OBVESTILA REPUBLIŠKE MATIČNE KNJIŽNICE Ljubijana* Januar 1*972 , št. 8 Vsebina - Strokovni kadri v regionalnem sistemu splošnoizobra= ževalnih knjižnic - Miša Sepe - Priloge - Miša Sepe Strokovni kadri v splošnoizobraževalnih knjižnicah po statistiki za leto 197° Strokovni kadri v splošnoizobraževalnih knjižnicah po sistemizaciji delovnih mest v letu 1970 Izpiti iz bibliotekarske’ stroke - Izobraževanje knjižničarjev v Sloveniji - Ignac ■ Kamenik Strokovni kadri v regionalnem sistemu splošnoizobraževalnih knjižnic Miša Sepe Od začetka reorganizacije knjižnične mreže v Sloveniji v regionalne knjižnične sisteme je bilo močno poudarjeno dejstvo, da reorganizacije ni mogoče izvesti brez zadostne= ga števila strokovna usposobljenih knjižničnih delavcev. Poleg tega pa v knjižničarski stroki že vseskozi občutimo veliko pomanjkanje strokovnega kadra. Namen te analize je, I da vsaj približno pokaže, kakšnih kadrov nam najbolj pri= manjkuje in kje, Analiza nima pretenzije, da bi bila dokončna, in najbrž bodo potrebe v praksi tu ali tam dru= gačne, vendar pa lahko že zdaj rečemo, da nikakor ne bodo manjše od prikazanih. Za ugotavljanje stanja strokovnih kadrov sem uporabila dvoje podatkov: letno statistiko knjižnic za leto 1970 in sistemizacijo delovnih mest, ki so jo knjižnice predložile ob sklenitvi samoupravnega sporazuma, Za prikaz potreb pa sem uporabila standarde, ki jih je izdelala republiška matična služba. Oba vira podatkov o kadrih se povsem ne skladata, ker so v statističnih podatkih knjižnice več ali manj navajale de= jansko izobrazbo knjižničnih delavcev, v dokumentaciji za samoupravni sporazum pa so poročale o zasedenih delovnih mestih v letu 1970, ne glede na to, da posamezni delavci niso imeli ustrezne izobrazbe. Pri knjižnicah, ki niso sklenile samoupravnega sporazuma, smo upoštevali statistične podatke. Obe preglednici kadrov sta analizi priloženi. Pri izračunavanju manjkajočih kadrov sem upoštevala sistemi= zacijo delovnih mest in ne dejanske izobrazbe. Knjižnični delavci, ki nimaj« izobrazbe, kakršno zahteva delovno mesto, bodo naša skrb v naslednjih letih. Poskrbeti bomo morali za dovolj vzpodbude mlajšim kadrom, da dopolnijo manjkajočo izobrazbo, za starejše pa bo treba organizirati tečaje in seminarje, da bodo kos novim in zahtevnejšim nalogam, ki jih pred nje postavlja modernizacija splošno= izobraževalnega knjižničarstva. Samoupravni sporazum pa zagotavlja, da bodo v bodoče na delovna mesta v knjižnicah prihajali delavci z ustrezno izobrazbo. Če na kratko povzamemo stanje knjižničnega kadra v splošno= izobraževalnih knjižnicah, podrobneje prikazano v priloženih razpredelnicah, je ob koncu leta 1970 tako: Po sistemizaciji imamo v splošnoizobraževalnih knjižnicah tele kadre: a. znanstveno delovno mesto 1 bibliotekarsko I, višji bibliotekar 4 " II, bibliotekar 40 III, višji knjižničar 52 " IV, knjižničar 76 " V, knjižn. manipulant 37 b. Po statistiki pa je slika takšna: delavcev z visoko izobrazbo 34 ,? z višjo izobrazbo 35 " s srednjo izobrazbo 100 " z nižjo izobrazbo 64 V statistični pregled ao zajete tudi tiste splošne knjižni= ce, ki delajo v sklopu delavskih univerz in niso pristopile k samoupravnemu sporazumu, zato se število kadrov v obeh preglednicah ne ujema. Sliko trenutnih potreb po knjižničnih kadrih smo dobili tako, da smo primerjali sedaj zasedena delovna mesta /po sictemizaciji/ s predlogom regionalnih knjižničnih sistemov in z normativi za posamezne tipe knjižnic v teh sistemih. Ce imajo posamezne občine veliko prebivalstva, sem za krajevne knjižnice, izposojevališča, potujoče knjižnice itd, predvidela še dodaten 'strokovni kader, tako da sem upoštevala normativ, ki predpisuje za vsakih lo.ooo prebi= valcev po dva strokovna delavca. Natančno izobrazbeno strukturo teh dodatnih delavcev je težko določiti vnaprej, v načelu pa velja, da od knjižničnega delavca, ki je v knjižnici sam, zahtevamo višjo izobrazbo. Če pa sta zapo= slena dva, je bolj priporočljivo, če poleg višjega knji£= ničarja nastavimo še knjižničarja ali knjižničnega manipulanta, ki bo prevzel tudi rutinska in tehnična dela. Preden se lotimo pregleda po posameznih regijah, je treba poudariti, da so uporabljeni normativi minimalni in zade= vajo zgolj osnovno knjižnično dejavnost. V razvitejših knjižnicah bo treba predvideti še dodatni kader za vodstvo specialnih zbirk, za izvajanje dodatnih dejavnosti itd., v vsaki občinski knjižnici pa bo treba dodatno predvideti tudi strokovni kader za pionirske in mladinske oddelke. Ljubljanska regija Mesto Ljubljana v celoti, torej vseh pet občin, dosega minimalne kadrovske normative. Kot je bilo v uvodu poudar= jeno, pa ti nikakor ne krijejo dejanskih potreb, saj ne upoštevajo npr. Pionirske knjižnice, ki je tu vključena v izračun. Dodatne kadre pa bo zahtevala tudi velika koncen= tracija knjižnih fondov v občini Ljubljana Center. Še vse manj optimistična pa je slika, če primerjamo kadrovsko zasedbo v posameznih občinah. V občini Vič-Rudnik manjka /do minimuma/ v občinski knjižnici 1 bibliotekar in ena oseba za tehnično upravne posle, za ostale manjše knjižnice v občini bi potrebovali še 9 strokovnih delavcev, v občini Šiška bi v manjših knjižnicah potrebovali še 5 strokovnih delavcev, v občini