303. številka. Trst, v sredo dne 30. decembra 1903. M: _i^. Tečaj XXVIII W Izhaja vsak dan tudi ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob S. uri zjutraj. Pttan&zne številke «e prodajajo po 3 novč- i 6 stotin t> ▼ mnomice. Seja je bila na to za četi t ure pretrgana in se je ob 11. uri zopet nadaljevala, oa kar je zapieaik overovil. Predsedništvo je na-proe b it>ornicu za pooblaščenje, da saae cesarju ob novem let« časti tati in izraziti mu udaocst zbornee, v kar je zbornica tudi privoli :a. Na to je zbornica nadaljevala razpravo o kont n^entu novincev. Prvi je govoril po-s.anec Lova*, v. Po zvršetku njegovega govora odredien je bil kratek odmor. Poslanec Ugron je potem v daljšem govoru obsojal zadrževanje nadomestnih rezervistov v služb 3 vanj u in označil tako postopanje kakor nepotrebno tekaturo. Na to se je jruvornik bavd se zadnj m Tiszovim govorom in dejal, da krona nima pravice potom i/jav o svojem naziran;u voditi ogrski državni «f»or. Ogrska da bi morala energično nastopiti za samostojnost svoje zakonodaje. Vojska da je vedno spadala v območje državnega zbora in opozicija da »e ne b.> dala Btrašiti žuga njem. Z opozarjanjem na balkansko vprašanje da viada ne bo imponirala opoziciji. Prva naloga Ogrske da bi morala biti ta, da v vsakem obziru izpopolni narodno državo, ker da zveza z Avstrijo ne more ostati večua. • iovoril je potem še posl. Szluba (član Sze ierkenvijeve skupine), čegar govor je trajal do 2*jt ure p^p. Po na to bledeči kratki razpravi bila je seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri. položaj v vzhodni ^ziji. PARIZ 29. Iz Londona brzojavljajo tu-ka; šajim listom, da je več londonskih listov priobčilo sporočilo japonskega poslaništva, glasom katerega obsega zadnja maka nota na kitajsko vlado sledeče pogoje: formalno pri-p< /nanje neodvisnosti in nerazdeljivosti Koreje in Kitaja, jednako postopanje nasproti vsem narodom in vpprejem sistema vrat Koreje in Kitaja, kakor tudi dogovor glede Mandžurije. LONDON 29. Glasom poročil je bil včeraj japonski poslani k na minister-atvu za vnanje stvari, kjer je angležki vladi pri o čil važna sporočila. »Morning post« opo- odprt h poseben v listih reka vesti, da bi bila japonska vlada stavila kak rok za odgovor na njeno noto. Tukajšnjim listom brzojavljajo ia Pekinga, da se je Juaušikaj pogajal z japonskimi oblastmi glede prepušČenja orožja in streljiva v vrednosti enega milijona kroa taelov. Japonska je izjavila, da ne more odstopiti Kitaju toliko orožja in ssreljiva, vsled česar se po ikralj Juansikaj v tej zadevi bržkone obrne do evr^pejskih tovarn. PEKING 29. Podkralji treh osrednjih pokrajin poročajo, da je pripravljenih onih 9<*.000 mož, katere so izveioali inozemski častniki. LONDON 2J. »Daily Cronicle« doznaje, da je Japan kupil oni dve argentinski ladiji, kateri je ruBka vlada hotela kupiti za neko neznatno csno. »Dailv Telegrapii« doznsje, da Japan ne zahteva, naj bi se ruske Čete pozvale iz Mandžurije, marveč, da zahteva i,dškodnino za slučaj, ako ne bi Rusija izvrši a svoje obveze, da cdpozove svoje čete iz Mandžurije. Japonska zahteva nadalje, naj bi Rusija pripoznala Japonsko nadvlado nad Korejo. Kolikor je znano, ne stavi Japonska v svoji noti na Rusijo nikak h večjih zahtev. VLADIVOSTOK 29. Kapitan in častniki japonskega skonerja, kateri je bil koncem avgusta na Kamčatki zaplenjen, ker je bil zasaeen na nezakonitej trgovini z ribam f s > bili od prizivnoga sodišča spoznani krivim in obsojeni vsak na 50-dnevni zapor. TOKIO 29. »Reuterjevac pisarna javlja : Puz-to sinoči se je objavila nujna naredba, katero je sklenila vlada in potrdil državni svet. V istej se vladi dovoljuje neomejen kredit v namene vojaške obrambe. Razuu te izdale so se še tri druge naredbe. Jedna istih stavlja železnico Soeul Fusan pod razsežno vladno nadzorstvo. Druga obsega reorganizacijo glavnega štabovega stana za slučaj vojne in tretja ustanovlja vojni svet. S temi naredbami so apopolnjene japonske priprave za slučajne dogodke. i_ „. ________ i- Brzojavne vesti. Sklep osrednjega državnega računa za leto 1903. DUNAJ 29. Jutrajšnja »VViener Zei-tung« priobči naredbo glede sestave sklepa osrednjega računa za l90o. in proračunski provizorij za prvo poluletje 19.04., ker lio. zalion za 1904. ni bil sprejet in nedostaje tudi torej podlaga za sestavo sklepnega računa, moralo se je v ta namen preskrbeti s cesarsko naredbo potom naštetja stroškov in dohodkov, kakor ee je to zgodilo leta 189e sodeloval r * na teh vajah, on ve kaj povedati o trplje-' nju, ki ga je moralo prestajati tiste dni udeležono vojaštvo. Šest dni je deževalo neprenehoma. Vsi smo bili premočeni do ko že. 1'renočevalo ee je večinoma pod milim nebom in v mokri obleki. — Čeatokrat je bil bil »alarm« ie ob dveh, treh zjutraj.1 Ob desetih zvečer ** ie je vojak ^ J hrbta puško in premočeni telečnjak. _ Brez' jedi in pijače ne je marširalo in begalo po ogretih gozdovih. Niti za drag denar nisi mogel dobiti ničesar. Je-Ii čuda, ako ai je v takih razmerah marsikedo prinesel v domovin i y prsih čr> a, ki mu je izpodjedal živ-Mej onim,' nesrečniki bil je tudi vajah se je bil hudo . .... « v garnirijo pričel prehladil .. povrmvsi - ^ ^ je bolehati in pokašijevati. — 0b-_ zdravnik poaial v vojaško boln- obifku kal sem ga večkrat, ali ob vsakem ljenje Hinko Dobravec. sem opažal, da se bolezen hujša. — Vinko, seveda, se ni zavedal tega in ni mislil na to. — Trdil je vedno, da mu je že boljše, in je cel6 računal, da za božične praznike poprosi za dopust, da pojde obiskat mater in Mitnico, češ, isti da ga željno pričakujet'. — Ali črv je neizprosno izpodjedal dalje to mlado življenje. Ko sem ga zopet obiskal teden dnij pred Božičem, bi je že tudi sam obupan ter je izrazil bojazen, da ne bo mogel na dopust. Da bolan sem, a ne upam si pisati ni materi ni Mim ci. Tako mi je tožil žalostno. Takrat sem videl vnovič, kako je vzel sliki, ki ja je imel vedno v svoji miznici, in kako Btrastno je poljubljal vsako posebe. — »O da. da ! ona me ljubi ! Le "poglej zadnje njeno pismo! Podpisano je tudi od matere«, rekel je se slabim glasom, ponudivši