GDK: 524.2:525 Napake izmere oblovine iglavcev in predlog novega načina izmere (2. del) The Errors of Conifers' Roundwood Measurings and a Suggestion as to a New Measuring Method (part 2) 1 Edvard REBULA* Izvleček Rebu la, E.: Napake izmera oblovine iglavcev in predlog novega načina izmera. Gozdarski vest- nik, št. 1/1994. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 25 Z raziskavo smo ugotavljali debelina in delež lubja pri oblovini jelke in smreke na Dinaridih Slovenije. Ugotavljali smo tudi možnosti izmera lesa v lubju in napake običajnih načinov merjenja oblovine jelke in smreke. Raziskava kaže, kakšen je vpliv polnolesnosti in debeline ter dolžine sortimentov in njihovega položaja v deblu na napake pri izmeri oblovine. Predlagani so izboljšani načini izmera lesa. Ključne besede: lubje, jelka, smreka, Dinaridi, izmera lesa. 4.5. Možnost merjenja oblovine jelke in smreke v lubju 4.5. Measurement Possibilities of the Logwood of the European Fir and the Norway Spruce in Bark Gre za presojo, kako dovolj natančno in čim bolj racionalno ugotovimo lesno maso lesa, če je ta v lubju (neobeljen) in merimo mere sortimentov v lubju - z lubjem. Tu bomo obravnavali le merjenje lesa, kjer merimo premere ročno. Od teh mer ali od telesnine, izračunane iz teh mer, mo- ramo odšteti lubje. Uporabni so vsi načini, za katere imamo dovolj natančne podatke o debelini lubja. Najbolj točna sta verjetno načina, ko bi debeline ali delež lubja odvzemali pri vsa- kem sortimentu. Tudi, če bi to delali za debelinske razrede {npr. po Sem), bi dosegli * Prof. dr. E. R., dipl. inž. gozd., 66230 Postoj- na, Kraigherjeva 4, SLO 2 GozdV 52. 1994 Synopsis Rebu la, E. : The Errors of Conifers' Roundwood Measurings and a Suggestion as to a New Mea- suring Method. Gozdarski vestnik, No. 1/1994. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 25. ln the research, the thickness of bark and its share in the roundwood of the European fir and Norway spruce in the Dinaric region of Slovenia was established. The possibilities as to the mea- surings of timber in bark and the errors of the usual measuring methods of European fir and Norway spruce roundwood were established as well. The results of the research show the shape of roundwood, diameter and length of assortments and the part of the trunk which forms a log. The improved measuring methods are propo- sed. Key words: bark, European fir, Norway spruce, Dinaric mountain range, roundwood measuring. zadovoljivo točnost. Sta pa oba načina pri sedaqjem ročnem merjenju in računanju komaj izvedljiva. Šlo bi s primernimi raču­ nalniki in ustreznimi programi. Zato bomo tu podali le za prakso spre- jemljive načine. Ocenili bomo tudi njihovo točnost. Točnost bomo ocenili tako, da bomo primerjali telesnino (temeljnico) lesa v posameznemu vzorcu, izračunane na različne načine. Kot merilo primerjave bomo vzeli telesnino lesa, izračunane iz mer brez lubja. 4.5.1. Računanje telesnine lesa z odštevanjem dvojne debeline lubja 4.5.1. The Catculation of Timber Vo/ume by Subtracting Double Bark Thickness Računanje poteka tako, da od premera z lubjem odšejemo dvojno debeline lubja pri vsakem izmerjenem premeru posebej. Za jelko smo preizkusili dva načina : Napake izmera oblovine iglavcev in predlog novega načina izmere (2. del) 1. naš originalni, 2. po predlogu Turka (1982). 1. Od točnih premerov z lubjem (nezao- kroženih) odštejemo na račun debeline lu- bja pri sortimentih drobnejših od 30 cm (z lubjem) 1 cm. Pri debelejših sortimentih (nad 30 cm premera) pa odštejemo 2 cm. Ta način daje pri vseh naših vzorcih pre- nizke rezultate. Na ta način smo naračunali pri neprebranih vzorcih (prvi način vzorče­ nja) v povprečju 1,9% premalo lesa (minim. -3,3 %, max -0,2 %, standardni odklon 0,7%). V primerjavi z veljavnim načinom merje- nja (zaokroževanje navzdol, JUS), daje ta način v povprečju za 0,8% višje rezultate. Ekstrema sta za 0,6% nižje (-0,6%) in za 3,2% višje ( +3,2 %). Standardni odklon je ±0,9%. V okviru našega vzorčenja nismo ugoto- vili zveze med dejansko napako (razliko) lesa in povprečno debelina sortimentov. Ugotovili pa smo šibko zvezo (R = 0,36) med razliko lesa, izračunana