Bežigrad še 3. Za reorganizacijo knjižnične mreže v Ljubljani se je zavzela skupnost ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic, ki je že pripravila načrt za smotrno organiza= cijo ljubljanskega knjižničarstva. V drugih občinah ljubljanske regije pa je slika porazna. Če ne računamo petih ljubljanskih občin, manjka v regiji do minimalnega števila strokovnega kadra; za krajevne Občina v občinskih knjižnicah knjižnice in BUB III B IV B V U T izposojevališča Domžale 1 0,5 0,5 3 Grosuplje 1 1 t 1-2 Idrija 1 1 0,5 Kamnik 1 /1/ 0,5 1 Kočevje 1 0,5 Litija 1 /1/ 0,5 1 Logatec 0,5 1=2 Ribnica 1 1 Vrhnika 1 /1/ i 4 6,5 1-3 1,5 1,5 7-l( V ljubljanski regiji, če ne štejemo mesta Ljubljane, manj= kajo do minimuma v občinskih knjižnicah, 4 bibliotekarji, 6,5 višjih knjižničarjev in' 1-3 knjižničarji, v manjših knjižnicah in izpo ojevališčih pa še 7-10 strokovnih de= lavcev. Mariborska regija Mesto Maribor je že izvedlo centralizacijo knjižnične mreže, vlogo osrednje splošnoizobraževalne knjižnice je prevzela Mariborska knjižnica. Visokošolska in študijska knjižnica pa se je povsem posvetila posebnim nalogam tega tipa knjižnic in je zato v mrežl(splošnoizobraževalnih knjižnic več ne upoštevamo. Če osebja VŠK ne računamo, .nanjVajo v mariborski regiji naslednji strokovni delavci: Občina v občinskih Knjižnicah za krajevne knjižnice in izposojevališča B II B III B IV B V U T Maribor 8 Lenart 1 1-2 Radlje 1 1-2 Slov.Bistr. 1 0,5 0,5 2 12' 0,5 0,5 12-14 Do minimalnega števila kadrov manjkajo v regiji torej v občinskih knjižnicah 1 bibliotekar in 2 višja knjižničarja, v drugih knjižnicah pa še 12-14 strokovnih delavcev. Brežiška regija Ta regija je v knjižničarskem pogledu zelo nerazvita. Do sedaj v regiji ni bilo študijske knjižnice, zato so tudi normativi za regionalno knjižnico precej i nižji. Kljub temu manjka precej strokovnega kadra: Občina v občinskih knjižnicah za krajevne knjižnice in izposojevališča B II B III B IV B V U T Brežice 2 2 1 0,5 1 1 Krško 1 /1/ 0,5 1-2 Levnica 1 1 0,5 2 4 >3 0,5 1,5 1 1,5-2,5 Torej mora regija nujno dobiti za regionalno in za občinske knjižnice 2 bibliotekarja, 4 višje knjižničarje, 2-3 knji = ničarje in enega knjižničnega manipulanta, v drugih splošnih knjižnicah pa še 1-3 strokovne delavce. Celjska regija Knjub temu, da v Celju deluje študijska knjižnica, ki poleg rednega posredovanja knjižnega gradiva opravlja še celo vrsto specialnih nalog in po svojem obsegu in delu že bolj spada k knjižnicam I, skupine, je kadrovsko stanje v regiji vse prej kot razveseljivo. Že sama celjska občina s svojim kadrom ne dosega niti minimalnih normativov, pa tudi v vseh drugih občinah je stanje zaskrbljujoče. Do i minimalnega standarda manjka, v regiji; za krajevne Občina v občinskih knjižnicah knjižnice in izposojevališča Bil B III B IV B V U T Celje 2 Laško 1 1 1,5 Mozirje 1 1 1 Slov.Konjice 1 1 /1/ 0,5 0,5 Šentjur 1 1 1,5 Šmarje 1 1 /1/ 0,5 0,5 3 Velenje 0,5 1,5 Žalec 1 1 /1/ 0,5 0,5 3,5 5 6 3-6 1,5 2 12 Knjižnice bi torej potrebovale 5 bibliotekarjev, 6 višjih knjižničarjev, 3-6 knjižničarjev, za delo v krajevnih knjižnicah in izposojevališčih pa bi potrebovali še 12 strokovnih delavcev. Jeseniška regija V jeseniški regiji ni nobene študijske knjižnice, regija je majhna in razmeroma slabo knjižničarsko razvita. Potrebe po kadrih so takele; za krajevne Občina v občinskih knjižnicah knjižnice^ in izposojevališča B II B III B IV B V U T Jesenice 2 1 1 1,5 Radovljica 1 1 3 1 1 1,5 1 V občinskih knjižnicah manjkajo 3 bibliotekarji in 1 knjižnični manipulant, v drugih pa še 1 knjižnični delavec. Koprska regija Tudi koprska regija je majhna glede na število prebivalcev, ima pa dobro razvito študijsko knjižnico. Občini Izola in Piran že dosegata kadrovski minimum, v občini Koper pa manjka do minimuma še: Občina ; v občinskih knjižnicah za krajevne knjižnice in izposojevališča B II B III B IV B V U 5 1 Koper 2 2 1 1 Izola Piran • 2 2 1 1 Torej 2 bibliotekarja, 2 višja knjižničarja in 1 knjižničar. Kranjska regija Kranjska regija je sorazmerno dobro oskrbljena s knjiž= ničnimi delavci. Do minimuma manjka samo višji knjižničar v občinski knjižnici Škofja Loka in dva strokovna de= lavca za manjše knjižnice v občini. Osrednja knjižnica v Kranju se bojuje s težavami zaradi ločenih prostorov. Ima tudi samostojen oddelek za pionirje, ki ga že usposablja za vzgojno delo z mladimi bralci po novih konceptih. Občina v občinskih knjižnicah B II B III B IV B V U T za krajevne knjižnice in izposojevališča Kranj Škofja Loka Tržič 0,5 0,5 1 0,5 0,5 2 Torej 1 višji knjižničar v občinski knjižnici in 2 stro= kovna delavca za krajevne knjižnice. Regija Murska Sobota V Murski Soboti je študijska knjižnica, vendar je občutiti tako v Murski Soboti kot v vsej regiji veliko pomanjkanje kadra, saj do minimalne zasedbe manjka še; za krajevne Občina v občinskih knjižnicah knjižnice in izposo j evališčs B II B III B IV B V U T Murska Sobota 3 2 2 1 1 2 G. Radgona 1 1 0,5 0,5 Lendava 1 1 0,5 0,5 1,5 Ljutomer 1,5 5 5 2 1 2 3 3 V regionalni in v občinskih knjižnicah manjka torej 5 bibliotekarjev,5 višjih knjižničarjev, 2 knjižničarja in 1 knjižničarski manipulant, v ostalih splošnoizobraže= valnih knjižnicah pa še 3 strokovni delavci. Regija Nova