) Izobraževanje ob delu pomeni izobraževanje oseb, ki so v času izobraževanja za pridobitev strokovne izobrazbe v delovnem razmerju ter v celoti ali vsaj deloma opravljajo svoje delovne obveznosti. b) Za izobraževanje iz dela se šteje izobraževanje oseb, ki jih v izobraževanje za pridobitev napoti delovna organizacija oziroma so si z delom pridobili potrebne delovne izkušnje ter v času izobraževanja ne opravljajo svojih delovnih obveznosti, so pa v delavnem razmerju. Delavec, ki je razporejen k določenim delovnim nalogam mora imeti ustrezno strokovno izobrazbo, ki jo predpisuje razvid. Teh obveznosti pa nimajo: — delavke, ki so stare nad 45 let ali imajo nad 30 let delovne dobe; — delavci, ki so stari nad 50 let ali imajo nad 30 let delovne dobe; — delavci, ki imajo po sklepu invalidske komisije priznano zmanjšano delovno zmožnost, če tako odloči ODR. 4. Usposabljanje z delom Usposabljanje z delom omogoča pridobivanje posameznih strokovnih znanj ter razvijanje sposobnosti in spretnosti za varno, kakovostno in hitro opravljanje dela neposredno v delovnem procesu. Usposabljanje novih delavcev se izvaja na mestu opravljanja delovnih nalog, v posebnih primerih pa tudi v drugi temeljni organizaciji. Ob zaključku usposabljanja ali uvajanja novega ali prerazporejenega delavca je potrebno znanje preveriti in rezultate posredovati v pisni obliki. Delavec je v času uvajanja in usposabljanja dolžan delati po tehnoloških, organizacijskih in drugih predpisih. 5. Proizvodno delo, delovna praksa, praktični pouk Proizvodno delo in delovna praksa omogočata učencem v usmerjenem izobraževanju usposabljanje z delom za pridobivanje posameznih strokovnih znanj. Naloge za proizvodno delo morajo biti izbrane na osnovi učnih načrtov in morajo o-mogočiti primerjavo z znanjem, ki so si ga učenci pridobili pri učnem predmetu. Delovna organizacija lahko sprejme na delovno prakso tudi študente, ki niso naši državljani, a pridejo v našo državo preko mednarodnih študentskih organizacij. 6. Pripravništvo. Namen pripravništva je, da se pripravnik po določenem programu in načrtu pod strokovnim vodstvom seznani in vpelje v delovno okolje ter usposobi za konkretno delo, za katero se glede na svojo stroko pripravlja in pridobiva delovne izkušnje za samostojno delo. Osnutek pravilnika je v javni razpravi. Vsi, ki menijo, da je izobraževanje in dopolnilno izobraževanje potreba in ne nujno zlo, naj pravilnik temeljito pregledajo in pošljejo pripombe v kadrovski oddelek, kajti »več glav — več ve«. M. B. Obračunavanje »bolniške« po novem Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti so konec junija sprejele samoupravni sporazum o spremembah im dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. Glavna novost uvedena s spremembami samoupravnega sporazuma je valorizacija osnove za nadomestilo osebnega dohodka. Zaradi vse večje rasti inflacije in njenih učinkov na rast življenjskih stroškov je prihajalo do resnih težav delavcev, ki so bili zaradi zdravstvenih razlogov dalj časa odsotni z dela. Bistvo spremembe je torej valorizacija osnove od katere se ugotavlja nadomestilo osebnega dohodka ob upoštevanju porasta poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji združenega dela v tekočem letu vse do meseca pred nastankom začasne nezmožnosti za delo. To pomeni, da bo potrebno mesečno poprečje osebnega dohodka delavca iz minulega leta (kar je bila osnova za nadomestilo OD do sedaj) valorizirati za odstotek rasti poprečnega mesečnega OD na zaposlenega delavca v tekočem letu v TOZD do meseca pred mesecem za katerega se obračunava nadomestilo in od tako izračunane osnove obračunati n. pr. 90 odstotno nadomestilo. Da bi bilo vse bolj razumljivo si oglejmo praktični primer. Če je bil delavec odsoten z dela zaradi zdravstvenih razlogov (prvi mesec) v septembru 1985, se določi osnova za nadomestilo tako, da se poprečni o-sebni dohodek delavca iz preteklega leta (vzemimo osnovo 1.000 din dnevno) poveča za odstotek rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na delavca v DO od 1. 1. do 31. 8. 1985. Glede na to, da se je v DO Color poprečni mesečni OD na delavca od 1. 1. do 31. 8. 