po tem načinu in po JUS-u, in povprečno debelina oblo- vine v vzorcu. Pri debelejši oblovini je napaka manjša. Pri prebranih vzorcih (drugi način vzorčenja) so napake različne. Pri prvih kosih (korenovec) namerimo po tem načinu 1 ,5% premalo, pri .drugem kosu (sredina debla) 2,5% premalo in pri vrhih (zadnji kosi) celo 4% premalo v primerjavi z dejansko količino lesa. 2. Turk (1982) je predlagal, da bi za jelko in smreko na račun lubja odšteli pri preme- rih z lubjem 8-20cm 1 cm 20-60cm 2 cm nad 60 cm 3 cm Ta način računanja je dal v povprečju za 3,8% prenizke rezultate z ekstremoma -1 ,9% in -6,2% ter standardnim odklo- nom ±1,07%. Oba načina sta obremenjena s sistema- tično napako. Pri debelinah lesa, kjer je lubje tanjše od računanega, dajeta vedno prenizke rezultate, pri lesu z debelejšim lubjem pa vedno previsoke. Z našo razi- skavo smo ugotovili, da je naš (originalen) način, v primerjavi z običajnim merjenjem (po JUS-u) obremenjen z naslednjo napa- ko. Debelina lesa z lubjem do15cm 15-20 20-25 25-30 30-35 35-40 40-45 45-50 5()-55 55-60 nad60 Nameri preveč Nameri premalo Pozit. napake Negat. napake +% -% 1,9 3,1 0,4 0,9 1,0 1,6 1,7 2,9 0,6 1,9 0,7 Prav tako smo ugotovili, da oba načina dajeta prenizke rezultate pri vseh debelinah (prsnih premerih) drevja, če vzamemo de- blo kot celoto (vso maso debel' določene debelinske stopnje). Naš, originalen način izkazuje največjo napako pri drevju 3. debe- linske stopnje (10-15cm prsnega premera), kjer tako merimo kar 1 0,6% lesa premalo. Z večjo debelina lesa napaka pada, je pa tudi pri drevesih nad 60cm prsnega pre- mera še vedno -1 %. Kljub naštetim pomanjkljivostim sta oba načina uporabna za jelko. Pri nekoliko de- belejšem lesu in lubju bi bil naš način še točnejši. Pri drevesih z najdebelejšim lu- bjem in pri zelo debelem lesu je točnejši Turkov način. Za smreko, ki ima tanjše lubje,ta dva načina nista primerna. Po našem načinu bi tako namerili kar za 4,5% manj od dejanske količine lesa in celo 2,1 % manj, kot ga namerimo po veljavnih predpisih. '1.5.2. Računanje telesnine lesa z odštevanjem deleža lubja 4.5.2. The Calculation of Timber Vo/ume by Subtracting the Bark Share Ta način je videti najbolj priročen. Poteka tako, da izmerimo telesnino lesa z lubjem in od tega odštejemo delež lubja. Točnost in uporabnost sta odvisni od točnosti ocene deleža lubja. Ta je toliko bolj točna in zanesljiva, kolikor ožji je debelinski razred lesa, za katerega velja. Je pa tako računa­ nje pri vsakdanjem delu komaj uporabno. GozdV 52, 1994 3 Napake lzmere oblovine iglavcev in predlog novega načina izmere {2. del) Z odštevanjem deleža lubja lahko raču­ namo telesnino lesa na naslednje načine. 4.5.2.1. Računanje telesnine lesa z odštevanjem povprečnega deleža lubja 4.5.2.1. The Calculation of Timber Vo/ume by Subtracting the Average Bark Share Najenostavneje izračunamo telesnino le- sa, če od telesni ne lesa z lubjem odštejemo povprečni delež lubja. Ta je za jelko 9,7 %. Pri tem postopku lahko računamo z maksi- malno napako ± 1 ,8 %. Pri s mre ki je delež nižji. Za rabo predlagamo višji delež, kot smo ga ugotovili v naši raziskavi. Menimo, da je realni delež nekje okoli 8,5 - 9 %. Točnost teh ocen je odvisna od debelin- ske sestave merjenega lesa. Zato točnost povečamo z upoštevanjem povprečne (arit- melične ali kvadratične) debeline vzorca. Povprečni delež jelovega lubja v odvisnosti od povprečne debeline smo prikazali v preglednici 5. Podatke v preglednici 5 smo izračunali iz regresijskih enačb v poglavju 4.2.4.2. Z njimi si vsak lahko izračuna delež lubja za poljubni srednji premer. Z uporabo aritmetične sredine premerov smo napako ocene deleža zmanjšali na okoli ± 1 ,3 %, z uporabo kvadratične sre- dine pa celo na ±1,2%. To pa je že sprejemljiva točnost, zlasti še, ker je na- paka slučajna in je pričakovati, da se pri številčnejših vzorcih izravna. Uporaba kvadratične sredine v praksi je nekoliko nepriročna. Izračunamo jo lahko tudi iz povprečne temeljnice hlodov. Tele- sni no hlodov (M-m3) delimo z vsoto njihovih dolžin (L-m) G =Mil in tako dobimo povprečno temeljnico. Iz nje pa izračunamo srednji premer ali pa ga odčitamo iz ustreznih tablic. 