Gorica Tudi v tej regiji je pomanjkanje kadra precejšnje, čeprav tu deluje študijska knjižnica. Do minimalne zasedbe manjka še: v krajevnih Občina v občinskih knjižnicah knjižnicah in izposojevaliscih BUB III B IV B V U T Nova Gorica 2 3 3 4 Ajdovščina 1 0,5 0,5 1 Sežana 1 0,5 0,5 1,5 Tolmin 1 , 0,5 0,5 1,5 4 1 3-3 1,5 5,5 4 V občinskih knjižnicah manjkajo torej 4 bibliotekarji, 1 višji knjižničar, 3 knjižničarji, in 3 knjižnični manipu= lanti, v drugih manjših knjižnicah pa še 4 strokovni knjižnični delavci. Novomeška regija Tudi v Novem mestu, kjer deluje dobro organizirana štusij= ska knjižnica s celo vrsto specialnih dejavnosti, je še vedno opaziti pomanjkanje strokovnega kadra, saj celo do minimalnega normativa manjka: za krajevne Občina v občinskih knjižnicah knjižnice in izposojevališča B II B III B IV B V U T Novo mesto 2 2. 1 1 2 2 Črnomelj 1 3,5 Metlika 1 0,5 Trebnje 1 1 0,5 2 4 3 1 2 2 4,5 Torej bi morale občinske knjižnice v tej regiji nemudoma dobiti 2 bibliotekarja, 4 višje knjižničarje, 3 knjižni= čarj e in enega knjižničnega manipulanta, v drugih knjiž= nicah v regiji pa bi potrebovali 4,5 strokovnih knjižni= čarskih delavcev, Postojnska regija V Postojni ni študijske knjižnice, zato je tudi normativ za regionalno knjižnico primerno zmanjšan, vendar sedanja kadrovska zasedba ne ustreza niti zmanjšanemu normativu, tako da v regiji manjka; za krajevne Občina v občinskih knjižnicah knjižnice in i izposojevaličča B II B III B IV B V U T Postojna 1 - 1 11 Cerknica 11 1 Ilir.Bistrica 1 12 2 1 2 Vsega skupaj manjkajo torej v občinskih knjižnicah 1 biblio= telcar, 2 višja knjižničarja, 2 knjižničarja in 1 knjižnični manipulant, v manjših knjižnicah v regiji pa še 2 strokovna delavca. Ptujska regija Tudi v Ptuju kljub že obstoječi študijski knjižnici ka= drovska zasedba ne ustreza niti minimalnemu normativu. V regiji manjka še: za krajevne ■ Občina v občinskih knjižnicah knjižnice in izposoj evališča B II B III B IV B V U T Ptuj 3 2 3 2 Ormož 1 1,5 3 1 2 3 2 1,5 V občinskih knjižnicah manjkajo torej 3 bibliotekarji, 1 višji knjižničar, 2 knjižničarja in 3 knjižnični mani= pulanti, v knjižnicah pa še 1,5 strokovnega delavca. Regija Ravne na- Koroškem Čeprav študijska knjižnica ^obro dela in poleg redne izposoje opravlja še celo vrsto posebnih nalog, kadrovska zasedba ne dosega minimalnega standarda, V regiji manjkajo tile kadri: za krajevne Občina v občinskih knjižnicah knjižnice in izposojevališča B II B III B IV B V U T Ravne 4 2 3 2 Dravograd 1 Slovenj Gradec 1,5 4 1 2 3 2 1,5 Torej manjkajo v regiji 4 bibliotekarji, 1 višji knjižničar, 2 knjižničarja in 3 knjižnični manipulanti, v drugih knjiž= nicah pa še 1-2 strokovna delavca. Trboveljska regija Regija nima študijske knjižnice, zato so normativi za regionalno knjižnico razmerama znižani. Kljub znižanim normativom je pomanjkanje kadra še vedno občutno, kar je odraz slabo razvitega knjižničarstva na tem območju. V regiji manjka: za krajevne Občina v občinskih knjižnicah knjižnice in izposoj evališča B II B III B IV. B V U T Trbovlje 2 2 1 Hrastnik 1 , Zagorje 1 1 2 4 1 1 V občinskih knjižnicah manjkata torej 2 bibliotekarja, 4 višji knjižničarji in 1 knjižnični manipulant, v drugih knjižnicah pa en strokovni delavec. Da ne bo slika o potrebah o strokovnem kadru v splošnoizo= braževalnih knjižnicah v Sloveniji čimbolj jasna moramo podatke, ki smo jih izračunali za posamezne regije, pre= gledati združeno za vso Slovenijo. Celotna razpredelnica je takale: za krajevne Regija v regionalnih in občinskih knjižnicah knjižnice in B II B III B IV B V U T izposojeva= . v v/ lisca Ljubljana 4 6-7 1-3 1-2 1-2 9 Maribor 1 2 0-1 0-1 12-14 Brežice 2 4 2-3 0-1 1-2 1 1-3 Celje 5 6 3-6 1-2 2 11-12 Jesenice 3 1 1 1-2 1 Koper 2 2 1 1 Kranj 1 0-1 0-1 2 Murska Sob .5 5 2 1 2 3 3 Nova Gorica4 1 3 ; 3 1-2 5t6 4 Novo mesto 2 4 3 i 4 Postojna 1 2 2 i 2 Ptuj 3 1 3 3 2 1-2 Ravne 4 1 2 3 1-2 Trbovlje 2 4 1 1 1 38 39-40 22-28 14-15 8-14 17-22 52-60 Slika, ki smo jo dobili, je precej zaskrbljujoča. Tudi, če upoštevamo, da so podatki s konca leta 1970 in da so prav v letu 1971 mnoge knjižnice okrepile svoje kadre, in tudi če računamo, da bodo nekatere od njih dobile nove delavce v letu 1972, je jasno, da tako velikega primanjkljaja v kadru slovensko knjižničarstvo še precej časa ne bo moglo pokriti. Presenetljivo in morda celo tipično za naše knjižničarstvo je, da so se prav tista področja, ki so doslej veljala kot knjižničarsko dobro razvita, v luči normativov pokazala v strukturi kadra zelo deficitna. Tako veliko pomanjkanje visokih in višjih knjižničarskih kadrov prav na področjih, kjer že vrsto let delujejo štu= dijske knjižnice, ki so bile zasnovane in mišljene kot znanstvene ustanove, je malodane katastrofalno. Nikakor ni namen pričujoče analize, da bi podala tudi že rešitev tega tako kompleksnega problema. Rešitev iz te zagate bo brez dvoma terjala dolgoletne napore in načrtno prizadevanje vseh knjižničarskih strokovnjakov in forumov. Mislim pa, da sedanje stanje terja takojšnih in učinkovitih ukrepov na področju šolanja bibliotekarskih kadrov, prav tako pa tudi naporov za afirmacijo in stimulacijo tega do sedaj tako malo privlačnega poklica. Knjižnica Kraj z visoko izobr. z višjo izobr. s