1985 povečal za 58,2 %, je potrebno osnovo — v našem primeru poprečni dnevni za- Iz opisanih primerov sledi, da se z novim načinom obračunavanja bistveno spreminja materialni položaj delavcev. Tudi zato, ker se bo v bodoče nadomestilo osebnega dohodka sproti valoriziralo, če bo delavec odsoten z dela več kot mesec dni. Nov način obračunavanja pa naj ne bi pomenil stimulacijo k izostajanju in služek iz preteklega leta pomnožiti z 0,582 in zmnožek prišteti osnovi 1.000 din, kar znese skupaj 1.582 din. To je torej nova osnova. Od te osnove se odmeri 90 % (če gre na primer za prvih 30 dni odsotnosti) kar znaša 1.423,80 din dnevno. Ta znesek se potem pomnoži s številom dni odsotnosti. Naprimer za pet delovnih dni (1.423,80 X 5) maša nadomestilo OD 7.118,— din. Razliko med starim in novim načinom obračunavanja prikazuje tudi naslednja tabela. s tem v zvezi zlorabo pravic iz zdravstvenega varstva. Vsem tem spremembam smo sledili tudi v Colorju in tako so delavski sveti že sprejeli ustrezne sklepe, spremembe pa bo potrebno vnesti tudi v naše samoupravne akte. Ivo Kržišnik Nadomestilo OD zaradi zdravstvenih razmer do 30 dni Poprečje OD delavca v letu va.. 1984 — dnevno zaclJa Osnova za izračun nadomestila Nadomestilo za prvih 30 dni — 90 % Obračun po starem 1.000 din — 1.000 din 900 din Obračun po novem 1.000 din 58,2 % 1.582 din 1.423,80 din Skupna disciplinska komisija Izvršljivi sklepi MRAVLJA Rajko, na delih in nalogah — šaržiranje proizvodov v TOZD Premazi in bil že v postopku je odgovoren: 1. da je dne 12. 6. 1984 v popoldanski izmeni iz hude malomarnosti pri šaržiranju Syntol email zeleni uporabil napačen pigment in je bilo potrebno partijo na novo šarži-rati; 2. da mu je dne 31. 7. 1984 v dopoldanskem času zaradi hude malomarnosti pri delu v kotel potegnilo papirno vrečo, kar je povzročilo u-stavitev stanja ter demontažo, popravilo in čiščenje črpalke in zastoj pri izdelavi premaza ter večjo škodo; 3. da je_ dne 16. 10. 1984 v popoldanskem času iz hude malomarnosti pri delu dodal material, ki ni sodil v partijo. Posledica tega so bile priprava nove partije, ponovno ribanje na PM, izpad proizvodnje in škoda. Z navedenimi dejanji je storil hujše kršitve delovne obveznosti po 1. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Premazi in mu je izrečen ukrep DENARNA KAZEN v višini 5 % akontacije OD COLOR 2 za oktober 1984. Izrek ukrepa temelji na 132. in 136. členu pravilnika. Delavec je dolžan plačati denarno kazen v petnajstih dneh po pravnomočnosti. MESARIČ Emil, na delih in nalogah — izvrševanje prevozov z viličarjem v TOZD Premaz-i in bil že v postopku, je odgovoren, da je dne 22. 5. 1985, med delovnim časom fizično napadel sodelavko in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 13. točki 42. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, za kar mu je izrečen ukrep RAZPOREDITEV na dela in naloge — težja skladiščna dela za dobo 3 mesecev. Izrek ukrepa temelji na 47. in 48. členu pravilnika. Izvršitev ukrepa začne teči z dnem dokončnosti tega sklepa. OPOMIN, kot najmilejši ukrep, je bil izrečen enemu delavcu iz TOZD Smole, to UGOTOVITVE AMERIŠKEGA 9) » EKONOMISTA PO TREH ME- % (2 SECIH SPECIALIZACIJE V (1 g JUGOSLAVIJI G) >y 1. Vsi so zaposleni in nihče g (a ne dela (l (o 2. Nobeden nič ne dela in vse yj >7 je narejeno » (2 3. Vse je narejeno in nič se ne 6) (6 dobi >2 4. Nič se ne dobi in vsi vse as K imajo A) to 5. Vsi vse imajo in nihče ni y) zadovoljen % « 6. Nihče ni zadovoljen in vsi oj to s o za y) (v 7. Vsi so za in nihče ne ve As S zakaj Aj ZAHVALA Ob smrti ljubega očeta izrekam iskreno zahvalo vsem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, se udeležili zadnjega slovesa ali mi kakorkoli pomagali. Vaše, 9. oktobra 1985 Mira Majetič PREJELI SMO Kratke novice • PREDLOG PREDNOSTNE LISTE ZA NAJEMNA STANOVANJA — Javna obravnava prednostne liste za pridobitev dveh najemnih stanovanj je zaključena. Odbor za družbeni standard je na 5. seji, dne 8. 10. 1985, obravnaval pritožbo Fe-rida Skrgioa in jo zavrnil ter sprejel predlog prednostne liste. Predlagano je, naj bi razpisali stanovanji dobila Marija Hojkar in Gjergji I uz. Ker bosta oba izpraznila svoja stanovanja, ki sta prav tako last Colorja je bil sprejet sklep, da se izvede razpis za dodelitev teh stanovanjskih enot. • CENE BREZALKOHOLNIH PIJAČ — S 15. 9. 1985 veljajo naslednje cene za pijače, ki jih lahko dobite v avtomatih: kava 30 din, kakao 20 din, čaj 20 din, sirupi 10 din. • SUSPENZ — Odbor za delovna razmerja je dne 26. 