mi listek. l)ne štiriindvajsetega decembra name njen sem bil v rodbino nekega prijatelja obhajat sv. večer v ožjem prijateljskem krogu. — Poprej pa sem še odšel v vojaško bolnišnico obiskat Hinkma. — Ali kakšnega sem našel! Ni me več poznal, da-si me je motril z motnimi očesi. D.hal je težko in pretrgoma. — Strtžaji so mi pravili, kako je v jutra milim glaeo"» klical mater in Mi- mico ter zatrjal opetovano, da ona ga ljubi. — Se en pogled in ločil sem se z mokrim očesom od prijatelja na.... smrtni postelji.... Dve uri pozneje je bil nesrečni mladenič rešen zemeljskih boli in rešen zemskih spon ; duh njegov pa je Bplaval v večnost. In nesrečni materi je še isti večer brzojav sporočil grozno novico. — — — * * * Sv. Štefana, 26. decembra 1896., bil je lep, prijeten zimski dan. Po ulicah je bilo | vse zelo živahno. Vse je tekalo križem in trumoma so TržaČanje hiteli v okolico na 'čašo >uobrega<. Okoli treb popoludne pa se je po ulici »Torrente« premikal mrtvaški sprevod z vojaško godbo, svirajočo žalostinke na čelu. Pred krsto je stopala umerjendi korakov četa vojakov, za krsto pa so stopali častniki in podčastniki. Pred »Volti di Chiozza« bilo je polno občinstva, a na oknih palač je slonela gospoda, poslušujoča godbo in gledajoča trdo stopajoče vojake. Ali za staro ženico, kateri sa je na licu čitala neiz merna žalost in ki je, podobno mrtvaški senci, spremljala ljubljenega sinu, svojega edinca, na zadnji poti — zanjo se ni menilo zijalasto občinstvo. Da bi umelo srčnu bol stare ienice, ki je izgubila ravnokar svoje vse, zadnjo oporo in tolažbo - za to nima ljudstvo ne zmisla ne srca. Ali tudi <»na ni videla nikogar! Samo srpo je zrla na voz, kjer je ležala krsta. — Ko so pa nje edini up polagali v hladni grob, zgrudila se je uboga ženica, in še le na rešilni postaji, so jo pripravili zopet k zavesti ....v nje nesrečo,... In M mica, o kateri je vedno trdil, da ga ljubi, je tudi stopala ob strani nesrečne ženice, ter je se svojima lepima očescema — zvedavo motrila svetle vojaške uniforme.... Bilo je kaki dve in pol leti po gornjem dogodku, ko sem zopet spremljal nekega tovariša svojega na oni kraj »kjer strasti ne buči vihar«. — Ločivši se od svežega groba obtičalo mi je oko na lesenem križu, zasajenem na zanemarjeni gomili. — Pogledal sem od bližje in čital že na pol izprano ime »Vinko Dobravec«. — Ob grobu so bili še ostanki posušenih cvetic. — Ker me je stvar zanimala, povprašal eem čuvaja, kedo je sadil cvetice in postavil križ na gomilo ? Čuvaj mi je odgovoril, da je bila pred kakima dvema letoma neka na pol blazna stara ženska z mlado devojko na tem-le grobu. Dali da sti postaviti leseni križ in zasadili cvetlice. — »Ženica se mi je zelo smilila«> hoče učiti 68-letna žena pisati, da bi mogla: rešiti iz tujih krempljev in postati svobodna, sama čitati pisma svojih otrok.« -Sadovi poljudnega dela se ne morejo da bi Hrvat s ponosom hodil po svobodni svoji domovini! Ne kakor suženj, kakor je direktno koatrolovati. l>i je v apeli velikan- hodil do sedaj, ampak kakor gospodar, ka-ski, kaže že s^ma bolj io bolj rastoča ude- terega mora tujec spoštovati! ležba delavstva in njihova vedno veča inte- j Nova, zdrava sapa je jela vesti na Hr-Igenca. Leta 189.">/96 jih ni bilo nič manje vatskem in nadejati se je, da ta sapa od-nego l'.«40, med njimi 580 žensk. pihne iz narodovega življenja javne in skrite Djastvo pa ne skrbi samo za izobrazbo, madjarone. Zel<5 nevarni so bili za Hrvate ti ampak prihaja na pomoč tudi v pravnih skriti madjaroni, ki so delali vsporedno z vprašanji d. V istem oddelku sodeluje 52 javnimi madjaroni, ali pod firmo največih starejših pravnikov, 22 dijakov in 6 dam ; rodoljubov. 8ed*j pa so ti Bkriti madjaroni vsak večer posluje 6 pravnikov v nalašč v jeli propadati, ker Hrvatje uvidevajo, da jim ti odmenjenem odle ku. Poleg tega, da izdaja Židje ne želijo dobrega. Sestal sem se to pot poljudne brošure, deluje poljudno tudi s tem, z nekaterimi nekdanjimi znanci, ki so bili da vodi ljudstvo po muzejih in prireja po- navdušeni Frankovci, a sedaj ga preklinjajo, ljudne gledališke predstave in koncerte. In takih ljudij ni malo, njihove vrste se Norveško dijaštvo je takoj začelo množijo in s tem se jači nova, sveža sapa, ki posnemati danske tovar še. Dijaki upsalskega je začela vesti po Hrvatski. vseučilišča so namreč ustanovili dve društvi Vem. da zanima Slovence tudi akcija »Heindal« in »Y7erdandi«, katerih členi so za zbližanje Hrvatov in Srbov, saj Slovenci predavali in predavajo v l psali pa v oko- ate vedno opozarjali na pogubmost te nena-lic:. Društvo izdaja ceneae ljudske knjiž- ravne borbe. Moram reči, da se je v zad- njem času veliko storilo tudi v tem obziru. Na Norveškem je tudi ljudsko-šolsko V mojem rodnem mestn žive sedaj v bratski učiteljstvo kaj marljivo poljudno delavno. O ljubezni Hrvatje in Srbi, Židje skušajo sicer, počitnicah prirejajo zanje v to svrho vseuči- kako bi kalili to ponovljeno ljubav, ker ne iiški pr 1'esorji učne tečaje, katerih se ude- morejo živeti brez zdražbe. Toda zavedni ležujejo polnoetevilno. Leta 1x93 n. pr. so ljudje se »e dajo voditi za nos od krivono-otvorili poč itn ški tečaj v Lundu. Udeležilo g.h in njihovih najemnikov. V samem Za-se g« je nič manje nego 370 ljudi), mej grebu, kjer imajo .Frankovci naj več o svojo-ajimi skoraj sami ljudski učitelji, učiteljiee moč, gre v tem oziru veliko na boljše. Klika :n le par zdravnikov, dva trgovca in en »čistih«, naravno, besni, ali ne pomaga jej,, kmr to valeč. Tečaj je trajal s predavanji vred ker Hrvatje se ne dajejo več samamljati od 12 dnij in je stal 10 kron. blesteč.h. fraz, oni hočejo>— delat Na Francoskem so ustanovili d>- j pričakujemo novega, leta, polni jaško društvo s namenom, da po okolicah Mupanja v lastno moč :n pomoč naših bIo-vseučil ščnih mest prireja večerna predavanja Vanskib bratov, a v prvi vrsti kaki zvezi z onim, kar Be mu pridodaje od nekih strani. Kar se dostaje odaosajev do Rusije, je opozarjal minister na dejstvo, da se je ruski poslanik v Carigradu ravno kar zavzel za to, da se imenovanje novega mitropolita v Skoplju