4.5.2.2. Računanje telesnine lesa s podatki o deležu lubja po debelinskih stopnjah 4.5.2.2. The Calculation of Timber Vo/ume by Means of the Data on Bark Share by Thickness Degrees V primerih, ko imamo podatke o debeli- nah (prsnih premerih) drevja, lahko izraču­ namo povprečni delež lubja s podatki o deležih lubja po debelinskih stopnjah (pre- glednica 4). To je običajni primer po odkazilu drevja in izračunu lesnih zalog. Tak način računa­ nja deleža lubja bi bil zelo primeren pri prodaji ob panju ali kakem drugem mestu (ob cesti, na kamionu, skladišču ipd.), če kupec kupi vso odkazano maso. Za ta način računanja bi morali za vsako delovišče (sečnospravilno enoto) ali partijo, ki je predmet kupoprodaje, že ob računanju odkaza.ne lesne mase (po odkazilu) izraču­ nati tudi povprečni delež lubja. Ob konkret- nem merjenju lesa ob prevzemu bi od v Preglednica 5: Povprečni delež jelovega lubja v odvisnosti od povprečne debeline lesa Table 5: The Average Share of European Fir Bark in Relation to the Average Timber Diameter Aritmetična sredina Kvadratična sredina Arithmetic Mean Square Mean Povpr. prem. Delež lub. Povpr. prem. Delež lubja Temeljnica A vera ge Diameter Bark Share Average Diameter Bark Share Basal Area ~d % V? % mz d~-cm n d1 = cm 15 11 ,8 18 11,6 0,0254 18 11 ,4 21 11,2 0,0346 21 10,9 24 10,7 0,0452 24 10,5 27 10,3 0,0573 27 10,0 30 9,9 0,0707 30 9,5 33 9,4 0,0855 33 9,1 36 9,0 o, 1018 36 8,6 39 8,6 0,1195 39 8,2 42 8,1 0,1385 4 GozdV 52, 1994 Napake izmere oblovine iglavcev in predlog novega načina izmere (2. del) lubju izmerjenega lesa odračunali pov- prečni delež lubja. Ob primerni organizaciji prevzema, zlasti pravočasnem izračunu povprečnega de- leža lubja, je videti ta način dovolj praktičen. Je pa verjetno najtočnejši, saj upošteva debelinsko sestavo drevja, ki je glavni vir variabilnosti deleža lubja. Na koncu poglavja podajamo pregled točnosti izmere lesa posameznih predlaga- nih načinov. Podan je v preglednici 6. 4.6. Napake izmere 4.6. Measurement Errors Večina napak merjenja, ki jih bomo tu obravnavali, nastaja zaradi predpisanega načina merjenja (JUS D.BO 022) gozdnih lesnih sortimentov in izračunavanja njihove telesnine. To pomeni, da bi jih lahko z drugačnimi načini merjenja in računanja izločili. Danes so za to dani vsi pogoji. Napake bomo obravnavali po njihovih vzro- kih. 4.6.1. Napake zaradi zaokroževanja premerov navzdol 4.6.1. Errors due to Rounding-off Predpis določa, da premere sortimentov zaokrožujemo navzdol na cele centimetre. Zato namerimo premalo lesa. Teoretično je povprečna absolutna napaka 0,5 cm, rela- tivno pa je odvisna od premera hlada. V naših vzorcih bi zaradi zaokroževanja izme- rili v povprečju za 4,1 mm manjši premer. Zaokroženo na cele mm je bila največja razlika 6 mm in najmanjša le 3 mm. V relativnem merilu bi tako namerili v povprečju za 2,6% lesa premalo. Relativna napaka je v tesni povezavi s povprečno debelina oblovine v vzorcu, ki jo kažeta regresijski enačbi p = 5,32- 0,0872d; p = 5,405-0,08396d,; kjer je :P =% napake 1 = 0,85 1 = 0,87 d = aritmetična sredina premerov dl = kvadratična sredina preme rov Preglednica 6: Točnost izmere lesa za posamezne predlagane načine izmere Table 6: The Accuracy of Timber Measurement for /ndividual Measurement Methods Način izmere telesnine Napaka izmere v % Vo/ume Measurement Method Measurement Error in% n?j~ižja srednja naj~išja mm1mum mean maxtmum Odštevanje dvojne debeline lubja 1 Doub/e Bark Thickness Subtraction ~Th~ ~A According to Turk Izvirni način- neprebran les Original method- unse/ected timber -{),2 -1,9 ~.3 Izvirni način- prebran les -1,5 -2,5 ---4,0 Original method- selected timber Odštevanje povprečnega deleža lubja 1 Average Bark Share Subtraction Brez ko relacije -1,7 O ±2, 1 Without correlation S korelacija arit. sredine With arithmetic mean correlation S korelacija kvadr. sredine With square mean correfation Po debelinskih stopnjah By thickness degrees Opomba: Vsi podatki so za jelko -1,5 Note: All the data refer to the European tir o ±1,3 o ±1,2 o ±1,2 Stand. odklon Standard Deviation ±% 0,7 0,9 0,6 GozdV 52, 1994 5 Napake izmere oblovine iglavcev in predlog novega načina izmere (2. del) Vidimo, da relativna napaka hitro pada z naraščajočim srednjim premerom vzorca. Tako je pri (kvadratično) srednjem premeru (d1) 25cm- 3,3%, pri 35cm pa še 2,5%. Obakrat bi namerili za toliko premalo lesa. Napaka je pomembna in velika, saj bi dosegla 1 % šele pri aritmetični sredini premerov 49,5cm, oziroma pri geometrijski sredini 52,5cm. Tako debel les pa je za slovenske razmere že velika redkost in še to le, če je posebej odbran. 