9. 1985, sprejel sklep o odstranitvi Grgič Arsena iz DSSS na delih in nalogah vodje predstavništva na Reki od 30. 9. do dokončne odločitve disciplinske komisije. Proti njemu je uveden disciplinski postopek. • OBJAVA DEL IN NALOG PRO-GRAMERJA-ORGANIZATORJA — Na omenjeno objavo se je prijavil en sam kandidat, in sicer OREHAR Pavel, rojen 1953, dipl. org. dela, kii je bil tudi sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas (sklep ODR št. 35 z dne 29. 9. 1985). e PODELITEV ŠTIPENDIJ — Odbor za delovna razmerja DSSS je obravnaval prispele vloge za podelitev štipendij in sklenil, da se štipendijo na Visoki šoli za organizacijo dela dodeli Alenki ROVŠEK, štipendijo za študij na I. stopnji Ekonomske fakultete Tadeji JAMNIK in štipendijo za študij na II. stopnji Ekonomske fakultete Primožu SVOLJSAKU. ® POPISNE KOMISIJE — Delavski svet TOZD Smole, Premazi in DSSS so sprejeli sklepe o popisu osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe v uporabi, zalog surovin, goriv, maziv, pomožnega in drugega materiala ter predmetov in materiala v obratu družbene prehrane in počitniških domovih; embalaže, drobnega inventarja na zalogi in v uporabi, gotovih izdelkov in poliz-delko'’ na zalogi, materiala za potrebe SLO. Popis bo opravljen 31. 10. 1985. Popis po stanju 31. 12. 1985 se napravi za popis naslednjih sredstev in njihovih virov: investicij, nedovršene proizvodnje, vseh denarnih sredstev in njihovih virov, terjatev in obveznosti njihovih virov, virov vseh vrednostnih sredstev. V zvezi s popisom je bilo imenovanih šest komisij. • LICENČNA POGODBA Z JO-TUNOM — Tovariši Koprol, Sv olj-šak, Šimic, Osovnikar in Vojnovič so se udeležili službenega potovanja v firmo Jotun — Norveška. Namen potovanja je bil sklepanje licenčne pogodbe za ladijske barve, ki je bila podpisana. Da bi tudi formalno stopila v veljavo jo bo potrebno še registrirati v Beogradu. e IMENOVANJE DIREKTORJA — DS TOZD Premazi je na seji, dne 11. 10. 1985, Janeza Svoljšaka ponovno imenoval za direktorja TOZD Premazi. » NOVI VODJE PREDSTAVNIŠTEV — Odbor za delovna razmerja DSSS je na seji, dne 18. 10., na podlagi prispelih prijav za vodja predstavništva Zagreb izbral Zlato Br-čič, za vodja predstavništva Rij ek a pa Mladena Batory. Tovarišica Zlata Brčič je diplomirani inženir kemije, ima 12 let delovnih izkušenj, nazadnje zaposlena kot samostojni referent uvoza in domače nabave. Tovariš Mladen Batory je prav tako dipl. inž. kemije z 22 leti delovnih izkušenj, od tega 15 let na delih v komerciali. Dne 10. 10. pa je kot vodja predstavništva Sarajevo nastopil delo tovariš Ahmed Džananovič, diplomirani ekonomist z 26 leti delovne dobe. Lepši v novo šolsko leto Učenci in delavci celodnevne o-snovne šole Tine Rožanc, Pirniče se zahvaljujemo delavcem tovarne Co-lor za pomoč. Podarili ste nam precejšnjo količino barve, s katero smo prebelili našo kuhinjo, jedilnico, telovadne garderobe. Naša šola je stara deset let. Ta leta so pustila na šolskih stenah »nečisto sled«. Le-to so letos v mesecu maju opazile tudi stroge oči delavca sanitarne inšpekcije, ki je pred nas postavil zahtevo, da moramo prostore v času poletnih počitnic prebeliti. Toda — kaiko? Barve nimamo, na Mestni izobraževalni skupnosti nam niso mogli dati dodatnih sredstev za ta namen. Iskanje rešitve nas je privedlo do COLORJA. »Ali nam bodo pomagali?« »Samo oni nas lahko rešijo«! »Njim se nekaj kg barve res ne bo poznalo.« »Kaj pa če nam ne bodo mogli odstopiti barve — tudi oni so v težavah, bijejo bitke za večji izvoz.« »Ne vem, če bodo pomagali, saj veste, surovine za barve so tako drage, pa še uvažati jih morajo.« »Color bo pomagal, saj tam dela veliko naših staršev.« Tako smo paberkovali in se opogumljali, predno smo vas zaprosili za pomoč. In — prisluhnili ste naši prošnji. Podarili ste nam barvo, naši prostori so nas v začetku novega šolskega leta pričakovali lepši — beli, sveže prebarvani. Zdaj nič več s strahom ne čakamo ponovnega obiska delavcev sanitarne inšpekcije. Tudi njim bomo povedali, da nam je »pomagalo združeno delo«. Učenci in delavci COS Tine Rožanc, Pirniče OBVESTILO V počitniški prikolici v Ma-redi smo našli dva zlata u-hančka. Hranimo jih na interni 277. Vsakoletno srečanje vodij predstavništev LESOL Zaščitno premazno in konzervirno sredstvo za les. COLOR 3 NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKE Za več denarja — slabše usluge O zdravnikih vse najboljše, bi lahko dejali po opravljeni anketi med našimi sodelavci. Namreč ponovno je potrebno poudariti, da ljudje veliko vedo povedati, toda predvsem med prijatelji, za časopis — ne to pa ne, pa še, da bi se slikal. Pejte -no! Toda, anketo smo navkljub vsemu naredili. Kaj menijo o zdravniških uslugah, smo povprašali naše sodelavce. Takole so nam povedali: Drago Zemljak, šaržer: »Zdravstveni dom je kar precej oddaljen, kar sem še posebno občutil, ko sem bil pol leta v bolniški in sem hodil na preglede. Z rednimi zdravniškimi pregledi pa nismo nič na boljšem, saj tudi sedaj izgubiš en ali celo dva delovna dneva. Moti me tudi, da je zdravstveni dom tako slabo opremljen, da si primoran v Ljubljano na dodatne preglede. Ko smo imeli »svojo« ambulanto, smo biti kar hitro vsi na vrsti. Imeli smo v redu prostore, škoda, da sm-o to ukinili. Sedaj si že od čakanja bolan.« Alojz Jenko, vodja izmene: »Poudariti moram, da je zdravstveni dom za nas precej od rok. Marca COLOR 4 sem bil na zdravniškem pregledu in prvi dan izgubil v Medvodah, naslednji dan pa še v Šiški. Še dobro, da sem zdrav, saj potem tudi lažje greš k zdravniku. Moram reči, da sam dokaj dobro skrbim za zdravje, rad se sprehajam, zadosti moraš imeti spanja, imeti hobi, da preženeš hudobne misli. Sam kar 20 let nisem imel zdravstvenega kartona, le enkrat me je v posteljo položila pljučnica.« Oto Bačnik, vodja gasilske opera-rative: »Pogrešam obratno ambulanto, katero smo imeli v stari tovarni in je bila zelo v redu. Če si recimo rabil samo kakšen recept, si ga lahko skorajda brez čakanja do-d-abil in še to po službi. Sedaj kar veliko več časa zamudim, saj moram v oddaljeni zdravstveni dom. Tudi za redne preglede na medicini dela izgubiš cela dva dneva. Napis na vratih pove, da je tam tudi »naša« ambulanta, toda vsaj dve uri moraš čakati, da prideš do sicer dobre zdravnice. Tudi s hitrimi u-slugami ni nič. Pa tudi prej nas je zdravnik poznal in hitro vedel, kaj je s teboj. Pa tudi vse je opravil v eni uri, sedaj pa je samo do novega zdravstvenega doma celo uro peš hoje. Vsekakor je izguba časa prevelika!« Rihard Pevec, varnostni inženir: »Gotovo so se usluge zdravstva za Colorjeve delavce poslabšale, če jih primerjamo celo z obdobjem 20—25 let nazaj. Spomnim se še časov, ko smo se borili za obratno ambulanto v tovarni. Vodila nas je težnja, da zdravniško službo približamo delavcem — zdravnik mora priti do delavca, da ga spozna. Vsi dosedanji naši zdravniki so prihajali v tovarno in to se nam je zdelo edino pravilno. Nerazumljivo je, da poleg vseh rednih prispevkov, sedaj plačujemo vse tri vrste uslug: preventivo, kurativo in zobozdravstvo. Ob teh večjih stroških pa smo deležni slabših uslug, saj poudarjam: nimamo zdravnika v tovarni. Ne želimo pa nič drugega, kot da-zdravnik enkrat tedensko pride za eno uro v tovarno. Moral bi spoznati delovna mesta in delavce, se povezati s službo varstvo pri delu. Oddaljeni zdravstveni dom je prav gotovo ovira, »telefonsko« zdravljenje pa verjetn-o ni zadostno«. Je prava količina? Poročilo o delu DSSS DO Color v obdobju od 1. januarja do 30. septembra 1985 1. Finančno računovodski sektor V januarju in februarju so bila opravljena dela pri usklajevanju inventure za leto 1984 ter zaključnem računu za isto poslovno leto. Pripravili smo zbirno in konsolidirano bilanco uspeha za DO kot celoto v rokih in na način kot ga predpisuje Zakon o knjigovodstvu, za TOZD in DSSS pa zaključni račun za leto 1984 (bilanca uspeha, bilanca stanja, posebni podatki k poslovnemu rezultatu itd.). Ob zaključnem računu in periodičnih obračunih smo pripravili pregled stroškov, omejenih z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov: a) za dnevnice, prevozne stroške in uporabo lastnega avtomobila in reprezentanco b) za pregled izdatkov za pogodbe o delu, avtorske honorarje c) za reklamo in propagando Poleg rednih del, ki so bila navedena, so bila opravljena še naslednja dela: — Uvedba evidentiranja nalogov v zvezi s spremenjenim deviznim zakonom. — Prevzeli smo obveznost združevanja od drugih DO za naložbo v Fapol Podujevo. V zvezi s tem je bilo potrebno preveriti vse terjatve ter izdelati amortizacijske načrte ter izdati certifikate približno 300 zdru-ževalcem. — Sodelovanje pri izdelavi planov za leto 1985 je bilo zahtevnejše in intenzivnejše glede na novi Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. — Sestavljen je bil nov Kontni plan, preknjiženo začasno stanje in nova organizacija stroškovnega knjigovodstva. — Nov zakon o revalorizaciji zalog je zahteval vrednotenje po stanju 31. 