izvrši po želji 8rbije. Mi smo hvaležni — je povdaril minister — na tem aktu nasproti Srbiji in vsikdar hočemo imeti pred očmi devizo : Slovanstvo ln — Rusija. Glede na odnošaje na Balkanu je priznal minister, da so motni. Srbja bi pazila na besedo velesil, ki so zainteresovane na Balkanu, ali pripravljena hoče biti, da jo dogodki ne pretečejo, kajti ugodni politični momenti se pripravljajo le redkokedaj. Spo-razumljenja med srbsko in botgarsko vlado ni nikakega; uverja pa, da so odnošaji med Srbi in Bolgari jako dobri in če bo to potrebno, prinese Čas sam tudi formalno sporazu uljenje. Interesi napredka in bodočnosti dveh svobcd-Dih slovanskih držav zahtevajo kategorično, da ena dTŽi z drugo. Koneeno se je zasnkal razgovor na medsebojno razmerje med Srbi in Hrvati na Hrvatskem in v Dalmaciji. Minister je pokazal zanimanje in tudi poznavanje razmer in se j a k o r a d u j e n a n a j n o v e j i h pojavih v političnem življenju To je infernalno početje. Tako zastrupljenje medsebojnega življenja je zločinsko ! »Piccolo« ova 23-letnica. Včerajšnji »Piccolo« nas je opozoril, da prazuuje svojo 23 letnico. Včeraj je minolo 23 let, odkar je izšla prva številka tega... tega... lista. »Piccolo« se baha se svojim razvojem in napredkom in svojimi velikimi vspehi. Prav ima, dosegel je res mnogo... preveč. Dosegel je za-se! V to pa treba železno-nesramnega čela, ako se hoče ta vspeh »Piccolovega« gospodarja identifikovati z javnim interesom. »Piccola« je ustvarila grda spekulacija na zle instinkte in se je izborno sponesla za finance.... lastnika »Piccolovega«! Ves ta čas, odkar izhaja ta list, je bila za Trst doba degeneracije, demoralizacije, ubijanja javne morale, podžiganja strasti, netenja sovražtva in zastrupljanja razmer med obama narodnostima. Zato je bil dan, ko je izšla prva številka tega lista, pravi dan nesreče za razmere v naši tržaški pokrajini. Višek židovske brez-obraznoBti je torej, ako »Piccolo« insinuira tržaškemu prebivalstvu, naj se raduje žnjim ob tem jubileju... javnega zastrupljanja! Okrajna fclasrajna t — škripcih ! Tukajšnja okrajna blagajna, katero sedaj nadzoruje in upravlja slavni mestni magistrat, ker je prejšoje avtonomno vodstvo baje slabo Srbov in Hrvatov. Edino le »v skup-1 gospodarilo z denarjem členov — je pod no-nem delu in bratskem sporazumljenjn vidi on vim vodstvom še le prav zašla v denarne garancijo za napredek in boljo bodočnost etiske in mora, ako noče propasti, povišati obeh plemen istega naroda«. Degodki na Balkanu- Njeg. turško veličanstvo sultan v Carigradu ostaja nepremično zveBt taktiki svoji in tedenske prinose vsem svojim členom. Povi-še k bo znašal — za sedaj — 4 °/0 in bodo plačevali . najnižja vrsta po 24 st. na teden, druga 48 st., tretja 72 st., četrta 93 st. in peta 96 st. na pomoč- """"J" —r-------------- | Vsa ta povišanja pa ne bodo pomagala, m tako združuje »svet znanosti z delavskim 8rbov m mGralno pomoč Slovencev, ki so 8vf * * P^^ov, kadar-koli so evropske ^ ^ ^ pnyBtn^ vga uprava> ki požira r _1__1 _ ___I- /ln Ki au t a I rt orna ilflnnfl Tli r- svetom« (entre le monde du savoir et le nam bili VBjkdar pravi bratje in so nam monde du travmi manuel). Take organizacije ve nepotrebno izrabljanje fon- _ zahtev Evrope, ali neprestano iščejo pretvez, ^ b]agajne £e le potem) ako 0e to zgodi, pomagajo prelavati. Francoska knjiga piše o ... — .. * - - da veadar le ^sezajo, kar hočejo doseči, to ^ možn(>f zaustavifci nadaljno viševanje te- dijaštvu tako le: -Prejšnje časa so bili naši P«^ * ^IJl. - SrbljC VHMJI OdBOSap. je, da se nič ne zgodi aa zboljšanj* položaja ^^ pri9pevkt>v. dijak:, osobita Parižani, kaj posebno pri — Raz»crjc med Srbi in Bolgari — Raz- krščanskega prebivalstva v vilajedh. bedaj n.t Ako pa oataoe y okrajni blagajni vse ljubljeni med narodom. Bavili so se takrat veiiko s politiko . . . Zidali so barikade in merje med Srbi it JCrvati. pr. je turška vlada iztaknila prepir, kdo bodi 0tarem( bo ^„fc iato višati in višati te-poveljnik orožnišiva za uvajanje reform. Av- „„.„„.„t, -n-h nfl zviža nikdar to- , . , ., . ,, vr r----j------- - denske Drisoevke, a jih ne zviša nikdar to- Jeden sourednikov zagrebstsega »Aovega , . R .. H« ime. ' , „ .... , f , u »iro-Ogi>ka in Kusija zahte/ati, naj se ime- . pokrivati stroške za aimu- hron<<< ma i« ln 1 nndal nav ase v Deli- . .. i i _______i__„..li.__ ;„ & r lijak:, osobito politehniki, so bili na njihovi Srbobrana€ M je bil ^ navIaš5 v Beli-strani. l>ane3 deUjo kaj boljšega. Čutijo čas, ^ da ^ uyeri Qa ^ mes[a Q 8edanjih ia zapuščajo knj-žnice in spekulativne štu- " . .... « . . . „ ^ 'ki ^etovalci pa se odločno upirajo tej ,.. „ . , , ... K - .___ odnotiajih v Srbiji. Celotna njegova sodba, ki ^^ Ra(ii tega sta poslanika obeh vlasti nuje eden italijanskih generalov, sultan in ^^ ^ ^ prelukglirijLZQO sv0j0 uprav0 in pa za pojedeže iz Italije, katere jemlje v dije; čas je, da zahajajo na javne trge, ne da bi ee bc je vali. marveč za to, da to, kar zoajog v»\ipoveduiejo drugim in jim zasajajo ^ . -na v sree.« (Pride še.) Pismo iz Zagreba. Prišel -em zo^et enkrat v Zagreb in svojo zaščito, da jim nikdo ne more očitati, da so brez dela in da jih oblast — to jfc glavno — ne more izgnati. Ako morejo izhajati privatna podporna rlmštva kakor n i>r. naše »Delavsko podp. če nt v celoti taka, ka.orsne t>i zeiet oau- oWa8toikom v Carigrada ta jed]na skrb, va • ^ ^ ^ ševljen m iskren prijatelj svobodne zav,ačojejo stvar, da pridobivajo ^ l-si členi teh dv.h društev plačujejo države na slovanskem jugu, ali absolutno ni ^ Cangrada zatrjaj0, da se to pot 8tV°€' °a jo prubčuje v rečeaem zagrebškem listu, je 2agruzila da ho5eta na gV0j0 roko urediti izražena v tej-le izjavi, napisani takoj uvo ^^ Tud- ^^ ingtrukcij turškemu gene-doma: »Sliko, ki jo je djbil po razgovoru s ralnemu inppekt0rjH H.lmi-paši za uvajanje pojedini mi osebami o odnošajih v Srbiji, tudi ^^ 2 mesta. Na vsem se vidi, kako če ni v celoti taka, kakoršne bi želel odu- le po 60 stot. ua teden in prejemajo za tov slučaju bolezni 2 porte in da so odločene za energ.cen nastop, v katerj ako Turčija