srednjo izobr. z nižjo izobr. hono- rar !pomož | f Lavričeva knjižnica Ajdovščina 1 1 2 (; Občinska mat. knjižnica Brežice 1 0,5 Študijska knjižnica Celje 3 2 4 3 1 ( 4 Mestna ljudska knjižnica Celje 1 6 4 2 : 1 j Ljudska knjižnica Črnomelj 1 1 » J Občinska knjižnica Domžale 1 1 2 1 Ljudska knjižnica Dravograd Ljudska mat. knjižnica Gornja Radgona 1 1 Ljudska knjižnica Grosuplje 1 1 Ljudska knjižnica Hrastnik 1 # Mestna knj. in čitalnica Idrija 2 1 1 Matična knjižnica Ilirska Bistrica 2 Ljudska knjižnica Izola 1 1 Občinska knjižnica Jesenice 3 1 1 1 Ljudska knjižnica Kamnik 1 1 Ljudska knjižnica Kočevje 1 1 1 Ljudska knjižnica Koper 2 1 1 S 1 1 Knjižnica Kraj z visoko izobr z višjo izobr. s srednjo izobr. z nižjo izobr. hono- rar pomož. Študij ska knjižnica Koper 3 2 1 1 1 Osrednja knjižnica Kranj 4 2 7,5 5 3,5 Valvasorjeva knjižnica T V 1 Krško 1 ' 2 1 Ljudska knjižnica Laško 1 Matična knjižnica Lenart 1 1 Občinska 1j. knjižnica Lendava 1 Ljudska knjižnica Litija M^lISSoa 'Bežigrad Ljubljana 1 3 2 Delavska knjižnica Ljubljana 4 3 3 3 2 4 Mestna kn j. knjižnica Ljubljana 5 7 6 5 4 Pionirska knjižnica Ljubljana 3 4 1 1 ICjižnica Jožeta Mazovca Ljubljana 1 4 2 1 v 9 4 Ljudska knjižnica Šiška Ljubljana 1 2 i 4 i‘ t. 4 Knjižnica Prežihov Voranc Ljubljana 2 ■i 8 1! i Občinska knjižnica Ljutomer 1 a Ljudska knjižnica Dolenji Logatec i i ■1 i 1 Delavska knj.Tabor Maribor 1 i 7 ji 1 2 1 Mestna knjižnica Maribor 3 2 r i i '4 2 2 Knjižnica Kraj z visoko izobr • v Z Vis-l 30 I .izobr. s srednjo izobr. z niz-do izobr. hono- rar pomož. Ljudska knjižnica Metlika - .... 2 Ljudska knjižnica Cerknica 1 Ljudska knjižnica Mozirje ':Jh Študij ska knjižnica Murska Sobota 2 i 3 3 1 Knjižnica in čitalnica Murska Sobota 3 1 1 Goriška knj. "France Bevk” Nova Gorica 2 2 i 2 2 1 Študij ska knjižnica Novo mesto 3 3 2 1 3 Ljudska knjižnica Ormož I 1 1 Matična knjižnica Piran i ! 2 2 3 Mestna knjižnica Postojna 3 1 1 Ljudska in štud.knj. Ptuj 1 4 2 1 1 Občinska knjižnica Radlje ob Dravi 1 4 Matična knjižnica Radovljica • i 1 9 Študij ska knjižnica Ravne na Koroškem 1 3 * 1 Ljudska knjižnica Ribnica 1 Občinska knjižnica Sevnica 1 Kosovelova knjižnica Sežana 1 1 Občinska mat. knjižnica Slovenj Gradec 2 1 Občinska knjižnica Slovenska Bistrica - 1 1 1 16 i • Knjižnica Kraj z visoko izobr. z višjo izobr. s srednjo izobr. z nižjo izobr. hono- rar pomož. Občinska knjižnica Slovenske Konjice 1 1 1 Ljudska knjižnica Šentjur pri Celju 1 1 Ljudska knjižnica Škofja Loka j 1 1 1 Ljudska knjižnica Šmarje pri Jelšah Knjižnica Tolmin Tolmin ■ 2 2 Ljudska knjižnica Trbovlj e Knjižnica Trebnj e Trebnj e 0,5 1 Ljudska knjižnica Velenje 1 : ■ 3 2 Občinska 1j. knjižnica Tržič i 1 Ljudska knjižnica Vrhnika i i 1 1 Javna knjižnica Zagorje ob Savi 1 2 Občinska knjižnica Žalec j 1 .» 1 ;34 i 35 100,5 64 ■ 63 38,5 knjižnica i Ljudska knjižnica Ljudska mat.' knjižnica Ljudska knjižnica Ljudska i knjižnica ■ Mestna knj. ; in čitalnic4 Matična knjižnica Ljudska knjižnica Občinska knjižnica Ljudska knjižnica Ljudska knjižnica Študijska j knjižnici j Ljudska knjižnica i Dravograd: I Gornja , Radgona Grosuplje Hrastnik ! Idrija Ilirska Bistrica Izola Jesenice i Kamnika j Kočevje Koper Koper „ ..v . i Knjižnica — r Kraj j Znan-j \ stve-| B I , B .11 no j j j B III Lavričeva knjižnica Ajdovščina J | | 1 i ! Občinska mat knjižnica ' Brežice I Študij ska knjižnica Celje ! 1 1 i ; i * j 2 i Mestna 1j. knjižnica Celje 1 ! 1 i 1 i i i i Ljudska knjižnica Črnomelj j j i 1 1 i 1 ; i i Občinska Drim v.a 1 ! i j B IV 1 B V 3 5 1 1 2 1 1 3 4 i 1 2 1 I 1 1 I I 1 Knjižnica C r a j Znan- stve- no B I ~ I B lil B III B ] Osrednja knj občine Kranj Kranj '1 1 1 1 j 4 6 5 Valvasorjeva knjižnica i Krško 1 i i Ljudska knjižnica Laško j i i ! Matična knj ižnica Lenart I i 1 i i i j i Občinska lj. knj ižnica Lendava i i j Ljudska knjižnica Litija I i j Ljudska knj, Bežigrad Ljubljana i j 2 i 2 Delavska knjižnica Ljubljana i i j 5 j 3 1 Mestna 1j. knjižnica Ljubljana 1 4 7 1 Pionirska knjižnica Ljubljana 3 5 Knjižnica Jožeta Mazovca Ljubljana 1 5 Ljudska knj, Šiška Ljubljana 1 1 2 2 Knjižnica Prežihov Voranca Ljubljana i | i ! 2 Občinska knjižnica Ljutomer Ljudska knjižnica Dolenji Logatec Delavska knj Tabor Maribor Mestna knjižnica Maribor 1 5 3 9 Ljudska knjižnica j Metlika B V 5 I 2,5 U 2,5 ! 6 2 3 1 1 1 1 1 Knj ižnica Kraj Znan- stve- no B I B II B III B IV B V TJ T Ljudska knjižnica Cerknica Ljudska knjižnica Mozirje Študij ska knjižnica Knjižnica in čitalnica Murska Sobota Murska Sobota 1 1 1 1 ! 