4.6.2. Napake zaradi oblike debel in hlodov 4.6.2. Errors due to the Form ofTrunks and Logs Za analizo teh napak je bil dovolj velik vzorec le pri jelki. Zato veljajo ugotovitve le za jelko. Napake nastajajo zaradi poenostavitve pri računanju telesni ne debel in delov debel po enostavnih, za prakso priročnih obraz- cih. Tako je Huberjev obrazec točen le za valj in Apolonijev paraboloid. Napaka pa je tem večja, čim bolj se oblika debla razlikuje od teh dveh teles. V naši raziskavi smo ugotovili povprečno negativno (daje pre- majhne rezultate, naračunamo premalo le- sa) napako Huberjevega obrazca 3,2 do 4%, odvisno od dolžine sekcij (hlodov), za katere računamo telesnino. Poleg dolžine sekcij vpliva na velikost napake še: - oblika debla, - debelina dreves oziroma debel in nji- hovih delov, - položaj dela debla v deblu in - uporabljeni obrazec za računanje. Povprečne napake izmere zaradi upo- rabe poenostavljenih obrazcev za vso ana- lizirano lesno maso so prikazane v pregled- nici 7. Napake so razlike med telesnino telesa, izračunana po poenostavljenem obrazcu, in telesnino, izračunana z integri- ranjem obličnice (konture) telesa (debla, dela debla). Za razumevanje podatkov še naslednji pojasnili: 1. Predznak(-,+) pomeni, da daje obra- zec premajhne oziroma prevelike rezultate. 2. Napake so ugotovljene s predpostav- ka, da bi vse sortimente krojili v navedenih dolžinah. Telesnini toliko dolgih sortimentov je prištet ostanek vrha debla do debeline 7cm (npr. uporabna dolžina debla je 26,7m; to je 6 kosov po 4m +vrh v dolžini 2,7m). Podatki v preglednici 7 nam omogočajo naslednje zaključke: 1. Huberjev obrazec daje prenizke, Sma- lianov pa veliko previsoke rezultate. Zato bomo vnaprej obravnavali le Huberjev obra- zec. Smalianovega bomo omenili le, kjer bi bil lahko uporaben. 2. Napaka raste z dolžino sortimentov. Tudi pri najkrajših, za oblovino iglavcev običajnih dolžinah 4m, je povprečna na- paka razmeroma velika. Po tem obrazcu naračunamo v povprečju za 3,2% premalo lesa. Pozneje bomo dokazali, da je dejan- ska napaka še večja. 3. Variabilnost napake je velika. Raste z dolžino sortimentov. Poudariti velja, da ve- ljajo navedena povprečja in variabilnost za vzorec 304 dreves z lesno maso okoli 250m"- Iz tega lahko sklepamo, da so napake pri posameznih sortimentih, pa tudi manjših količinah, zlasti prebranih sorti- mentov, lahko bistveno različne. Preglednica 7: Povprečne napake izmere za različne dolžine sortimentov Table 7: The Average Measurement Errors for Different Assortment Lengths Dolžine Huberjev obrazec Smafianov obrazec sortimentov Huber's formula Smalian's formula Forest wood Povprečna napaka Standardni odklon Povprečna napaka Standardni odklon assortments Average error Standard deviation Ave rage error Standard deviation m o/o % % % 4 -3,2 1,5 + 8,5 2,5 6 -3,5 2,1 +13,5 3,6 8 -3,7 2,9 +17,9 4,6 10 -4,0 3,7 +21,3 5,3 6 GozdV 52, 1994 Napake izmere oblovine iglavcev in predlog novega načina izmere (2. del} Navedene ugotovitve so le zelo grob povzetek obsežne računalniške .obdelave, ki je dana v 64 preglednicah. Navajanje vseh presega potrebe te raziskave. Zato navajamo, kot primer, le dve, v pregledni- cah 8 in 9. Druge so na razpolago pri avtorju. V tej raziskavi bomo tabelarično in grafično prikazali le vpliv različnih dejavni- kov na velikost napake in zanesljivost izra- čunanega rezultata. V preglednici 8 je prikazan izračun napak merjenja celih debel (vse lesne mase), če jih krojimo na 4m dolge hlade in razvrstimo po oblikovnih številih dreves. V preglednici 9 pa je prikazan izračun napak merjenja za 4m dolge hlade na debelejšem koncu de- bla, korenovcu, če jih razvrsti mo po oblikov- nih višinah. Za razumevanje preglednic in diagramov naslednja pojasnila: 1. Razredi oblikovnih višin in števil ter debelin hlodov so oblikovani tako, da je v vsakem približno enako število dreves (hlo- dov). 