skoro ne ugodi njihovim zalite- ' Q1 taka, kakor jo dan na dan predstavlja svetu ^ ^ ^ puSfiale voditi za nos od slavne ^ZnlouVn^ K dnevno', bi morala okr. v«-e me, da sem pr šel. Ne veseli me samo nasproti Srbiji neprijateljski razpolozeno tuje . j____„aat™ ^ucaJu ^ , _ zalo, ker sem se sestal zopet enkrat s sta- novinstvo. Kdor ima pred očmi težavni vnanji r m prijatelji, s katerimi že dolgo nisem položaj kraljevine, v kateri se bore neprestano ^^ M( pa pravim0> da do takega energič- jji• v >r:. n na katere sem bil že skoro pozabil, tuji uplivi, ki pa so tudi med seboj nasprav- ^^ Daatopa bi bilo že moralo priti, da se ampa- veseli me, ker sem videl, da Hrvatje ljivi in izključljivi, ta umeje, zakaj ni slika enkrat odpravi stanje, ki je v sramoto za *tdaj v resnic: napredujejo v politiškem za- današnje kraljevine v celoti rožnata. Ali ven- gloveško civilizaoijo in za princip humanitete. veda rij u. Mladi patrijotje vporabljajo v Bo- dar, ko je človek prišel preko Save pri Bežičnim "asu vse svoje sile za obveščenje za- Umgradu, vidi tamošnje odoošaje in čuje pičenega, obubc/anega in nesrečnega svo- mišljenja politiški iskrenih ljudij, 88 mora kar ega naroda, širom Hrvatske se ponavljajo čudom čuditi, kako daleč more iti zavijanje rci eo izborna politična šola za narod, glede prilik v kraljevini Srbiji« Dnevne novice. Premeščenje v sodni službi. Više ki ao 8e Upisali v ta namen zavarovanci plačevali dosTJ po 81 stotink za 2 K dnevne podpore v slučaju bolezni — izhajati še mnogo laglje. Naši dve društvi imati v letošnjem letu nenavadno veliko bolnikov, a sti vendar izišli brez primanjkljajev. Ali njiju gospodarstvo je pametno, racijonelno. Res ja, da imati ti dve društvi lepo število starejših členov, to je ta- da bodo litelji tekajo iz enega kraja v Sotradnik .Srbobr...« j. bil vsprej« deželno »d,Me je dovolilo e. k. keocelis.u prejemali podporo le v slučajih resnične ne-ouuu J r J C „ ,1 , / n ,on>A»nn m-AmPHČenie iz i__________r namenom - ka- Nataliju Sadieu zaprošeno premeščenje iz spo8obn0ati za delo in ne z namenom - Pazina v Pulj. Animozne bedastoee in kroatofobija možno okoriščajo na škodo društva Hrvati drugi na take shode. Narod pričakuje te tudi od srbskega ministra za vnanje stvari, -v je ur telje z radoetjo in se vedno polno- Nikoli<:a. Iz razgovora obeh mož naj povda-številno udeležuje shodov, kjer dobiva pouka, rimo nekatere najbolj zanimive momente, cako bi se mogla domovin* povzdigniti, se Ozirom na dogodek od 11. junija, ta >PiCCOlac. Predvčerajšnji »Piccolo della »krvavi akte, je izjavil minister, da je bila Serac prinaša v rubriki »La vita del giornoc e nadaljeval čuvaj, »nekaj časa je jokala, to revolucija, do katere je moralo priti nei* med drugim tudi člančio o nekem makedon- ibno. Človek mora obžalovati prelivanje skem dobrovoljcu, kateri da je ime. v Pragi kor delajo dandanes mnogi — da Be čim več vec«. m vozil sem s» s kolesom neki ve"-er v rojstni kraj Hinkotov. — In tedaj sent čul v tragični smrti na pol blazne ženske I>obravčeve. — Šla je v gojzd, sa trjevaje. da jo tam Čakata sin in mož. Ker je ni hotelo biti nazaj, šli so jo iskat in dobili so jo na pol zmrzlo. — čez par dni ;»otem je nezavestna izdihnila svojo dušo. — Ono deklico, ki je bila na pogrebu, sem tudi videl. — Vedla se je zelo veselo. Bil je ravno ples in zabavala se je izvrstno. Ker me je nekoliko zanimalo, vprašal sem enega Kmečkih tantov, kako se jej godi ? »Dobro« mi je odgovoril, »o pustu, pravijo, se po roči«. — In Hinkotov grob je seveda ostal pozabljen, zapuščen, mislil sem si, ko je fant dovršil svoje pripovedovanje. Da. da! ona ljubi — živega ! — Saj taka ljubezen je dandanes moderna in mrtvi so zadovoljni, da počivajo v miru. ežeča na grol>:i nakrd pa se e začela sme ati ogi-------------- » - . t , . , , . na v^ gks. - Smatral sem jo za blazno, krvi, ali vsega tega dogodka ni smeti gledati predavanje o letošnjem makedonskem ustanku. ______i tri t-rU; io nl4 od 27. t. m. lista »0=t leutshe kar izvira iz tega. Ako se stavi vse to na eno Rundschau« nahajamo ta isti člaačič »Pic- stran tehtnice, na drugo pa vse tisto, kar colov«, katerega je on ponatisnil, a gaje po- povdarjajo oni. bo ono prvo gotovo težje. V pred pretvoril po svojem židovskem kopitu, ostalem pa je o sličnih dogodkih med dru> »0=»tdeut*che Rundschau«, katera je vsakako gimi narodi nepristranska zgodovina izrekla o stvari boljše informirana, nego-li zlobni ži- svojo sodbo. Drugačna ne more biti ta sodba dovčič »Piccolo«, pripoveduje v svojem tudi o dogodku od 11. junija. člinku »Auch ein Makedonier«, da je do- Povprašan po odnošajih Srbije do druzih tični človek, ki se je izdajal za makedon sil, izlasti do Rusije in Avstro-Ogrske, je od- skega dobrovoljca in ki je bil zaprt, pristo- govoril minister, da so ti odnošaji povsem jen v občino Prosnice na Moravakeni in da dobri. Ali on ve tudi to, da srbska vlada mu je ime Anton Vimola! ! mora biti vsikdar samostalna v svojem de u, Na tem izgledu vidimo, kako daleč seza ako hoče koristiti svoji deželi in čuvati nje kroatofobija »Piccola«. Celo ljudi iz Morav- interes in dostojanstvo. Avstr-i-ogrski odpo- ske, ako so storili kaj grdega, predstavlja za slanec je odšel iz Belegsgreda na kratek dopust, Hrvate, samo da podž ga mržnjo v italijan- ali ob enem je srbska vlada prejela tudi taka skem ljudstvu proti našemu plemenu. V te zagotovila, da ta odhod ni absolutno v ni namene kar falz.fioira, kar je čital kje drugje. To bi se moralo zabraniti! Pišejo nam : Predsinoči se je zastrupil 32 letni na-takar Ivan Gajšek. Zastrupljenega je dal Treves prenesti v svoj zavod ia ga je tam skušal rešiti. Ker se mu pa to ni posrečilo, je pozval zdravnika. Ali bilo je — že prepozno. Ml nikakor nismo nasprotni Trevesti in njegovemu zavodu, nasprotno : mi priznavamo, da je delovanje Trevesovo res človekoljubno. Menimo pa, da v slučajih zastrupljena s karbolom (česar ni težko konstatirati, ker zastrupljenec smrdi) ne bi smel Treves voziti oziroma nositi bolnikov na svoj dom, ampak naj bi ist* nemudoma odpravljal na eno zdravniških postaj, ali pa v bolnišnico. Nesrečni