2 2 1 1 Goriška knj. ’’France Bevk" Nova Gorica i 3 2 i i 1 2 Študijska knj "Mir"'•'.a Jarca1 Novo ’ mesto I (j 3 3 2 1 Ljudska knjižnica Ormož i ji 1 1 Matična knjižnica Piran i; H 2 1 1 1 1 • Mestna knjižnica Postojna I 1 1 1 1 2 Ljudska in štud.knj. Ptuj 2 2 2 2 1 Občinska knj. in čitalnica Radlje ob Dravi 1 Matična knjižnica Radovijics L 1 f 2 Ljudska knjižnica Ravne na Koroškem i Študijska knjižnica Ravne na Koroškem i i j 3 1 2 1 Ljudska knjižnica Ribnica i i i Občinska knjižnica Sevnica i j 1 Kosovelova knj ižnica Sežana j 1 1 Občinska mat. knjižnica Slovenj Gradec i 1 1 Občinska knjižnica Slovenska Bistrica I i 1 1 1 on Knjižnica 1 Kraj -—— - Znan- stve- 10 B I B II B III B IV B V U T Občinska kjižnica Slovenske Konjiee 1 Ljudska knjižnica Šentjur pri Celju Ljudska knjižnica Škofja Loka 1 1 Ljudska knjižnica Šmarje pri Jelšah Knjižnica Tolmin Tolmin 1 1 Ljudska knjižnica Trbovlj e 2 1 Knjižnica Trebnj e Trebnj e Občinska 1j. knjižnica Tržič 2 Ljudska knjižnica Velenje 1 1 ' 2 1 Ljudska knjižnica Vrhnika 1 Javna knj ižnica Zagorje ob Savi 2 Občinska mat knjižnica Žale« 1 .1 40 52 76 37,5 25,5 41, 30 24 7 4 16 16 15 22 18 24 24 21 9 11 12 17 11 12 20 24 10 347 22. Izpiti iz bibliotekarske stroke B II B III B IV B V Bib.tehnik 18 8 6 18 4 3 4 5 11 5 11 4 11 2 12 8 3 10 5 6 15 3 8 9 7 4 2 5 10 1 2 6 1 * 6 4 1 7 7 1 4 5 3 2 4 2 1 5 6 4 1 9 6 3 5 3 13 2 2 4 2 90 14 153 86 4 IZOBRAŽEVANJE KNJIŽNIČARJEV V SLOVENIJI Ignac Kamenik I. Zadnja faza v razvoju knjižnic v svetu /tej smo priče prav zdaj/ prinaša v življenje akcijski tip knjižnice. Ta akcijskost se kaže v njeni izobraževalni funkciji in ne postavlja na prvo mesto knjižnico kot formalno ustanovo, temveč bolj kot koncern idej. Se pravi, knjižnica ni več samo možnost za zadovoljevanje določenih potreb, temveč se pojavlja kot stalna spremijevavka člo= veka vse od predšolske dobe, prek šolanja do najvišje možne stopnje in kasneje v človeškem akcijskem, ustvar= jalnem svetu, ne glede na starost, spol in umski potencial uporabnika, ki mu je namenjena. Klasično pojmovanje o knjigi, ki da je eden od najvišjih proizvodov človekovega duha /česar v osnovi še vedno ne zanikamo/, se je umakni= lo spoznanju, da je knjiga sodobnemu človeku ne le koristna, temveč potrebna. Zato v sedanji fazi razvoja knjižničarstva ne gre le za distribucijo knjižne produk= cije, temveč veliko bolj za njeno i z r a b o. Od tod novo mesto knjižnice v družbenem življenju človeka tega stoletja, kjer le-ta ni več zgolj posrednik, temveč tudi dejavnik, ki more soodločati pri oblikovanju duhovne fiziognomije določene združbe. Skladno s tem se spre= minj a njena formalna in vsebinska struktura in ne nazad= nje fiziognomija delavca, ki dela v njej. Danes - v tej fazi - veliko bolj upravičeno govorimo o profesiona= lizaciji knjižničarstva in knjižničarskega poklica kot kdaj koli poprej. Knjižnica je danes stopila ob bok šoli, s to razliko, da uporablja drugačne metode in da se izogiba vsaki sholastičnosti. Slovenska usmeritev knjižničarstva, kakor jo kaže že sprejeti projekt, določa splošno izobraževalni tip knjiž= nice, se pravi, da upošteva njeno akcijsko varianto in ji odmerja čisto določeno socialno funkcijo. Postavlja jo takoj ob šolo, hkrati pa ju. nalaga naloge, ki segajo mimo izobrazbenega področja še na kulturo. Taka vsebinska podoba slovenske knjižnice predstavlja vsekakor novost in ne le rešitev problema knjižničarstva na Slovenskem. Z drugimi besedami: celoten sistem z razvito teritorialno mrežo, v kateri je vsaki knjižnici na Slovenskem določeno njeno mesto /in v skladu s tem tudi njena fiziognomija/ vodi k profesionalizaciji slovenskega knjižničarstva, kar proži celo vrsto logičnih nasledkov na vseh nivojih nje= nega delovanja. Prvi rezultati nove usmeritve so že vidni, saj pomeni leto 1971 preokretnico tudi v družbenem vrednotenju knjižničarstva na Slovenskem. Vprašanje je, koliko smo na to tudi pripravljeni in ali dosedanji profil našega knjižničnega kadra taki preusmeritvi tudi odgovarja. Vsi razpravljavci, ki razmišljajo o profilu knjižničnega delavca, so si edini v tem, da potrebuje ta profil specifično izobrazbo in šolanje, ki pa mu je izhodišče delo v knjižnici. Mnenje, da lahko vsakdo postane knjižničar, je razširjeno ne le pri nas, temveč tudi drugod po svetu - to pa je t posledica nizkega nivoja samega knjižničarstva, kar se nato retroaktivno odraža tako, da je poklic knjižničarja družbeno še vedno slabo ovrednoten. Zato je ena od bistvenih nalog za pospešitev knjižničarstva na Slovenskem šolanje odgovarjajočih kadrov in zaostritev kriterijev pri sprejemanju novih0 Eno je gotovo: samo priučitev ne zadostuje za profil knjižničnega delavca, kakršnega^ hteva nova struktura knjižničarstva na Slovenskem. Glede na to, da je osnovna funkcija knjižnice ustvaritev optimalnih pogojev za izrabo knjižničnega gradiva, se postavlja pred da= našnjega in bodočega knjižničnega delavca predvsem naslednje zahteve; 1. inteligentnost in izurjenost glede na njegovo odgo= vornost za administracijo in distribucijo znanja. Da lahko to doseže, mora temeljito poznati tehniko svoje profesije, biti mora do optimalne mere splošno razgle= dan, poznati mora socialno okolico, v kateri deluje, spoznati se mora z vsemi možnimi načini in oblikami komuniciranja /kamor sodi tudi psihologija in sociolo= gija bravca/ ter znati jezike. Friedrich Nestler zahteva od bibliotečnega delavca še obvladanje osnov metode in tehnike znanstvenega dela ter splošno uporabno znanje iz sociologije, pedagogike, psihologije, statistike, prava, finančnega in poslovnega področja. 