2. Oblikovna števila so v bistvu faktorji - števila brez enot mere. Izpisane (v glavi preglednice) so le številke za decimalno vejico. Tako pomeni 426 v bistvu 0,426. Oblikovna višina je zmnožek dejanske vi- šine in oblikovnega števila (h xl). V pregled- nici 9 so dane v cm. 3. V vsakem "okencu" preglednice so 3 podatki. Gornji je število podatkov- dreves, ali hlodov (n). Srednji je povprečje (aritme- tična sredina) razmerij (R) med telesnino debel ali hlodov (V), izračunanih po Huber- jevem obrazcu za navedene dolžine hlo- dov, in dejansko telesnino hlodov ali debel (Vd), izračunana z integracijo obličnice. Računali smo takole: v R=-v, - ~R R=- n Spodnja številka v "okencu" je ocena standardnega odklona (SR) razmerij tele- snin. Napaka izmere je v bistvu enaka razliki Preglednica 8: Povprečne razlike izmer za cela debla Table 8: The Average Measurement Differences tor Whole Trunks Razredi prsnih Razredi oblikovnih števil premerov Form Number C!asses Breath-Height OdO Od426 Od448 Od472 Od497 Od525 Diameter C/asses Skupaj cm do426 do448 do472 do497 do525 do***" Dolžina "400" ,srednji premer 1 Mean Diameter o o o o 9 18 27 Od.O **"*" ,945 ,958 ,954 do20.0 **"*" ,0180 ,0113 ,0149 2 4 7 17 18 20 68 Od20.0 ,972 ,951 ,966 ,959 ,966 ,969 ,964 do30.0 ,0060 ,0300 ,0190 ,0227 ,0143 ,0145 ,0183 8 9 13 20 12 8 70 Od30.0 ,945 ,962 ,974 ,972 ,969 ,969 ,967 do 40.0 ,0162 ,0115 ,0091 ,0080 ,0073 ,0150 ,0135 13 27 19 7 8 3 77 Od40.0 ,965 ,971 ,979 ,971 ,974 ,979 ,972 do50.0 ,0115 ,0105 ,0123 ,0106 ,0149 ,0025 ,0121 16 11 9 6 3 2 47 Od50.0 ,970 ,971 ,974 ,983 ,978 ,969 ,973 do60.0 ,0090 ,0080 ,006~ ,0070 ,0133 ,0073 ,0090 11 o 3' o 1 o 15 Od60.0 ,963 """"* ,967 ,981 ,965 do**** ,0123 **"*" ,0131 ***** ,0124 50 51 51 50 51 51 304 Skupaj ,963 ,968 ,974 ,969 ,965 ,966 ,968 ,0142 ,0134 ,0124 ,0166 ,0166 0,0139 ,0149 GozdV 52, 1994 7 Napake izmere oblovine ig!avcev in predlog novega načina izmere (2. del) med izračunanima telesninama. V naši ra- ziskavi smo računali relativne napake izme- re. D=(1-Fl)x100 in tako dobili povprečno napako v%. 4. Zaradi takega načina računanja je ocena napak pristranska. To velja zlasti za zadnjo vrstico (skupaj), ki kaže povprečje vseh debelin, brez ozira na '1ežo" (količino lesa) posameznega razreda. Zato so dejan- ske povprečne napake merjenja bolj po- dobne tistim v razredih, kjer je večja količina lesa. To pa so razredi večjih debelin. Pri večjih debelinah so napake v povprečju večje (glej diagram 3), zlasti pri daljših sortimentih. Zato so tudi povprečne napa- ke, ki smo jih navedli v preglednici 7, dejansko nekoliko večje. 5. Zaradi interakcij, zlasti med debelina in oblikovnim številom oziroma oblikovno višino dreves, povprečja v preglednicah iz Preglednica 9: Povprečne razlike izmer za hlode računalniške obdelave ne kažejo vseh vpli- vov posameznih dejavnikov. So zameglje- na. Zato bomo prikazali vpliv vsakega de- javnika posebej. 6. Posamezen diagram je povzetek 4 posameznih tabel izmed 64 tabel, kolikor smo jih v obdelavi izračunali. Vzete so tiste, ki najbolj ponazarjajo obravnavano snov. Ker so razredi različnih širin, smo morali narisane vrednosti interpolirati, da smo tako dobili podatke na enakih razmikih. Na dia- gramih pomeni "št." število podatkov za vsak razred. 4.6.2.1. Vpliv debeline drevja in oblovine na napake izmere lesa 4.6.2.1. The Influence of Tree Diameter and Roundwood on Timber Measurement Errors Vpliv debeline drevja in oblovine na veli- kost napake izmere telesnine je težko ugo- toviti, ker se vpliv debeline prepleta (inte- Table 9: The Average Measurement Differences for Logs Razredi prsnih preme rov Breath~Height Diameter Classes cm OdO do971 Od 971 do 1151 Razredi oblikovnih števil Form Number Classes Od1151 Od1255 Od1337 Od1459 do 1255 do 1337 do 1459 do .... Hlodi na debelejšem koncu 1 Logs at the end of a larger diameter Dolžina "400" ,srednji premer 1 Mean Diameter 37 10 1 2 o o Od.O ,912 ,906 ,937 ,922 do22,6 ,0307 ,0167 ***** ,0049 11 16 6 11 2 Od 22,6 ,904 ,909 ,907 ,912 ,909 ~~?.