Gajšek je umrl, ker je bito že prepozno, ko mu je zdravnik hotel izprati želodec. A da je bilo prepozno, je kriv oni, ki je pokojnika skušal rešiti, da si nima za to potrebnih priprav! Trevesovemu humanitarnemu zavodu naj bi se torej dala natanjčna navodila, kako mu je postopati v slučajih zastrupljenja in m: smo gotovi, da bo Treves koristil človeean-stvu že s tem, da ba take nesrečnike nemudoma odpravljal v roke — zdravnikom. Kranjsko učiteljstvo je priredilo minolo nedeljo protesten shod v »mestnem domu« v Ljubljani. Na shod je došlo kakih 500 učiteljev in učiteljic. Na shodu so govorili predsednik »Dež. slov. učiteljskega društva«, g. Rezek, g. učitelj Gangl io župan Hribar. Ta poslednji je prijavil zborovalcem, da je v eporazuznljenju z zaupniki iz učiteljskih krogov sestavil podroben načrt zakona, v katerem nasvetnje, da se učiteljem dado iste učiteljske plače kakor jih imajo državni uradniki zadnj h treh plačiln h razredov. Ta načrt pa ni mogel priti v razpravo radi obstrukcije v deželnem zboru. Zboro-valci so vsprejeli štiri resolucije, s katerimi : a - obsojajo obstrukcijo v deželnem zboru ; bi protestuje proti hujskanjem na javnih shodih proti šoli in učiteljstvu; c) prosijo merodajce faktorje, naj branijo šolo in učiteljstvo, in d) izrekajo zahvalo uredniku »Učiteljskega tovariša«, Eagelbertn Ganglu na obran bi ugleda in pravic učiteljstva. Ugodila vest. Kakor doznajemo, posrečilo ee je tudi letos »Tržaškemu Sokolu«, da dobi gledališče »Goldoni« (ex Armonia) za tradicijonelno maskarado. In sicer se bo vršila ista zadnjo nedeljo puBta, t. j. na 14. tebruvarja, na kar opozarjamo že sedaj prijatelje »Sokola« in njegove vsakoletne ma-ekarade. Silvestrov večer »Tržaškega Sokola«. Kakor smo zidnjič obljubili, priobčujemo danes zanimivi vspored letošnjega »Silvestro-vega večera«, ki se bo vršil v dvorani hotela »Evropa«. 1. Vojaški orkester. 2. Kocijančič; »K 'ženkravt, nagelj in rožmarin«, kitica narodnih pesmij, poje »Slov. pevsko društvo«. K Vojaški orkester. 4. : »Ćarovni operater«, ali profesor svetovne klinične kirurgije s po močjo Rontgenovih x-žarkov. 5. Vojaški orkester, ti. Viktor P«rma : »Črni graben«, prizor iz »Rokovnjačev«, mešan zbor s eopran-solo, poje »Slovansko pevsko društvo«. 7. Vojaški orkester. K. : »Šsst tednov po f>oroki«, burka v enem dejanju. 9. Forster : »Venec narodnih pesmij«, poje »Slovansko pevsko društvo«. 10. Prehod iz starega v novo leto. Začetek ob H. uri in pol zvečer. — Vstopnina 30 nvč. za osebo. Členi v sokolski obleki ne plačajo vstopnine. Prijatelje «meha, Upega petja in domače zabave, niti ne treba posebno vabiti. Vemo, da tako in tako pridejo na slovo od starega leta. Pevsko društvo »Zarja« v Kojanu vabi na »Bilvestrov večer« s petjem, igr>», šaljivo pošto in plesom, ki ga priredi v četrtek 31. decembra 1903. v prostorih »konsu m nega društva« v Rojanu. Vb opni na na vesel;co 40 stot., k plesu možici 60 stot., ženske 30 stot. Pevsko društvo »Idrija« v Barkov-ljah vabi na domačo zabavo, katero priredi dne 31. decembra t. 1. to je na Silvestrov ve«*-er v pr«»storih »Narodnega doma« v Barkovljak. Vspored : 1. Petje. 2 Komičen prizor iz življenja čevljarja jn krojača. 3. Petje. 4. »Eao uro doktor«, burka v enem Sejanju. 5. Petje. ti. Šaljivo srečkanje s 40 različnimi dobitki. 7. Petje. X. Zanimiv prebil iz s arega leta v novo. 9. Prosta zabava. — Začetek točno ob S. uri zvečer. — stopnina za osebo 50 stot. — Vsaka vstopnica velja kakor srečka. Na obilno udeležbo uljudno vabi Vodstvo. Čitalnica pri sv. Jakobu vabi svoje p. n. ude in prijatelje na zabavo, ki jo pri redi na S Ivestrov večer v društveni dvorani, ulica » jneordia 1 A. Vspored: petje, godba, gledališka predstava, deklamacija, govor, po polunoči pa ples. Vstopnina za odrasle 20 avč- (40 st.) Začetek ob H. uri zvečer. — Mnogoštevilne udeležite se nadeja Oitalniški odbor. Tržaška sv. Jakobska godba v Trstu n^mania svojim členom in slavnemu občinstvu sploh, da priredi dne 3. januvarija 1904 «vo>jo I. veselico s plesom v prostorih »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu. — Na veselici ia k pie«u bo sviral popoln: društveni orkester. — Na tej veselici bo sodeloval ia i n aznoati pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija«. Lepe in za Trsi nove skladbe se bodo izvajale ob spremijevanju orkestra. — Razpored priobčimo prihodnjič. Ker je to društvo še mlado in potrebuje podpore ia ker je čisti dobiček namenjen za ria^up pre potre On i h inštrumentov, se nadeja odbor obile udeležbe. »Slovenska >olska matica« je imela ▼ nedeljo svoj ob*ni zbor v Ljubljani. Za 1. 1901, 1902 in 1903 je izdala Matica 10 anjig v 17900 izvodih. Členov ima 1344. — Kapitala ima društvo 4900 K 2ff st. Pred- i sednikom društva je bil izvoljen ravnatelj Schreiner, podpredsednikom dež. šolski nadzornik Hiibad, blagajnikom ravnatelj Sene-kovič, tajnikom nadučitelj Gabršek. Splošno delavsko pevsko društvo t Trstu nam javlja, da priredi dne 1. janu-varja slavnost s petjem, godbo, šaljivo pošto in plesom v prostorih »Delavskega doma«. Na programu je 19. toček deloma glasbenih deloma pevskih. Mej pevskimi točkami eo skladbe Ipavca, Foersterja, Vilharja, Ned-veda, Zajca, Gerbiča. Vstopnina 40 stotink za osebo. — Ples bo trajal do 3. ure v jutro. Kaznovana obrekovalca. Brata Anton in Fran Marinčič sta 4bila svojedobno prov-zročila se svojim grdim govorjenjem na škodo g. dra. Turne, da je državno pravdoištvo proti temu poslednjemu uvelo sodno posto* panje radi goljufije in ponarejanja menic. Tudi na sodišču sta brata Marinčič obnovila svoje obdolžitve. Ali preiskava se je zavišila s tem, da sta prišla na zatožno klop — brata Marinčič. Anton Marinčič je bil obsojen na 7 mesecev, Fran Marinčič pa na 2 meseca težke ječe. Huda kazen, toda zaslužena. Sam je prišel t past. V urad policijskega oficijala g. Kreinerja je prišel včeraj 25-letni sobni slikar Leopold Gaiser iz Celovca ter prosil za podporo, da bi se mogel vrniti v domovino. Funkcijonar je dobro premeril prosilca z očmi ter na to še enkrat prečital brzojavko, katera mu je bila došla pol ure preje iz