2. Sposobnost za aktiviranje bravca in knjižničnega gra= diva ter za posredovanje knjižničnega gradiva. Sem sodi= jo osnovne informacije o knjižnem fondu, o sistemu njegove postavitve, o katalogih itn., nadalje stro= kovne informacije, ki so zahtevnejše, pa naj gre za informacijo o literaturi določenega predmeta ali za informacijo o določenem predmetu prek literature. Ta vrsta informacije je vedno pogostejša. Sem sodi še svetovalna vloga knjižničnega delavca pri izboru lite= rature in končno še aktivnost za pridobivanje bravcev prek razgrnitve fondov /pa naj gre za dejavnosti znotraj knjižnice ali zunaj nje/. Ne na zadnjem mestu se po= stavlja pred knjižničnega delavca še javno delo za afirmacijo knjižnice v njenem ožjem in širšem okolju, 3. Poseben profil knjižničnega delavca zahteva vsekakor področje pionirskega in mladinskega knjižničarstva, ki se pri nas zmeraj močneje uveljavlja. Tu gre za profil knjižničnega delavca, posebej specializiranega pedagoga, pri katerem je izraba knjižničnega gradiva aplicirana na svojski svet uporabnika in postane knjiiga na ta način mnogostrano uporabna. Od usposobljenosti knjiž= ničnega delavca je odvisno, koliko bo ta mnogostranost prišla do izraza in ne bo ostala le pri osnovnih zako = nitostih, ki še vedno veljajo v današnjem knjižničnem svetu /vsakemu bravcu odgovarjajočo knjigo, vsaki knjigi ustreznega uporalnika itn./. Tako imenovane kul= turne dejavnosti knjižnice prihajajo tu najbolj do izraza /ure pravljic, književne uganke, književni po= poldnevi ali večeri, tribune itn./. 4. Nazadnje sodi sem še medbibliotečna povezanost znotraj nacionalne knjižnične mreže in prek nje navzven, kar je na videz bolj domena tehnike in organizacijske spo= sobnosti posamezne knjižnice, v resnici pa sodi v najožje področje informacijske službe in zahteva dovolj usposobljenega strokovnjaka, v kolikor ne gre zgolj za posredništvo. Vse navedeno se postavlja pred sodobnega knjižničnega delavca v splošnoizobraževalni knjižnici z vidika socialne funkcije knjižnice, v okolju, v katerem dela. Pri tem ni upoštevana notranja organizacijska struktura na novo oživljajočih se sistemov knjižnične mreže, ki prinaša s seboj svojr- zahteve glede na profil knjižničnega delavca. Ob profilu je treba vsekakor spregovoriti o diferenciaciji dela v sami knjižnici / o tako imenovanih bibliotekarskih in nebibliotekarskih opravilih/. S smotrno organizacijo in tehnizacijo tako imenovanih nebibliotekarskih opravil bo le-teh vedno manj, zlasti še, če bo celotna obdelava knjižničnega gradiva centra= lizirana na enem mestu. Tako bo v resnici prišel v prvi plan predvsem stik z bravcem z informacijsko službo kot prvo frontno linijo in knjižničarjem svetovavcem in pomočnikom pri izbiri knjižničnega gradiva. Tako se razlika med dosedanjim bibliotekarjem in knjižničarjem -izposojevavcem vedno bolj oži in to v smeri visoko izobraženega knjižničnega delavca. Če danes že za raz= redni pouk v osnovni šoli zahtevamo višjo izobražen kader /pedagoške akademije razmišljajo o štiriletnem študiju/ bo moral priti v naše knjižnice vsaj kader s tako izo= brazbeno strukturo povsod tam, kjer se sooča z bravcem /razen seveda manipulativnih opravil/. Tako bi ostali v naši knjižničarski praksi od bibliotečnih delavcev le trije osnovni profili: dosedanji manipulanti, ki naj bi dobil profil tehnika, knjižničar /dosedanji tip višjega knjižničarja/ in bibliotekar. Izpadel bi dosedanji "priučeni" knjižničar /s srednjo izobrazbo, seminarji in strokovnim izpitom/. Namerno na tem mestu ne govorim o specialistu, teoretiku itn., kakor to že apriori ni bil moj namen. II. Kakšna je današnja konkretna situacija glede na knjižni= čarski kader? Podatke, ki jih navajam, sem dobil pri Republiški matični službi, iz uradnih statistik in od PA v Ljubljani. Vse številke se nanašajo na leto 1970. Po republiškem načrtu slovenske knjižničarske mreže bi po= trebovali za javne knjižnice /izvzete so vse znanstvene knjižnice, strokovne knjižnice, specialne knjižnice, NUK in mariborska Visokošolska in študijska, medtem ko so ostale študijske knjižnice zajete v regionalno mrežo/ naslednje kadre: I. Po standardih, ki jih je izoblikovala republiška komi sija glede na kadrovsko zasedbo po posameznih tipih knjižnic: a/ Knjižnice I. skupine /2/: B VK K M Ljubljana, Maribor 19 48 32 18 b/ Knjižnice II. skupine /12/ 55 26 47 37 c/ Knjižnice III.skupine /18/ 18 18 9 - č/ Knjižnice IV.skupine /18/ - 18 18 - d/ Knjižnice V.skupine /3/ - 3 - - e/ Knjižnice VI.skupine/244/ /povpr. 4 na sod. občino 122 " Skupno 92 235 104 53 Z drugimi besedami skupno 454 strokovnih knjižničarskih delavcev. Vsi ti podatki veljajo seveda za tip javne, standardne knjižnice splošnega tipa, II. Po normativih glede na število prebivalstva /na 10.000 prebivalcev 1 B ali VK ter 1 K/ Po zadnjem štetju je Slovencev 1,740.000. Se pravi 174x2=346 strokovnih knjižničarskih delavcev. III. Po normativih glede na knjižno zalogo /1 strokovni dela= vec na 6.000 knjig živega fonda/: a/ V letu 1970 izkazuje statistika /za 5 knjižnic ni podatkov/ 2,180.200 knjig v ljudskih in študijskih knjižnicah. Po izračunu bi pri sedanjem stanju /ki pa ni zadovoljivo/ potrebovali 363 strokovnih knjižničar= skih delavcev, b/ Glede na normativo o knjižnem fondu na število pre= bivalstva /2 knjigi na prebivalca/ je slika drugačna: za 1,740,000 Slovencev bi potrebovali 3j480.000 knjig, kar pogojuje 580 strokovnih knjižničnih delavcev. IV. Po normativih glede na število izposojenih knjig /1 stro= kovni sodelavec na 10.000 izposojenih knjižnih enot/ bi se pri sedanjem stanju pokazala maslednj a podoba: a/ V letu 1970 je bilo