~ do 29,2 ,0417 ,0356 ,0306 ,0236 ,0236 1 10 15 10 12 3 Od 29,2 ,613 ,894 ,902 ,913 ,909 ,915 do 36,5 ***** ,0259 ,0319 ,0215 ,0192 ,0161 o 7 12 11 11 9 Od36,5 ,932 ,907 ,907 ,912 ,912 do41,9 ***** ,0166 ,0261 ,0266 ,0276 ,0237 o 4 6 12 9 16 Od41,9 ,875 ,906 ,917 ,921 ,911 do46,4 ***** ,0311 ,0150 ,0232 ,0236 ,0241 1 2 7 4 17 20 Od46,4 ,665 ,939 ,872 ,916 ,907 ,917 do**** ***** ,0329 ,0232 ,0379 ,0249 ,0216 so 51 51 50 51 51 Skupaj ,906 ,907 ,901 ,913 ,911 ,914 ,0355 ,0310 ,0267 ,0239 ,0236 ,0220 8 Gozd V 52, 1994 Skupaj 50 ,912 ,0277 51 ,906 ,0323 51 ,903 ,0262 50 ,912 ,0254 51 ,911 ,0251 51 ,906 ,0266 304 ,909 ,0279 Napake izmera oblovine iglavcev in predlog novega načina izmera (2. del) rakcija !) z vplivom oblike debla, izražene z oblikovnim številom in oblikovno. višino. preglednica 8). Drobno drevje ima visoko oblikovno število, debelo pa nizko. Za toč­ nejšo analizo bi morali obdelati večji vzorec. Najprej smo podatke obdelovali glede na oblikovno višino. Tu smo ugotovili (glej preglednica 9}, da je drevje z nizko obli- kovno višino bolj drobno in ono z visoko bolj debelo. Poizkusili smo še z oblikovnim številom. Tu smo ugotovili obratno (glej Kljub temu omogočajo podatki pričujoče analize nekatere ugotovitve. Izhajajo iz dej- stev, prikazanih na diagramih 3-6. Na diagramih prikazujemo vpliv debeline drevja (diagrami 3-5) in hlodov (diagram 6) Grafikon 3: Vpliv debeline drevja in dolžine oblovine na napake izmere {povprečje vseh dreves) Graph 3: The Influence of Tree Diameter and Roundwood Length on Measurement Errors (the average of all trees) - 6 -s -4 -3 _, -1 o 1S " prsni premer (cm) breath-heigltt diame/er DOLŽINA OBWVINE/ ra und wood length D4m D6m §8m EZllOm " " Grafikon 4: Vpliv debeline drevja in dolžine oblovine na napake izmere dreves oblikovnega števila 0,497 ~ 0,525 Graph 4: The Influence of Tree Diameter and Roundwood Length on Tree Measurement Errors of the Form Number 0,497 ~ 0,525 - 6 -s -· -3 _, -1 o 1S pnnipremer(tm) breath-height diameter DOLžiNA OBLOVINE/ round wood length D4m D6m El8m IZliOm SS 6S " " Gozd V 52, 1994 9 Napake izmere oblovine iglavcev in predlog novega načina izmere (2. del) na napako izmere telesnine. Na diagramih 3-5 smo prikazali pov- prečne napake izmere vse lesne mase različno dolgih sortimentov. 1 O m). Za drugi dolžini vpliv debeline ni toliko izrazit. Pri podrobnejši analizi na diagramih 4 in 5 pa ugotovimo drugačno stanje. Pri polnolesnih deblih (debla z višjim oblikovnim številom oz. višjo oblikovno viši- no), bolj vitkih deblih (diagram 4), pov- prečna napaka izmere z debelina pada. Pri Na diagramu 3 vidimo, da napaka izmere z debelina drevja narašča. To velja zlasti v primerih, ko krojimo dolge sortimente (8 oz. Grafikon 5: Vpliv debeline drevja in dolžine oblovine na napake izmere dreves oblikovnega števila do 0,426 Graph 5: The Influence of Tree Diameter and Roundwood Length on Tree Measurement Errors of the Form Number to 0,426 -· -6 -4 -2 o % " prsni premer (cm) breoth-height diameter DOLŽINA OBLOVINE!round wood IMgth D4m 06m ~Srn CllOm Grafikon 6: Vpliv debeline drevja in dolžine oblovine na""apake izmere (hlodi s korenovcem} Graph 6: The Influence of Oiameter and Roundwood Length on Measurement Errors (Logs with a Root Col/ar) % -101;: C='C=~:~:~~----------------------------, - ,1 - 6 -4 -2 o 20 " 10 GozdV 52, 1994 30 " srednji premer (cm) meon dia meter DOLŽINA OBLO VINE/ round wood /ength D4m ml6m G:l8m OtOm 40 Napake izmere oblovine iglavcev in predlog novega načina izmere (2. del) malolesnih (koničnih, z nizkim oblikovnim številom) deblih (diagram 5), pa ta trend ni prav izrazit. če pa obravnavamo sortimente (oblovi- no) različnih položajev na deblu (pri dnu-ko- renovec, v sredini debla in na vrhu) ugoto- vimo vpliv debeline oblovine (srednji pre- mer) le pri oblovini s korenovcem (diagram 6). Tu vidimo, da relativne napake izmere oblovine pri dnu debla naraščajo z debelina oblovine, Ta vpliv ni razviden pri kratki oblovini (dolgi 4m). Zaključimo lahko: 1. Debelina drevja vpliva na velikost na- Grafikon 7: Vpliv oblikovne višine in dolžine oblovine na napake izmere dreves prsnega premera 30-40 cm Graph 7: The Influence