Pulja. To mu je razpršilo dvom. Bfzojavka je javila, da je nekdo v Pulju ukradel srebrno uro in verižico in jopič. V brzojavki je bil pa opisan tudi tat. Na podlagi tega opisa se je funkcijonar prepričal, da je prosilec, ki je stal pred njim, v brzojavki opisan tat. Prosilec tat je še imel na sebi ukradeni jopič. Sicer je pa Gaiser, na stavljeno mu vprašanje takoj priznal, da je res on v brzo javki omenjeni tat. Povedal je tudi, da je uro in verižico zastavil v zastavljalnici Du-sich-evi za 7 kron. Našli so pri njemu še 1 krono in 54 stotink. Ne treba omenjati, da je bil Gaiser dejan pod ključ. Tatvina. G mpod Rihard Sancin je prijavil včeraj popoludne redarstvenoj oblasti, da so nepoznani tatovi pobrali iz javnega straLišča pri sv. Andreju vse bronaste pipe, kljuke itd. Ta tatvina pa ni bila izvršena vsa na enkrat ampak vsak dan nekoliko od dne 25. t. m. do včeraj. Škoda je cenjena na »>00 kron. Pred kakimi štirnajstimi dnevi so tudi nepoznani — in morda ravno isti — tatovi izvršili ravno tako tatvino v javnem stranišču na rotundi v Bošketu. Še ena tatvina. Včeraj popoludne gospod Ivan L čen, ki stanuje v IV. nad stropju h še št. 15 v ulici Torre bianca, pri-šedš: domov takoj zapazil, da so ga bili o njegovej odsotnosti c b skali nepozvani in nepoznani tatovi. Omara, v katerej je imel obleko je grozno zijala ter kazala svojo žalostno, prazno notranjost. Po kratkem inventarju je g. Ličen konstatiral, da mu je bilo ukradeno za 150 kron obleke. Povedal je stvar takoj drugim stanovalcem iste hiše a eden teh je povedal, da je videl malo prej iti iz hiše tri sumljive osebe možkega spola, katere so nosile vsaka svojo culo. Dotični stanovalec je opieal te tri osebe. Gospo i Ličen je šel zatem takoj na policijo, kjer je povedal vbd stvar. Policijski kancelist g. ZalVuta je pa takoj odredil, da je šlo nekaj redarjev iskat tatove. In res se je dvema redarjema kmalu zatem posrečilo, da sta našla dva od treh opisanih tatov ter ju odpeljala na policijo. Tu sta hotela tajiti, a jima ni šlo, ker oni, ki ju je videl iziti iz hiše s cu lami v rokah in v družbi tretjega, je izjavil, da sta bila uprav onadva. Eden njiju je 19 1. kovač Gvidon Merlar iz ulice Gusion št. 5 a drugi 18-letni pisar Karol Benedič Č iz ul. Pondares št. 3. O tretjem pa nista hotela povedati ničesar. Seveda sta bila dejana pod ! ključ. Zločini burje. 23-letnega voznika Josipa Cesari, službujočega pri tvrdki Fratelli di Lenardo in stanujočega v ulici dei Bachi št. 13, je včeraj predpoludne vrgla burja na tla. Revež se je o tem pobil na več mestih. Prenesen je bil v bolnišnico. — 26-letnega voznika Jakoba Blažon iz ulice Molin grande je tudi podrla burja včeraj predpoludne. Blažon si je o padcu iz-pahnil levo roko. Dobil je potrebno zdravniško pomoč na zdravniškej postaji. ' Borzna poročila dne 29. decembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.0t>—19.09, angležke lire K — do —.—, Londm kratek termin K 239.20—239.80, Francija K 95.10—95.35, Italija K 95.25—95.45, italijanski bankovci K 95.20—95.50, Nemčija K 117.10—117.40, nemški bankovci K 117.15—H 7.40. avstrijska ednotna renta K 100.55—100.75, ogrska kronska renta 99.00—99.25, italijanska renta K 102.00—102.25, kreditne akcije K 691.--693.—, državne želez lice K 680.---682.—, Lombardi K 88.-89.—, Lloydove akcije K 787--793.—. — Srečke: Tisa K 326 — 331—, Kredit K 470 do 478, Bod^nkredit 1880 K 291,— 297.—, Bo- denkredit 1889 K 287.--291.—, Turške K 136.10 do 138.50. Sroske 2% —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri popol. : Državni dolg v papirju „ n v srebru Avstrijska renta v zlatu „ v kronah 4% Avst. investicijska renta 31/,0/,, Ogrska renta v zlatu 4% „ v kronah 4°/. „ renta 31/* Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 JLstr. 100 državnih mark 20 mrk 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini včeraj danes 100.70 100.60 100.70 100.60 120.75 120.65 100.70 100.65 93.20 93.10 119.05 118.95 98.95 98.75 91.20 91.05 1590.— 1595.— 683.75 687.50 239 39 239.30 117.19 117.12% 23.43 23.43 19.06 19.04 95.45 95.35 11.32 11.32 11X11 » " / K 28—30 m' Bukove dile (testoni) 20mm 9ll0" K 44—46°/# mlinci (tavoiete) trv. 9/I0' '-/3—io „ 18-18.50% biStr. 8/,o' K 12.50—13.50% Poltramiči (fileri) .... 3/3, 3/4, «/4l od K 26—30 Trami..........4/s od »/„ K f»t»—72 m3 Bordonali 27X32 in naprej 8-12 m. K 26—28 m3. Odkar smo zadnjič poročali, se cene niso spremenile. Povprašanja vedno malo, kupčija neznatna. Zaloire so do ro preskrbljene. Trgovina sč zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na trg 28 pre-šičev. Kupčija je bila z ozirom na suho ia mrzlo vreme jako živahna t-»r se j* včeraj prodalo jako veliko, tako da je ostalo v zalogi le še kakih 80 prašičev. C^na boljši vrsti je bila kron 112—114 slabši pa po 100 K. Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3% francozka renta 97.42, 50lo iialijaiska renta 104.50, španski exterieur 88.95, akcije otomanske banke 600. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.—, Lombardi 93.— unificirana tu ška renta 89.25, menjice na Loudon 251.60, avstrijska zlata renta 102 45, ogrska 4°/0 zlata renta 102.65, LSnderbank ' —.—, turške srečke 132.50, parižka banka 11.38, italijanske mTidijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 12.45. Nestalna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 88.— Lombardi 31/,, srebro 25IS/16 špa iska renta 88.»/., italijanska renta 1033/4, tržni diskont 31/., menjice na Dunaju 24.21, dohodki banke, izplačila banke —.—. Mirna Tržna poročila 29. december. Budimpešta. Plenica za april K 7.85 do 7.86, za oktober od 7 64 do 7.65. Rž za april K 6.69 do 6.70, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.48 do 5.49, za maj \ —.— do —.—. Koruza za maj K 5.22 do 5.23. i Pšenica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : omejeno, bolje. prodaja2O.00O met st. za 2 % do 5 st. više, rž za 5 st. viVreme: mrzlo. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gooi average za januvar J6—, za marec 363/4 za maj 37za september 38\'., vzdržano; kava Rio navadna loco 31.34, navadna reelna 35.38, navadna dobra 39 42. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good average za tek. mesec po 50 kg 44.50 frk, za marc 45. - frk. H a m 3 u r g. (Sklep.) Sladkor za december 16.75, za januvar 16.80, za marc 17.25, za uaaj 17.60, za avgu-t 18.—, za oktober 18.1o. Mirno (Vreme: zranlioa) London. Sladkor iz repe surov 83,', Sh, Java 9.04V, Sh. Mirno. Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, prouptno K 64.50 do 66.—- za seutember K —.— do —.—, jan.-avg. 64.75 do 65 75, Concass; in Melispil; promptno K 69 50 do 70 — , za sept. K —.— do —.—, jan.-avg. 67.30 do 67 80, >iew-York. (Otvorenje}. Kava Rio za boioče dobave. Trdno, nespremenjeno ; 5 st. zvišanja. Pariz. Rž za tek >či mesec 15.30, rž za januvar 15.—, za januar-april 15.—, za marec-junij-15.10 (mirno.) — Pše lica za tekoči mesec 21.80. za jauuvar 21.05, za januar-april 21.10, za marec-j unij 21.25 (stanov ). — Moka za tekoči mesec 28.30, za jauuvar 28.30 za januar - april 28.35. za marec-junij 28.30 (Mirno). — Repično olje za tekoči mesec 54.—, za januvar 54.—, za iauuar-april 53 50, za ^maj-avgust 53.— (mirno). Špirit za tekoči me^ec 43.—, za janu/ar 42.—, za jan.-april 42 75 za maj- avgust 42.— (mlačno). — Sladkor surov 88°usono/ 22.%— 22.7« (mirjo), bel za tekoči mesec 25.37*/,, za januvar 25.50 (mirno) za januar-april 2.">87l/s za maj-avgust 26.87(stanovitno) rafiniran, 56Vi—57. — Mraz. Amortizirani vrednostni papirji. »\Viener Z^itung« javlja sledeče amortizacije : Obl'gai-ija rente v notah ddo 1. avgust 1869 št 19123 po 300 gld. glaseča se na občino Zlotk >vioz v Gal.ciji ; obligacija rente v notah «lerger. vsaka s klavzulo označena. Trgovina z lesom. Cene kranjskega in štajerskega lesu v poslednjih 8 dneh, postavljenega na kolodvor v Trstu. (To so cene po katerih plačujejo tržaški trgovci z lesom.) ieio?e deske floto r— 25X26mm ' u' k 96—io« 1200' .. 1^X20 , T n 75-82 „ sinirete „ i3xu „ 7/u' « « ......V*'— 14X15 .. V - 60-6« .Jelovi remeljni (morali* 70X7° nim K 52—54 35X70 „ „ 26-28 „ 80X86 - n 66—70 „ 40X«0 „ , 33—35 „ „ 90XW - « 82-86 „ 45X9" - „ 41 -43 Dvorana za sodne dražbe v ulici Sani ta št. 6. Uradne ure (samo ob delavnikih) zjutraj od 8. ure do 12, popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od — . 3.—7. ure.--- DRAŽBE: V sredo, jo. decembra ob g. uripredp. Pohištvo, šivalni stroj, mizarski stol, bi-cikelj, mize in stoli ter kozarci za gostilniško obrt in drugo pohištvo. v soboto, 2, januvarja igo4. ob g. uri. Pohištvo, p sarmški predmeti. Ženitna ponudba. Posestnik v tržaški okolici, udovec, 45 let star, bi želel poročiti kako gospodično ali vdovo staro od 35 let naprej. Zadostuje le, da jc ista pridna, zdrava ter zmožna domačih opravil. Ponudb« z naslovom je pošiljati pod »SRECAc, poste restante Trst, cen-tralna pošta. V Žavljah se dajo v najem h še dedičev Križanac. Pojasnila pri odvetniku dru. R^ ar ju v Trstu, ulica S. Spiridione št. 3. V najem se odda meblirana soba pri slovenski družin: v ul Alfipri 11, pri tleh na desno. Za vinogradnike r^^ cepljenih trt najboljše vrste in Bicer: beli burgundec, laški rizling, silvanec, rulandec, zelin, kraljevjna, rebula, špinjal in dr., ki so eeplj°ni na riparija nortalis in monticvlo. Cena 100 komadov 22 kron. Josip Cotič, vinogradnik v Vrhpolji pri Vipavi. »?KttX***KKKKKK*JtX JJ Svoji k svojimi ^ g ZALOGA J I pohištva I dobro poznane ^ H tovarne mizarslta zadruge v Gorici (Solian) x ^ vpisane zadruge z omejenim poroštvom ^ H prej ^Inton Cernigoj ij ^ Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) jg 5 št. 1. hiša Marenzi. ^ X Največja tovarna poMštya pnuiorsie dežele ^ KSolidnost zajamčena, kajti les ne osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a tem-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, »o- dernl sestav. Konkurenčne cene. ^ jg tm~ Album pohlito* brespl&fien. ^ XXXXXXXXXXttKXKtfX Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. =z (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. nnstrovaa oenlk brezpl&ftno in franko. Užgani znak na zaiimškn y varstvo MATTONIJA proti Giessbubler jonarejanin Sanerlninn. j Sprejema eavarovanje človeškega iiv-jenja po najraznovTstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in pnart z zmanj-ujočimi se vplačili. Vsak <*lan ima po preteku petih let pravico do dividende. tf „S L A VIJ A' ------_ — vzajemna zavarovalna banka v Pragi. = Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, cegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pri požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneie Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. IGRLOBOL, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd ozdravite z večkrat i odlikovanimi Pastiglie Prendiui. Nad 40 leten vspeh. Izdeluje P. Prendini. lekarnicar v Trstj. Neobhodna potrebne za govor ike, pevce itd. Varovati se pred ponarejanji ter za htevati vedno ..Pastiglie Prendini"4 koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele. Urar F. Pertot Toire l iJ-nca Prodaja srebrne ure t>d 3 gld. ra rvj, ur.- id 8 :. naprej. Izbor sten- ski ur, r«golatoijev j. t. d. Popravlja \sakc- vr^Lue ure , o ifcfco /mer m cen'. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. ''Vogal nI. Torreute.) Z-tliizgofuvljenih oblek za gospode, Jećke hi •irt-iit. Veliki izbor snovi j 7a obleke, ki po racr ugotovijo v lastni krojasnici. Bogat izbor površnikov, sukenj, havelokov po jako iizki^ cenah. podružnica; ALLA CITTA Dl LONDRA' nI. Poste nuove št. 5. vo^ul al. Torre biancai Zaloga. glinastih pečij v razi enih velikostih Dačrtih iu barvah ter raznovrstnih plo»ć zn prevlečenje štedilnih ognjišč iz ene prvih ča^kih tovarn. Zelo trpežno blag«>, cene zmerne. Postavljajo se tudi SteJilna ognjiAea in sprejemajo vsakovrstne poprave. klavnemu oW nstvu v mestu in na deželi f'iiporoea najtoplije. PETEK VKKION TRST — Ulica Chiozza štv. 14. is'cozi dvorišče). Najboljši in najpopolnejši glasovirji (pianini) 'kupijo najeeneje proti takojšnemu plaeilu aW na m«*s4*i>ii«» oh «»ke (tndi na deželo) nepo-s edno lota narju HENRIK BREM1 T Z-u c. kr. dvornem založnikr glasovirjev pianinov) v TRSTU. Borzni trg it. 9. >,»-t> r:a ra^-tava t 1'arir.u IDO:!, uajviije iHllikovanje Avstro-fhl»*ntk»' a (jb«mirjf. Sveže maslo in kokoši. 