3., 30. 6. — Potekale so priprave za obračun poslovanja dejavnosti za potrebe družbenega standarda — obrat družbene prehrane. — Glede na spremembo zakonodaje je usklajen periodični obračun. V aprilu smo pripravili poslovno poročilo za obdobje od 1. 1.—31. 3. 1985, v juliju poročilo o poslovanju v I. polletju 1985. Sodelovali smo pri pripravi gospodarskega načrta za leto 1985 in sicer pri naslednjih planih: plan a-mortizacije, plan sredstev SSP, plan virov in porabe sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj, plan splošnih stroškov, plan obratnih sredstev ter plan ugotavljanja celotnega prihodka in dohodka ter njegove razdelitve. Že v začetku leta 1985 so stekle priprave za gospodarski načrt za naslednje srednjeročno obdobje 1986— 1990 ter za dolgoročni plan do leta 2000. V samoupravnih organih je februarja potekala razprava o predlogu gospodarskega načrta za leto 1985 ter poročilo o 'poslovanju v letu 1984, v aprilu o poslovanju v I. četrtletju leta 1985, v juliju pa poročilo o poslovanju v I. polletju 1985. V marcu smo izdelali primerjalno analizo uspešnosti poslovanja v sorodnih tovarnah v SFRJ ter zaključnem računu za leto 1984, v maju isto analizo za I. četrtletje leta 1985 in v avgustu za I. polletje 1985 in sicer za Dugo, Chromos, Helios in Color. Rezultate smo predložili vodilnim in vodstvenim delavcem DO Color v nadaljnjo obravnavo. V navedenem obdobju smo likvidnostne težave premeščali z zagotavljanjem sredstev prek Ljubljanske banke, Gospodarske banke Ljubljana, kjer smo najemali kratkoročne kredite (selektivne kredite za pripravo blaga za izvoz in kreditiranje izvoza blaga) ter pri Interni banki Kemija z najemanjem kratkoročnih sredstev (za ohranjanje likvidnosti, odkup deviz) in pri Narodni banki Jugoslavije Beograd, kakor tudi pri naših poslovnih partnerjih, s katerimi smo povezani v reproverigi. Zaradi lažjega premeščanja likvidnostnih težav smo nadaljevali s sestanki finančne komisije, na katerih smo tesno sodelovali s komercialnim sektorjem in sproti reševali tekočo problematiko. Sodelovali smo kot člani poslovnega odbora in kreditnega odbora na sestankih pri kreiranju poslovne in kreditne politike pri Interni banki Kemija ter kot delegat na zboru Interne banke. Sodelovali smo tudi kot delegat na zboru Ljubljanske banke in Jugobanke Ljubljana. Sodelovali smo pri uresničitvi naložbe v TOZD Smole za povečanje kapacitet alkidnih in poliestrskih smol ter pri zaključku naložbe v rekonstrukcijo mešalnice. 2. Sektor za ARO in AOP Intenziteta dela v tretjem četrtletju tega leta je bila v primerjavi s prvim polletjem nekoliko manjša, saj je to čas, ko je odsotnost delavcev zaradi letnih dopustov naj-večja. K dodatni odsotnosti pa je prispevala še bolezen nekaterih delavcev. 1. Oddelek za plan in analize V tretjem četrtletju so bila kljub vsemu opravljena vsa tekoča dela vezana na razna poročala za potrebe DO in zunanje institucije ter sodelovanje pri pripravi in obravnavi polletnega periodičnega obračuna. 2. Oddelek AOP — Nadaljevanje programiranja za projekt vodenje zalog materiala. — Obračun OD. 3. Organizacija dela — Oblikovanje postopkov za vodenje zalog izdelkov in fakturiranje. — Nadaljevanje izdelave navodil za uporabniške. — Ažuriranje matičnih podatkov. — Oblikovanje poročil za APO sektor. — Ažuriranje receptur. (Nadaljevanje na 6. strani) COLOR 5 Horizontalni peščeni mlin v mešalnici... (Nadaljevanje s 5. strani) 3. Razvojno investicijski sektor 1. Rekonstrukcija mešalnice: Faza I — montaža elektronske opreme tehtnic je zaključena, zaprosili smo za tehnični pregled. Faza II — Problemi glede tehno-loško-tebnične garancije od dobavitelja so rešeni, dobavitelj je pristopil k izdelave projektne dokumentacije. Inodolbavitelj bo opremo dobavil do konca leta. V teku so pogovori z domačimi dobavitelji o dobavi domače opreme. 