of Form Height and Round Wood Length on the Errors of Tree Measurement with Trees of a Breath - Height Diameter of 30-40 cm oblikovoa viJina (m) form number DOLŽINA OBLO VINE/ ro und wood length D4m rul6m ffi>Sm O lOm Grafikon 8: Vpliv oblikovne višine in dolžine oblovine na napake izmere dreves prsnega premera 40-SOcm Graph 8: The Influence of Form Height and Round Wood Length on the Errors of Tree Measurement with Trees of a Breath - Height Oiameter of 40-50 cm . ·. - 6 - 5 - 4 - 3 - 2 - 1 o oblikovno število form diameter DOLŽINA OBLO VINE/ ro und wood length D4m !ill6m G:i8m D!Om GozdV 52, 1994 11 Napake izmere oblovine iglavcev in predlog novega načina izmera (2. del) pake izmere. Ta vpliv pa je zamegljen z vplivom polnolesnosti debel in zato ni po- polnoma razviden. 2. Ekstremne napake (največje in naj- manjše) zelo odstopajo od povprečja. So lahko nekajkrat večje ali manjše. 4.6.2.2. Vpliv dolžine sortimentov na napake izmere lesa 4.6.2.2. The Influence of Forest Wood Assortments on Timber Measurement Errors Vpliv dolžine sorlimentov na napake iz- mere je razviden iz vseh preglednic in diagramov, kjer navajamo podatke o napa- kah izmere zaradi oblik debel in oblovine. Povsod vidimo, da so napake pri daljši oblovini večje. Izjema je oblovina s kore- novcem, kjer so ekstremne napake - okoli - 9%- pri kratki oblovini dolžine 4m. Tu so najmanjše napake pri najdaljši ob lovi ni. Gre za deformacije korenovca, ki so relativno največje pri kratki oblovini (diagram 6). Na diagramih vidimo, da so relativne razlike napak izmere različno dolge oblo- vine približno enake. če jih ugotovimo iz preglednice 9 in označimo napako pri mer- jen ju oblovine dolžine 4m s 1 OO, je napaka pri oblovini: dolžine6m- dolžine8m- dolžine 1Om- 109,3 115,6 125,0 Razlike so pomembne. Vredno jih je upoštevati. Vse napake izmere zaradi dolžine sorti- mentov so v tej raziskavi ugotovljene le z merjenjem srednjega premera oblovine, kot se to v praksi navadno dela. Merjenje več premerov, v sekcijah, v bistvu skrajšuje dolžine oblovine in tako manjša napako izmere. Skrajnost so zelo kratke sekcije, dolge nekaj cm, pri elektronskem merjenju, ki pripeljejo do meritev brez napak. Poskus, da bi točnost izmere povečali z merjenjem čelnih premerov (na obeh čelih sortimenta), in tako namesto Huberjevega obrazca uporabili Smalianovega, se ni ob- nesel. Ta daje povsod veliko večje napake od Huberjevega; pri oblovini s korenovcem pozitivne - celo do +35% pri oblovini dol- žine 1Om, pri oblovini v sredini debla (-3 do -4%) in v vrhu (-7 do -25%) pa negativne napake. Preglednica 10: Napake izmere oblovine in njegov sfimdardni odklon (Se) dreves prsnega premera 40w5Qcm. Kazalec je oblikovno število Table 10: The Errors of Round Wood Measurement and Their Standard Deviation (Se) of Trees of a Breath~Height Diameter of 40~50 cm (Form number is the indicator) Dolžina Vrsta podatka Razredi oblikovnih števil !Form numbercfasess Povprečje oblovine Kind of data Average Form od do 0,426 0,448 0,472 0,497 nad Height do 0,426 0,448 0,472 0,497 0,525 0,525 Class es sred. 0,437 0,460 0,485 0,511 m 4 napaka% 3,5 2,9 2,1 2,9 2,6 2,1 2,8 Se% 1,2 1 '1 1,2 1 '1 1,5 0,3 1,2 6 napaka 4,0 3,8 2,9 3,0 2,5 2,9 3,3 %Se% 1,7 1,3 1,3 1,6 1,8 2,5 1,5 8 napaka% 5,7 4,1 4,2 2,5 1,5 5,9 4,0 Se% 2,7 2,0 1,6 1,3 1,2 4,2 2,3 10 napaka% 7,0 5,0 3,9 3,8 2,3 +1,0 4,4 Se% 2,1 2,2 1,7 2,6 3,1 1,6 2,7 število podatkov 1 Data number 13 27 19 7 7 3 77 Opomba: Napake brez oznak so negativne. Pozitivna napaka je označena s +. Note: The Errors without denotations are negative. A positive error is marked with +. 12 Gozd V 52,1994 Napake izmere ob!ovine iglavcev ln predlog novega načina lzmere (2. del) Preglednica 11: Napake izmere oblovine in njegov standardni odklon (Se) dreves premera 40~50cm. Kazalec je višina . Table 11: The Errors of Round Wood Measurement and Their Standard Deviation (Se) of Trees of a Breath~Height Diameter of 40~50 cm (The form height is the indicator) Dolžina Vrsta podatka Razredi bblikovnih števil 1 Form numberclasess Povprečje oblovine Kindofdata Average Form od Height do 9,71 Classes povpr. m 4 napaka% 2,2 Se% 0,5 6 napaka% 4,3 Se% 2,2 8 napaka% 5,9 Se% 4,1 10 napaka% 7,9 Se% 2,9 število podatkov 1 Data number s Opomba: Vse napake so negativne. Note: All the errors are negative. 