1%k1 pisani prodaja pristno Štajersko ze maslo in kokosi p<> najnižjih cenah. Ivan Suhalt. trgovec ulica Chiozza 33 ogel ulica Bacchi. ki po-oiitn Skoro v vseh krajih države pozaaaa zaloga stvalah strojev M. RUND8AKIN, Dunaj. IX., Berggasse 3. iil}a eiraln« stroje mnogim društvom, c. kr. voj-, inu v zalogi nove šivalne stroje, ki ne prov-mkakc^a šumenja ter se -čnjimi lahka dela. Ti stroji so jako elegantni in opremil Ijeni z vsoto zboljšanjem sedajnosti. _ I>raiinskt Sin^erjeT šivalni stroj za goniti r. nogami in s pokrovom K 50.—, v:i«:?r »RinfjschifT« s po-krovom K. y H.—. K. tem strojem pri-1 .-na priprava za pletenje K 4.— Veliki »Kio^schilT« za krojače in vojaštvo K. 95.—. C entral Bobbin z krasnim pokix»voro K. 90.—. je nzf 5 letno jarostvo pO poštnem povzetju, ali •dičila K 15.— ter o,tane *®di na povzetje. ( B « § < i < I < B < I < S < Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). Corso štv. 47. - TRST. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine, »rebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne, TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST Pozor! Prodajam po jako nizkih cenah ap('ce-rjsko-jediluo bla^" iz prvih tovarn in Mccr Ilirske tiste ni ne Žnideršič & Valenćič, nadalje naj-oi taeske iu tržaške teatenine prvo. vrste in vaake velikosti, * tjčno poBtre/,i>a na dom. Na deželo pošiljam po poštnem povzetju od f> kl^. naprej. Prot« takojšnemu plačilu 1)0/0 odbitek. Priporočam ne lidani Josip Lui 11. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST. Za praznike! Najboljše obuvalo po najugodnejših cenah se dobiva le v čevljarnici Julij Romanelli -- > TRST — Corso št. 12 — TRST angleških čevljev za moške od grld, 3.10 naprej v eiiKi izDor tf rum. M „ „ „ 3.30 Specijaliteta obuval zz dečke. Za praznike! mš Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in --zasluznim križcem-- O fl 1 i xo vand i o ?arna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in - - častno diplomo. - ' IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. (nasproti cerkve >r. Antona norega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Plotoni naslanjači francoskega sestava in nedose/ne kakovosti. Se ne hoji nikake konkurence fflede zmernih een kakor tudi izvrstneiraizdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. w Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirfev liiijboljšili tu- 111 inozemskih tovarn Borzni trg it. 2. II. nadstropje (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plaeilu, kakor tudi na obroke. V Konkurenčne cene Zaboj prost Kašelj - Ka.ta.ri Dohroznane katramnate paštilije Kavaslni. koje se izdelujejo z izvlečkom kemično clstesa norveškega katrani;«, imajo rame na sebi že mtdicinalno ieoč«, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vee bolezni dihalnega organa ter ziaati od pravi jo katare, bronhijalne, želodčne m črevesne zasiižerja. Ena -katljica z navoiilom 80 Stot- Zahtevati je le paštilije z v/.ganini iuienr.m „Iiav:usini~ ter zavračati vsalcovrHtua ponarejanja Po poHi pošilja proti povzetju najnanj škatljic?. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju sc v TKSTU v lekarnth : Antuniazzo Skedenj, Biasoletto Pontero*»o. Gmeincr ulica (iiulia. -I ero viti nI. Caaerma, LeiUnburg pri javnem vrtu Leitenhurrf trg S- Giovanni, Ft ciola Harr. vecehia. Serraralo ul. Pešce, Sni t ina Corso. Viđali a Vardabasso pri sv. Antonu nov. ; v GORICI: ('ristofoletti in Pontoni: na REKI: Prodam in Schindlcr. in v glavnih lekarnah v A^vstvo-Oger*kej. prodajatnica izgotovljenih oblek - ,llla Citta Hi Trieste" tvrdke EDVARD KALASCH JJ Via Torreute št. 40 nasproti gledališču „COLDONI'1 s krojaenico, kjer se raujejo 4>-)leke po meri iu najugodnejših cen> h. V W prodajalniei ima tudi zalogo pe ^f rila za delavski Htan po izvenredno O nizkih eenab. Izbor boljših iu Q navadnih fnovij. JJ rj^r VELIKI IZBOR -»s K X izgotovljenin hlač za delavce K J{ kakor tudi blaga za hUee, ki se na- X pravijo po meri. w Avtorlzovana krojačnic. ^ xxxxxxxxxxxxxxxx Andemo de Franz. V tlobroznani gostiln! »Andemo de Franz«. v ulici Geppa št. 1(». ee toči: fino vipavrko belo.....]> > 40 nve. za ia dom........ »li > istrski teran I. vrste ...» 36 » za na tlom........ o2 * nad 10 litrov......» > dalmatinsko I. vrste . ...» 36 » za na ........... oč > nad 10 litrov......»2« » Priporoča se krčmarjem in trgovcem za piodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip F ur lan. krčmar. Zaradi oiofla iz Trsta se proda po jako nizki ceni dve slovenski krSmi ler zalogo dalmatinskega in istrskega v;n . Pojasnila »laja Anton Š >rli Trgovinska kavarna v Trstu. Zaloga obuvala. ■■ ■■ ■ I lili I/ Zaloga obuvala. Piazza Nuova št I. J][[ JVlAlJnlZl Via deMe Poste »t 3 - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. Anton Skerl mehanik Piazza delie Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče iri cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna g-odba in pe^je. Vse po cenah, da se ni buti konkurence, Specijeliteta' W Priprave za točenje piva. XB. V olajšanje nakupovanja se proda-ajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. 1 JLJUBLJANSKA SJREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Akcijski kapital P olno vpl&č&a*. K 1,000.000 Kupuje in prodaja nc vrače rent, zastavnih pisem, p nj ori te t, komunalnih ob'igacij, srečk, delnic, valut, novcev in devic. Promete is daj a k v—k emu arabaaju. j| Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava, in eakomptnje imirebane v -©dnosene papirje in vnovćuje zapale ■ —- — kupone. ."r""....... Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi =====; VlnkuAuje In divinkuluje voja&ke ženltnlnake kavcije, .v JBmkampt im Mn kmmmo m^mnUh W Bor-7* nmroMl*. ^r^ 1» -1.11 Podružnica T Spljetn (Dalmacija.) Denarne vlo^e vsprejema v tekočem računu ali na vložne P«>t» ugodnun obrostim. Vloženi denar obrestuje 0^ dne vloge oo dne vzdiga. Promet ■ čeki in nakaznicami-