IN2. LOJZE ŽUMER 75-LETNIK
Sredi ustvarjalnega dela, potekajočega
že dolga desetletja, je dopolnil tričetrt
stoletja svojega življenja znanstveni svetnik
v pokoju, gozdarski inženir Lojze 2umer.
Tako visoka obletnica je šla mimo
mnogih njegovih prijateljev in sodelavcev,
ne da bi jo opazili. Kljub temu, da
je glede na svoja službena leta v pokoju,
je namreč inž. Lojze Zumer nenehno dejaven
na širokem strokovnem področju
gozdarstva in lesarstva pa tudi pri raziskovalnem
delu, da mu tako častivrednih
let nihče ne more prisoditi.
Rodil se je 26. junija 1899 v Železnikih
v obrtniški družini, ki je štela šest otrok.
Ker je bila tedaj štirirazredna ljudska šola
samo v Skofji Loki, so morali šolarčki,
ki so jim starši namenili bolj dolgo učno
pot, npr. na gimnazijo, komaj osem let
stari z doma. Na dnevni prevoz iz Železnikov
v Skofjo Loko in nazaj takrat seveda
ni bilo moč misliti, saj je stala vožnja
s poštno kočijo tedaj samo do Loke
eno krono (avstrijsko), tako da bi npr.
učitelj začetnik zapravil za prevoz tja in
nazaj kar vso mesečno plačo.
Na humanistični gimnaziji v Kranju je
maturiral leta 1917. Ze nekaj dni po maturi
je moral v vojsko in kmalu zatem na
italijansko fronto, od koder se je po zlomu
Avstrije takoj uvrstil med koroške
borce.
283
Lojze 2umcr
V 2umrovem rodu prevladujejo že po
tradiciji kovinarji-metalurgi in drvarjigozdarji.
Odločil se je za slednje in odšel
študirat gozdarstvo na fakulteto v Zagreb,
kjer je diplomiral leta 1922. Ze tedaj
se je kazala njegova kasnejša delovna
usmeritev: v svoji diplomski nalogi je obdelal
vprašanja zadružništva na področju
gozdarstva in lesarstva v Sloveniji. Prav
ta vprašanja so ga kasneje pritegnila v
vrste pionirjev lesnoproduktivnega zadružništva.
Prva leta po diplomi je služboval pri
urejanju (taksaciji) gozdov takratne gozdne
uprave v Bohinjski Bistrici in pri komisiji
za agrarne operacije v Ljubljani.
2e tedaj se je zanimal za ekonomska
vprašanja in prav na omenjenih delovnih
mestih se je mogel seznaniti z njimi v najdonosnejših,
pa tudi najbolj zanemarjenih
gozdovih, ki so bili v lasti raznih
agrarnih skupnosti. Njegovo poglobljeno
strokovno delo zato gotovo ni moglo ostati
nezapaženo. tako da je. razmeroma
mlad, že leta 1926 postal direktor gozdnolesnega
podjetja v Nazarjih. Tu je mogel
v veliki meri razviti svoje organizacijske
in tehnično-strokovne sposobnosti pa seveda
tudi smisel za neposredno reševanje
zamotanih gospodarskih vprašanj. Pod
njegovim vodstvom se je v petnajstih letih,
tj. do nemške okupacije, razvilo podjetje
v eno največjih in najmočnejših lesnoindustrijskih
podjetij v Sloveniji, saj
se v tem času ni nikjer drugod toliko investiralo.
Nazarje pa so tedaj postale izrazito
industrijsko središče v Zgornji Savinjski
dolini, kar so še danes.
Gospodarska kriza po letu 1930 je domala
povsod pomenila katastrofo za lesno
gospodarstvo. Najbolj je bil pri tem prizadet
kmečki gozd. saj je padla cena lesa
kar za dve tretjini, ali pa ga sploh ni
bilo moč prodati. Ob iskanju uspešnejših
rešitev za organizacijo in združevanje lesne
proizvodnje je postal Lojze Zumer
vnet pobornik za ustanovitev lesnoprodukcijskih
zadrug, po njihovi združitvi v
osrednjo zadrugo za izvoz lesa (MARAD)
pa predsednik njene izvozne centrale.