izposojenih 1,942.000 knjig. To bi pogojilo 195 knjižničnih delavcev, b/ Ker prvi podatek razločno kaže na zaostajanje sloven= skega knjižničarstva, ga soočimo z normativom za izposojo /1 knjižna enota naj se trikrat obrne/: po številu prebivalstva bi slovenske javne knjižnice morale razpolagati s knjižnim fondom, ki bi štel 3,480,000 k.e. Če so ta trikrat obrne in koordiniramo ta normativ z normativom za izposojo /na 10.000 k.e. 1 str. delavec/, dobimo številk* 1.034 strokovnih knjiž ničnih delavcev samo v javnih knjižnicah. Na videz predstavljajo te številke kontradiktornost 28. med posameznimi normativi. V resnici temu ni tako. Naj navedem razloge: 1. Z normativi glede na število prebivalstva v Sloveniji je težko prodreti pri narodu, ki je populacijsko razbit, na drugi strani pa urbano koncentriran. Ta normativ bi bilo mogoče uveljaviti pri narodih, ki so demografsko strnjeno naseljeni in enakomerno porazdeljeni /ravninski predeli, n.pr. Belgija, Nizozemska itn./ 2. Sedanja knjižna zaloga ne more postati normativ za srednjeročno načrtovanje, ker ne odgovarja normativom. Idealna zaloga /za naše razmere seveda/ zahteva 580 strokovnih knjižničnih delavcev, ker se približuje standar= . .rdom, ki jih je izoblikovala republiška komisija za reorgani= .zacijo mreže /ta predvideva skupno 454 knj. delavcev./ Tu je treba pripomniti, da bo mehanizacija obdelave knj, gradiva normativ 6.000 /ki je sedaj uveljavljen/ gotovo zvišala. 3. Sedanje izposoje ne moremo smatrati za normalno, saj se v letu 1970 knjižni fond v Sloveniji ni obrnil niti enkrat, čeprav se je v nekaterih knjižnicah obrnil celo štirikratno. Izposoja jasno kaže, kje smo v sedanjem času pristali v slovenskem knjižničarstvu. Idealni nor= mativ /naj se fond obrne 3 krat/, zahteva po sedanjih normativih prek 1,000 strokovnih delavcev. Toda tudi ta normativ /1 delavec na 10,000 k.e. izposoje/ kaže na našo zaostalost, kajti, čim bomo imeli knjižnično službo urejeno, se bo le-ta lahko zvečal za enkratno - se pravi -na 20.000 izposojenih k.e. 1 knj. delavec. V tem primeru smo se spet približali normativom, ki jih predlaga komisija. Tako se mi zdi, da so standardi za knjižnične kadre, kot jih je postavila republiška komisija, realni in tudi glede na perspektivo slovenskega knjižničarstva dovolj utemeljeni, To so bile javne knjižnice. Kadri za šolske knjižnice Po statističnem letopisu za leto 1971 smo imeli v letu 1970 na Slovenskem naslednje število šol z naslednjim številom učencev in dijakov. Vrsta šole 1. osnovne šole 2. poklicne šole 3. tehniške in dr.str.šole 4. vzg.š.in š. za tel.vz. 5. umetniške sr. šole 6. gimnazije 7. posebne šole 8. šole za odrasle Skupno Število Število učencev 1.027 220.936 103 31.854 59 14.937 3 886 3 263 36 13.416 63 5.146 164 9.885 1.458 297.373 I. Normativ za knjižni fond pri šolskih knjižnicah je 5 L., knjig na učenca. Pri 297.000 /zaokroženo/ učencih bi morale razpolagati naše šolske knjižnice z 1,485.000 knjižnimi enotami. II. Normativ za knjižnični kader v šolskih knjižnicah je: 400 knjig za eno pedagoško uro tedensko. Preračunano v številke pomeni to 3.713 tedenskih pedagoških ur ali 168 višjih knjižničarjev v Sloveniji samo za šolske knjižnice. /Opomba: menim, da profil VK za katerokoli stopnjo šolske knjižnice zadostuje, lahko pa se le-ta v srednjih šolah zamenja tudi z bibliotekarjem./ Glede na povedano so potrebe po knjižničarskih kadrih v Sloveniji samo za javne in šolske knjižnice naslednje: Vrsta knjižnic: B VK K M javne knjižnice 92 235 104 53 šolske knjižnice - 168 Skupno 92 403 104 53 Že doslej obst. kadri Razlika 34 33 96 64 - 58 -370 - 8 -11 Rezultat je evidentno jasen in mi narekuje trditev, da smo šli v reorganizacijo knjižničarstva na Slovenskem nezadostno pripravljeni. Skrajni čas je, resnično skrajni čas, da minuto pred dvanajsto preidemo k dejanjem, sicer smo lahko na pragu, ko bomo družbena sredstva, namenjena za knjige, nesmotrno uporabili ali jih ne izrabili. K temu, kje smo in kam ta pot vodi, nekaj konkretnih podatkov: I. Po podatkih komisije za strokovne izpite je opravilo v obdobju 1951-1971 strokovni izpit 347 knjižničnih delavcev. Od tega B 90 VK 14 K 153 M 86 T/ehniki-samo 1951/4. To je ves knjižničarski strokovni kader v Sloveniji, ki je razdeljen na 333 ljudskih knjižnic /podatek za leto 1968/ 301 znanstveno in strokovno knjižnico ter na 1.458 šol. Če upoštevamo, da je to obdobje dvajsetih let, vemo, kje smo. II. Podatki Pedagoške akademije v Ljubljani, oddelka za knjižničarstvo: a/ od leta 1964 do 1972 /letošnji vpis je vključen/ se je vpisalo na oddelek za knj. na PA v Ljubljani 353 rednih 267 izr. Skupno torej 620 slušateljev. b/ Rezultat na dan 23.11.1971: doslej absolviralo l60 rednih 93 izr. Skupno absolviralo 253 slušateljev. c/ Doslej diolomiralo /v obdobju 7 let/ 36 rednih 5 izr. Skupno torej v 7 letih 41 slušateljev ali 10 fr rednih in manj kot 2% izrednih. Pričujoče ugotovitve odpirajo vrsto vprašanj, za katere niti nam niti tvorcem zakona o financiranju kulture, ki dajo primat knjižničarstvu, ne more biti vseeno, kako bodo rešena. 