2. Rekonstrukcija in modernizacija smol: Odpravljene so pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnem pregledu za kotlovnico, energetski objekt in visoki aneks, zato bomo zaprosili za uporabno dovoljenje le-teh. Polin-dustrijiska naprava je v glavnem izdelana, montirana bo predvidoma novembra. Oprema za AFK in AMK je delno že montirana, preostali del pa bo dobavitelj predvidoma montiral do konca leta. 3. Rekonstrukcija in izgradnja skladišča topil: Investicija je v zaključni fazi, manjka še asfalt in tehnološke povezave v obstoječem črpališču in črpališču protipožarne vode, kar bo predvidoma zaključeno do konca novembra. 4. Dograditev razvojno kontrolnih laboratorijev v Preski: Statični izračun izdelan. Na osno-v statičnega izračuna se izdeluje nov idejni projekt. 5. Dograditev razvojno raziskovalnih laboratorijev na lokaciji v Medvod ah : V izdelavi je statični izračun. Zaradi pomanjkanja podatkov o sami stavbi (izgradnja pred vojno) je potrebno za izračun izmeriti in poiskati ter ponovno izračunati osnovne podatke o stavbi. Zaradi tega kasni izračun. 6. Povečanje zmogljivosti trafo I: V izdelavi je ponudba za izdelavo projektov. 7. Reciklažni bazen: Izdelan idejni projekt z oceno gradbenih stroškov. V izdelavi je idejna zasnova prečrpavanja in hlajenja. 8. Idejni projekt skladišča gotovih izdelkov: V izdelavi so variante skladiščne tehnologije in s tem povezano proučevanje stopnje avtomatiziranosti skladiščne opreme z oziroma na Ex izvedbo. 9. Pripravljalna dela za RVRR: Smo v fazi zbiranja ponudb in razčiščevanja tehničnih detajlov. 10. Z deli na projektu polindu-stnijske proizvodnje praškastih premazov nismo pričeli, ker odločitve o nosilcih na lokaciji še nimamo. 11. Pridobili smo dovoljenje za adaptacijo podstrešja v upravni stavbi in izdelani so projekti za adaptacijo. 4. Kadrovsko splošni sektor Delo v kadrovsko splošnem sektorju se je odvijalo po programu dela. Poleg rednih že utečenih opravil smo opravljali še naslednje: — V kadrovskem oddelku smo že v začetku leta pričeli s pripravo predevidentiranja članov za SIS in DPS. Te priprave so se nadaljevale. Po prvih poročilih, ki so bila oddana na občino, smo v drugi polovici leta pripravili skupaj s sindikatom drugo poročilo o evidentiranih možnih kandidatih. Aktivnosti se še nadaljujejo, kajti v marcu 1986 nas čakajo volitve v SIS in DPS. Glede na pridobitev novega delavca za področje izobraževanja za SOZD Kemija so se povečale tudi aktivnosti v naši DO. Na SOZD so bili oddani vsi obrazci KE-1 z vsemi spremembami in dopolnitvami, kar naj bi pripomoglo k boljši informiranosti o kadrih — upajmo z obeh strani. Področje socialnega dela in družbenega standarda bo z namestitvijo nove sodelavke bolj zaživelo. Trenutno se pripravljajo kriteriji in merila za področje preventivnega okrevanja, ki bodo izdelani v taki obliki, da bodo uporabni v naši DO. Osnutek pravilnika o izobraževanju ob delu, iz dela, pripravništvu in štipendiranju je v fazi javne razprave. Računamo, da bomo predlog lahko še letos pripravili za sprejem na delavskih svetih. — Aktivnosti na projektni nalogi »Spremembe organizacijske strukture DO« so v zaključni fazi. V septembru je bila izdelana organizacijska struktura za TOZD Smole, pripravljena pa je tudi za komercialni sektor. — Pravni oddelek je pripravil celovito analizo dela skupne disciplinske komisije, izvedene so bile aktivnosti za sprejem panožnega sporazuma o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Izpeljani so bili postopki v zvezi z registracijo trgovine v TOZD Premazi ter urejeni vpisi in izbrisi odgovornih oseb glede na kadrovske spremembe v vodstvu DSSS in TOZD. Urejali smo pogodbeni odnos za nabavo terminalov IBM, sodelovali pri pripravi Pravilnika o revalorizaciji zalog, pripravljen je tudi delovni osnutek SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno norabo. Urejali smo tudi zemljiško-knjižno stanje za počitniški dom na Voglu in Opatiji. Za TOZD Smole smo pripravili pogodbo o prodaji izdelkov v tovarniški trgovini, pripravljali pa smo tudi razna gradiva za samoupravne organe, Skrbeli za izvedbo disciplinskih postopkov in opravljali druge standardne naloge. — Služba varstva pri delu je o-pravila preizkus tlačnih posod, meritve prehodne upornosti električnih naprav, opravila kontrolo naprav EX izvedbe, pripravila tečaj za izprašane gasilce. Opravila je tudi meritve strelovodnih naprav, meritve mikroklime v saržirnici, mešalni -ci, finalizadiji, sintezi in nitro oddelku. V avgustu je bil opravljen