V tem času se je udejstvoval tudi politično.
Tedanja Jugoslovanska strokovna
zveza ga je kandidirala za delegata Delavske
zbornico na nameščenski listi. Na
volitvah leta 1936 je bil izvoljen; ostal je
predsednik kluba krščanskih socialistov
vse do nasilne razpustitve zbornice.
Ob drugi svetovni vojni je bil po prihodu
Nemcev odseljen. Ves čas od spomladi
1942 do konca vojne je prebil v zaporih,
taboriščih, internaciji in na osvobojenem
ozemlju Gorenjske. Takoj po
vojni je vodil v ministrstvu za gozdarstvo
odcielek za lesno gospodarstvo. Ze tedaj
pa se je odločno usmeril v poglobljeno
strokovno, zlasti pa raziskovalno delo
na področju gozdarsko in lesarske ekonomike.
Od ustanovitve gozdarskega inštituta
v Ljubljani je vodil njegov oddelek
za lesno gospodarstvo do leta 1961, od tedaj
pa podobno delo v Industrijskem biroju
v Ljubljani.
Od ustanovitve tehniške sekcije terminološko
komisije pri Slovenski akademiji
znanosti in umetnosti dela neprekinjeno
že 27 let na terminološkem področju lesarske
stroke. Pri tem izpričuje svojo široko
razgledanost no le na strokovnem,
ampak tudi na širšem jezikovnem in
kulturnem področju.
Preštevilna so dola, elaborati, študije pa
tudi obsežnejše publikacije, da bi jih
mogli našteti na tem mestu. Vsi pomenijo
tehten prispevek k razvoju našega gozdnega
in lesnega gospodarstva pa tudi k
uveljavljanju družbene ekonomike na
tem. za slovensko gospodarstvo tako pomembnem
področju. Naj omenimo poselx^
j le zelo tehten elaborat o utemeljitvi
gozdnogospodarskih območij v Sloveniji iz
leta 1947, ki je pomenil podlago za njihovo
ustanovitev. Z njim so bili podani
temelji vsemu kasnejšemu gospodarjenju
z gozdovi ne le v Sloveniji, ampak tudi na
širšem območju Jugoslavije. V domačih in
inozemskih strokovnih in znanstvenih
publikacijah je bilo objavljenih okoli 250
obširnejših razprav in člankov. Največ
izvirnih avtorskih del je bilo objavljenih
v publikacijah Inštituta za gozdno in lesno
gospodarstvo v Ljubljani in v strokovni
284
reviji Les. Svojo prvo knjigo s strokovnega
področja je objavil že leta 1938,
in sicer Naši gozdovi in žage (Ljubljana).
Pomembna knjiga je tudi Ploče u drvnoj
industriji (Beograd 19.'j7). posebno pa
Lesno gospodarstvo (Ljubljana 1968). Za
slednje delo je prejel nagrado Sklada
Borisa Kidriča.
V zadnjih letih pripravlja obsežno in
tehtno študijo v okviru raziskovalnih nalog
Sklada Borisa Kidriča: Delež gozdoAv
slovenskem prostoru. V njej je zbral
ogromno zgodovinskega in statističnega
gradiva o spremembah kmetijskih in
gozdnih zemljišč, posebej še podatkov o
razvoju gozdnih fondov (zalog, prirastkov
idr.) v zadnjih sto letih za vse območje
SR Slovenije. S tem pa se uvršča tudi
med temeljite poznavalce slovenske
agrarne zgodovine. Pri tem bi lahko še
posebej ugotovili, da je prav slednje inženirju
Lojzetu Žumru najbolj pri srcu,
saj je z vso svojo zavestjo in svojimi čustvi
tudi pri svojem strokovnem delu neposredno
zvezan z usodo naše zemlje in usodo
našega, predvsem kmečkega človeka.
Želimo mu na tej poti še veliko uspeha in
osebnega zadovoljstva.
Milan Ciglar
285