1. Na Slovenskem imamo samo eno specialno strokovno šolo za šolanje bibliotečnih kadrov, to je oddelek za knjiž= ničarstvo na PA v Ljubljani. Toda v 7 letih je tam diplomiralo le 10 % rednih in manj od 2 % izrednih slušateljev. Tak trend nikakor ne odgovarja našim zahtevam in željam, zato je zadnji čas, da preverimo, kje so vzroki takega stanja na tej naši edini šoli, ki ne ustreza številu diplomirancev na nobeni naši višji ali visoki šoli. 2. Samo za javne in šolske knjižnice /načrt predvideva 57 splošnoizobraževalnih knjižnic in odgovarjajoče število na 1.458 slovenskih šolah/ potrebujemo skupno 652 stro= kovnih knjižničarskih delavcev, pri čemer že zdaj ugotavljamo, da nam manjka 58 bibliotekarjev, 370 VK in 8 K, medtem ko je manipulantov že zdaj preveč. Trend, kakršnega kaže oddelek za knjižničarstvo pri PA v Ljubljani, dokazuje, da bomo potrebovali dobrih 50 let, preden bomo zapolnili vrzeli samo v splošnoizo= braževalnih in šolskih knjižnicah. Če pa prištejemo sem še 104 K, za katere se odločamo, naj se usposobijo na višji šoli, narase to število na 474 kandidatov. 3. Če govorimo zdaj le o VK /ki naj bi bili v bodoče osnova knjižničarskega strokovnega kadra/, je nepo= sredna naloga našega šolstva, ki skrbi za knjižničarski kader, usposobiti v nekaj letih 378 VK in prekvalifi= cirati dosedanjih K v VK. Sam oddelek za knjižni= čarstvo pri PA v Ljubljani z dosedanjimi metodami tega vsekakor ne bo zmogel. Kajti, četudi upoštevamo, da bo v določenem času diplomiralo tistih 160 absolventov rednih slušateljev /o čemer pa močno dvomim/, je tu še 218 novih ali prekvalifikacije potrebnih, ki nanje čakamo. 4. Ob tem je treba upoštevati, da v naši razpravi niso prišle do izraza potrebe znanstvenih in strokovnih knjižnic, ki jih je pri nas 301# Tudi tu l!>.odo potrebe precejšnje, čeprav na drugačnem nivoju /več B in knjižničnih tehnikov/, Naj navedem za ilustracijo le srednjeročni kadrovski program VŠ v Mariboru; število B in VB se bo zvišalo za 7 /od 6 na 13/, število VK za 7 /od sedanjih 4 na 11 itn,/. Stvarno bi torej potrebovali v bodočih 5 letih prek 500 VK, za katere vemo j da nam jih oddelek za knjižničarstvo pri PA v Ljubljani ne bo mogel dati. 5. Zato nekaj konkretnih predlogov: a/ Na PA v Mariboru naj se ustanovi oddelek za knjiž= ničarstvo, ki bo hkrati omogočal izreden študij: metode mariborske PA s centri zunaj središča so znane in so dale doslej že dobre rezultate. b/ Če to ni takoj mogoče -kompromisni predlog: PA v Ljubljani in PA v Mariboru naj se dogovorita za sodelovanje na tem področju: ali ni možen n.pr. dogovor med obema akademijama, da se B predmet za izredne slušatelje s področja severne Slovenije opravlja na PA v Mariboru? c/ Če še to ni možno, naj PA v Ljubljani po zgledu PA v Mariboru ustanovi centre zunaj Ljubljane za izredne študente za predmet knjižničarstvo, s čimer pa problem rednih študentov še vedno ni rešen. č/ Za redne študente predlagamo okrepljeno štipendijsko politiko v bodočih 5 letih. d/ Kot dolgoročni program predlagamo revizijo dose= danjih učnih načrtov na oddelku za knjižničarstvo na PA v Ljubljani, pri čemer je treba upoštevati uvedbo specifično "bibliotekarskih" predmetov, kot so sociologija, psihologija bravca, aktivizacija bravca in knjižnih fondov itn. V zvezi s tem predlagam po prvem letu študija specializacijo /ali - če hočemo - diferenciacijo/ za knjižničarja splošnoizobraževalne ali šolske knjižnice. Temu naj bo v naslednjem letu prilagojen tudi predmetnik e/ Med samim šolanjem je treba dati več poudarka prak= tičnomu delu slušateljev v organiziranih knjižnicah z določeno študijsko nalogo, kot je to praksa S. pr na Danskem. f/ V skladu z vsemi ukrepi v zvezi s šolanjem knjižni= čarskih kadrov postaviti realen termin za verifika= cijo ne le knjižničnih ustanov, temveč tudi knjiž= ničnih kadrov, s tem da jim tako verifikacijo tudi omogočimo /kot je to primer v šolstvu/. Nisem optimist, kar zadeva našo bibliotekarsko stvarnost, vendar ne bi bil rad le eden od razpravljavcev, ki svojfc pove in strese z rameni pred danostjo. Zato poudarjam; zadnji čas je, da se odločimo in ukrepamo: ali želimo sodobno knjižničarstvo na Slovenskem le v statistiki o številu knjižnih fondov ali v njegovi stvarni odmevnosti, ki pa je lahko samo v omogočanju izrabe teh fondov Knjižnica in njena odvzivnost v svet svojega delokroga pa sta takšni, kakršen je kader, ki dela v knjižnicah. PRI NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI LAHKO NAROČITE ABECEDNI imenski katalog. Ljubljana 1967. Vez. 25 din. BOHINEC, V.s Katalogizacija kartografskega gradiva. Ljubljana 1966, /Separat./ 2 din LOGAR, J.: Uvod v bibliografijo. Ljubljana 1970. Vez. 50 din. OBJAVE Narodne in univerzitetne knjižnice št, 59/1969. Seznam publikacij prejetih kot nakup, zamena ali dar v II, tromesečju 1969. Ljubljana 1969. /Na zalogi so tudi starejši letniki./ Br. Brezplačno. OBVESTILA republiške matične službe, /Broš. Brezplačno. SEZNAM tujih periodik, ki jih prejemajo knjižnice v Sloveniji. Ljubljana 1962. Broš. 11 din. SLOVENSKA bibliografija za leto 1959 /24 din/, I960 /32 din/, 1961 /32 din/, 1962 /32 din/, 1963 /32 din/, 1964 /32 din/, 1965 /36 din/, 1966 /44 din/, 1967 /44 din/. VRANČIČ, R.: Uporaba knjižničnega gradiva in informa= cijska služba v knjižnicah. Ljubljana 1969. Broš. 15 din. Izdaja; Narodna in univerzitetna knjižnica, 61001 Ljubljana, Turjaška 1, tel. 23-197-98 int. 008, p.p.259