preizkus cisterne v gasilskem bazenu. Med nepredvidenimi deli je o-pravljena ocena ogroženosti zaradi nevarnih snovi, ocena požarne ogroženosti in načrt dela za vajo NNNP 1985. — Na področju nalog iz SLO in DS je bila pripravljena politična varnostna ocena TOZD in DSSS. Ekipa prve pomoči se je udeležila tekmovanja ekip prve pomoči v okviru CZ občine Ljubljana-Siška. Izpolnjeni so biti številni formularji in obrazci za potrebe drugih organov. — »Družbeni standard« — počitniške zmogljivosti smo obogatili s tremi novimi stanovanji na Cresu in kontejnerjem v Čateških toplicah. Izvedli smo aktivnosti v zvezi z dodeljevanjem stanovanjskih posojil in se zelo angažirali za pridobitev kreditov od Ljubljanske banke — sta-novanske banke Ljubljana glede na nove pogoje kreditiranja stanovanjske gradnje. Razpis za dve najemni stanovanji je v zaključni fazi, predviden pa je še en razpis. Da bi bili ob razvojnih uspehih vedno takole nasmejani... COLOR 6 Ekonomska šola - dislociran oddelek v Medvodah V letošnjem šolskem letu je Ekonomska srednja šola Ljubljana odprla dislociran oddelek za ekonomsko usmeritev — ekonomski tehnik v Medvodah. Zakaj? Že dalj časa se je kazal v medvoških delovnih organizacijah velik interes za organizacijo takega oddelka. Tako izobraževanje ima določene prednosti: 1. Kandidatom se ni treba voziti v Ljubljano in tako prihranijo na času. 2. Kandidati se sami odločijo za obliko izobraževanja (za katere predmete želijo predavanja, za katere konsultacije oziroma samoizobraže-vanje). Dolga leta smo bili vajeni, da se .izdelki s firmo »Color« kar sami prodajajo in propagandni dejavnosti nismo posvečali posebne pozornosti. Toda, časi se spreminjajo in letošnje leto tbi lahko bilo prelomno po tej strani. TV, radio in časopisi so bili letošnje poletje polni Colorjeve reklame. Kako je s temi stvarmi, smo poskušali izvedeti iz »prve roke« od Janine Senčar, dipl. inž. arh., vodjo propagandne dejavnosti. »Ljubljanska televizija je posnela štiri filme (Colomin, Syntol, Yacht program in splošni) in te 30 in 10 sekundne filme so nato trije televizijska centri predvajali vsak dan od aprila do junija. Za iste artikle je potem sledila še časopisna reklama po vsej Jugoslaviji. Vključili smo še radijski medij in za majhne denarje (le 30 starih milijonov) so skoraj vse radijske postaje v Jugoslavija (tudii manjše) predvajale naše reklamno sporočilo.« 3. Časovno so predavanja prilagojena željam in potrebam večine kandidatov. 4. Ker se slušatelji med seboj poznajo, si lahko izmenjujejo izkušnje, zapiske, si pomagajo in so tako bolj motivirani pri učenju. Konec lanskega leta so se začeli dogovori med medvoškimi organizacijami, da se odpre na področju Medvod tak oddelek. Na podlagi obvestila na oglasnih deskah, se je pri nas prijavilo devet kandidatov. Smatrali smo, da je teh kandidatov več, zato smo obvestili vse delavce, ki opravljajo dela, kjer se zahteva ekonomska šola oziroma delavce, ki so kakorkoli pokazali interes, da bi se šolali na ekonomski usmeritvi. In kakšen uspeh je bil dosežen? »Težko je že sedaj ocenjevati, saj tudi še niso obdelani anketni listi, ki so bili dani trgovcem. Odziv je vsekakor dober, spoznali so nas skozi reklamo, marsikje spet vedo, kaj je Color. Pravilnost naše odločitve za te propagandne akcije je prav gotovo tudi dokazana s tem, da so konkurenčne firme ubrale enako pot za nami.« In kako naprej? »Pripravljamo novo akcijo za o-stale artikle (Lesol, Yacht program), kjer pa še mi dokončne odločitve naše prodajne službe. Tudi nov zaščitni znak je še vprašljiv, saj so mnenja deljena, čeprav je nova rešitev vsekakor sodobnejša. Tudi embalažo skušamo posodobiti, sem spada še ostali propagandni material, oprema tovarniške prodajalne. Tudi za prihodnje leto načrtujemo sodelovanje na številnih sejmih, skratka za ime »Color« se bo še slišalo ...« Nov znak da ali ne... Približno enak odziv je bil v o-stalih medvoških delovnih organizacijah. Kandidati so bili seznanjeni z vpisnimi pogoji in so dobili informacijo o načinu in poteku študija. V občinskem glasilu smo obvestili vse ostale prebivalce Medvod o možnosti izobraževanja v Medvodah, da bi bil oddelek čimstevilnejši in bi ga kljub osipu srečno pripeljali do konca šolanja. Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Pri vpisu so kandidati predložili še vsa ostala spričevala (spričevala za kakršnakoli nedokončano štiriletno srednjo šolo ali za drugo končano šolo — trgovsko ipd.). Na šoli so vsa ta spričevala pregledali in posameznikom določene predmete priznali. To je bilo še posebno vabljivo za vse interesente. Predavanja so se pričela 23. oktobra v naši sejni sobi. Trenutno tečejo predavanja iz štirih predmetov —-geografije, umetnostne vzgoje, STM in biologije. Takoj po končanih predavanjih iz enega predmeta imajo slušatelji možnost opraviti izpit. Šolanje bo predvideno trajalo tri leta in pol, kajti že v letošnjem šolskem letu bodo slušatelji poslušali vsa predavanja za I. letnik in za četrtino II. letnika. Predavanja so se pravkar pričela, zato obveščamo vse, ki so še zainteresirani, da se čimprej oglasijo v kadrovskem oddelku. Prijavite se — priložnost je res enkratna! COLOR 7 Kratek pogovor z Janino Senčar, vodjo propagandne dejavnosti Prodorna propagandna sporočila Rezultati Colorjevih športnih iger 15. 9. - 27. 9.1985 ODBOJKA 1. DSSS — 4 točke 2. Razvoj — 2 točki 3. Skladišče — 0 točk DSSS : Razvoj DSSS : Skladišče Razrvoj : Skladišče DSSS Razvoj Osovnikar Hafner Borčnik Kern Čarman iBeber Kržišnik Fabiani Šuštar Novak Kasterlic Erman 2 : 0 2 : 0 2 :1 Skladišče Plazar Stopar Jerina Dobnikar Dolinar Krhlikar NAMIZNI TENIS Dekleta: 1. Aljeta Kršinar 2. Mimi Jamnik 3. Helga Doleczek 4. -Ida Juvan-Primožič Fantje: 1. Herman Dolinar 2. Miran Bukovec 3. Bojan Dobnikar 4. Herbert Schwikart 5. Bogdan Stopar 6. Tine Škulj 7. Brane Škulj 8. Štefan Jurinič Odbojkarska ekipa »Razvoja« ki je letos delno popravila lanski spodrsljaj ... KOŠARKA 1. Proizvodnja Proizvodnja : DSSS 53 : 38 2. DSSS Proizvodnja Dobnikar Žmavc Bukovec Stopar Grgurič Škulj Jurinlič DSSS Osovnikar' Kržišnik Šuštar Kastelic Čarman NOGOMET 1. Skladišče prevzem 2. MešaJjnlca 3. Skladišče odprema (stara tovarna) TENIS Dekleta: 1. Helga Doleczek 2. Marjana Plešec Fantje: 1. Ljubo Osovnikar 2. Dušan Čarman 3. Marjan Kerže 4. Franc Kamin 5. Ivo Kržišnik 6. Friderik Bešter 7. Niko Krhlikar Servis je popolnoma uspel... TEK BALINANJE 1. Skladišče Smole (Bitenc, Jordan, Stopar) 2. Vzdrževanje (Kristan, Orel, Zidar) 3. Skladišče prevzem (Rogelja, Škulj Z., Jurinič) 4. Mešalnica (Frfolja, Krelj, Virant) 5. Stara tovarna (Borčnik, Savovič, Kobal) COLOR 8 Dekleta: 1. Dragi Kosec 16.53 2. Anica Petaoi 18.29 3. Stanka Petrovič 18.37 4. Aljeta Kršinar 20.44 5. Vida Žerovnik 22.25 Fantje: 1. Franc Burja 14.26 2. Frane Erman 14.35 3. Pavle Jerina 15.20 4. Domin Košir 16.26 5. Miro Šuštar 16.35 6. Tine Veber 18.06 7. Niko Krhlikar 18.09 8. Jože Kepic 18.36 Ekipe: 1. Razvoj — 31.28 (Dragi, Frane) 2. Stara tov. — (32.55 (Anica, Franc) 3. OTK — 36.04 (Aljeta, Pavle) 4. DSSS — 39.00 (Vida, Miro) Gneča ob mizi za zbiranje prijav je na krosu, ki je veljal tudi za odprto prvenstvo Medvod, presegla vsa pričakovanja ... ŠAH 1. Lush-tatou Fadil — 6 2. Dobnikar Bojan — 5 Vz 3. Škof Andrej — 5 V2 4. Šuštar Miro — 5 5. Kadirič Ibro — 4 6. Marin Andrej — 4 7. Borčnik Darko — 3 V2 8. Fejzulahu Rahman — 2 '/2 9. Krhlikar Niko — 1 STRELJANJE Dekleta: 1. Mimi Jamnik 164 2. Darinka Barbič 151 3. Marinka Burgar 130 4. Ida Juvan 125 5. Breda Kokalj 117 Fantje: 1. Stane Krelj 181 2. Franc Krelj 170 3. Miško šknankovič 160 4. Rado Lazarevič 156 5. Igor Krelj 154 6. Marjan Hribernik 150 7. Ivan Burgar 147 8. Brane Škulj 141 9. Miro Šuštar 141 10. Jože Kepic 140 11. Rafko Bizant 132 12. Tone Kozjek 131 13. Jože Jenko 117 14. Fadil Luštaku 110 Ekipe: Dekleta 1. Komerciala 315 (Jamnik, Barbič) 2. Kadrovski sektor 255 (Burgar, Kokalj) Fantje 1. Mešalniica I. 351 (Krelj S., Krelj F.) 2. Mešalnica II 310 (Lazarevič, Krelj I.) 3. Transport 307 (Simonkovič, Burgar) 4. DSSS 290 (Hribernik, Šuštar) KEGLJANJE (Dekleta: 1. Majda Jesenovec 357 2. Marinka Burja 342 3. Slavka Križaj 329 4. Vida Žerovmik 323 5. Marjana Vodlan 316 6. Anica Petaci 303 7. Andreja Perko 262 8. Zorka Lesjak 247 Fantje: 1. Andrej Kunstelj 400 2. Miro Zidar 387 3. Dane Bitenc 376 4. Srečko Kobal 371 5. Srečko Virant 348 6. Marko Kristan 347 7. Miran Bukovec 338 8. Frane Erman 337 9. Herbert Schwikart 325 10. Janez Zerovnik 311 11. Mi-loš Milašinovič 297 12. Miro Šuštar 258 Ekipe: 1. TOZD II. 1.103 (Kunstelj, Zidar, Vodlan) 2. TOZD I. 981 (Kristan, Zerovnik, Zerovnik) 3. DSSS 940 (Jesenovec, Šuštar, Schw»ka