4.6.2.3. Vpliv oblike debla na napake izmere lesa 9,71 11 ,51 10,61 3,6 1 '1 3,8 1,3 4,5 2,5 5,3 2,2 17 4.6.2.3 The Influence of Trunk Form on the Errors of Wood Measurement Oblika debla je pravzaprav edini vir na- pak. Vse drugo, vpliv debeline in dolžine sortimentov ter položaja sortimenta v deblu, 11,51 12,55 13,37 12,55 13,37 14,59 14,59 12,03 12,96 13,98 3,0 2,4 2,2 2,8 1,0 1 ,o 1,3 1,2 3,8 2,9 2,5 3,3 1,3 1 ,s 1,4 1 ,S 4,3 4,0 3,0 4,0 1,7 2,0 2,2 2,3 4,8 4,8 2,3 4,4 2,5 2,2 2,2 2,7 21 13 21 77 je v bistvu ugotavljanje, za koliko oblika debla odstopa od oblike, predvidene z obrazcem, in iskanje raznih tehnik merjenja dimenzij ter obrazcev za računanje telesni- ne, da bi čim bolj zmanjšali napako. Edina kolikor toliko točna ponazoritev oblike debla ali sortimenta je njegov vzdol- žni prerez- obličnica. Tudi ta ni popolnoma Grafikon 9: Vpliv oblikovnega števila in dolžine oblovine na napake izmere oblovine s korenovcem Gra ph 9: The Influence of Form Number and Ro und Wood Length on the Errors of Round Wood Measurement with a Root Col/ar %napake - 12 ; f - lOj· ' 8 ' f - 6' - 4. - 2 l o . 0.42 0.44 0.46 0.48 oblikovno število form number DOLŽINA OBLOVINE/ round wood le~gth CJ4m ~6m r:.;:lSm O lOm 0.50 O.S2 GozdV 52, 1994 13 Napake izmere ob!ovine igtavcev in predlog novega načina izmere (2. del) točna, saj predpostavlja, da je deblo okrog- lo, kar pa je le redko. Številčnih kazalcev oblike debla je zelo veliko. Več ali manj so vsi razmerja posa- meznih dimenzij debla. Taka sta tudi abU· kovna višina in oblikovno število, ki smo ju izbrali za kazalca oblike debla v naši razi· skavi. O njunih pomanjkljivostih smo že govorili. Te je nujno upoštevati tudi pri obravnavi vpliva oblike debla na napake izmere. Ta vpliv smo prikazali v pregledni- cah tO in 11 ter diagramih 7 do 11. Na diagram ih 7 in 8 in v preglednicah 1 o in 11 je razviden vpliv oblike debla na napake izmere vsega (neprebranega, celih debel) lesa za drevesa navedene debeline. Iz njih lahko ugotovimo: 1. Oblika debla, ki jo ponazarja oblikovno število ali oblikovna višina, zelo vpliva na napake izmere. 2. Napake izmere so povsod negativne. Napake padajo z večanjem vrednosti obli- kovnega števila ali oblikovne višine, so manjše pri bolj polnolesnem lesu. 3. Napake so pri bolj korenastih (malole- snih, koničnih) drevesih 2-3 krat večje in lahko dosegajo vrednosti celo -5 do -7 %. 4. Z večjo napako raste tudi variabilnost. To pomeni, da je zanesljivost (točnost) izmere bolj korenastih dreves veliko manjša od zanesljivosti pri bolj polnolesnih in steg- njenih drevesih. 5. Napake izmere, ki izhajajo iz oblike debla, kot smo jih obravnavali v tej raziska- vi, so sistematične (stalne). S tem mislimo, da so pri drevju iz določenega rastišča vedno npr. zelo velike, iz drugega pa vedno manjše. Osnova za to trditev je razmislek, da je drevje na dobrih rastiščih stegnjeno, polnolesno, na slabih pa koren asta in kanič­ no, kar se odraža v oblikovnih številih in (še bolj) oblikovnih višinah. Oblika debla vpliva tudi na napake iz- mere posameznih kosov oblovine. Ta vpliv je zlasti velik pri oblovini iz korenovca, kjer so napake pri oblovini iz debel z nižjimi oblikovnimi števili (pretežno debel les) med -10 do -11 %, pri oblovini iz bolj jedrih debel pa veliko manjše (diagram 9). Prav tako je vpliv oblike debla zelo velik tudi pri oblovini iz vrha debla. Tu je ta vpliv "čist", saj je vsa oblovina (iz vseh dreves) na vrhu debela 7 cm. Na diagramu 11 vidimo, da se tu napaka izmere giblje od -4 do -6% pri korenastih deblih, pa do +2% pri oblovini iz jedrih debel. Zaključimo lahko, da oblika debel zelo vpliva na napako izmere. Ker je oblika Grafikon 10: Vpliv oblikovnega števila in dolžine oblovine na napake izmere oblovine sredine debla Graph 10: The Influence of Form Number and Round Wood Length on the Errors of Round Wood Measurements of the Central Part of a Trunk 0.8 0.6 0.4 0.2 llllll!li o -0.2 0.42 14 Gozd V 52, 1994 0.44 0.46 0.48 oblikovno število formnumber DOLŽINA OBLO VINE/ ro und wood length D4m