PoŠtno tekoči račun št. 24. - Conto cor rente con la posta. Posamezna številka 20 st oiink. Izhaja : vsako soboto in četrtek popoldne. Stune za celo leto 15 L. „ pol leta 8 „ „ četrt „ 4 „ Za inozemstvo celo leto 35 L Na "naročila brez do- poslane narocnine se ne morcmo ozirati. Odgovorni nrednik: Polde Kemperle. Mwamw št. 5 V Gorki, v soboto 17. januarja 1925. utovni .Nefrankirana pisma m ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovoru in se plačajo v naprej List izdiija konsorcij „OORIŠKH STRAŽE" Tisk Zadruzne tiskarnc v Gorki Riva Piazzutio št. 18. Upruva in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). — JVočemo nikakega nasilja! Zadnjič smo z jasno in odločno be- sedo obsodili komunistično gibanje, ki je nasema Ijudstvu prineslo ze te- iko gorje in se skuša sedaj znova vri- niti v naše strnjene vrste. Gotovo ne bo škotfnvalo, ce opozorimo še na eno pogubno plat komunističnega evan- gelija. Deset let je že preteklo. odkar so razbesneli narodi v nečloveškem kla- nju začeli pustošiti najbolj cvctoče pokrajine I: vrope. Ko je po mnogih sroznih let Hi sovraštvo nrivedlo clo- veštvo nä rob propada, se je v izkr- vavljenih in izmučenih milijonih ro- dilo mogočno in vesoljno hrepenenje: Narodi, odložite orožje. smrt nu- silju! Kvišku zastava clovekoljubja in mini! To hrepenenje po miru in pravict je završalo preko krvavih poljan, za- jelo vsa srca in zdelo se je že, da bo zmagalo. Toda hipoma se ie med n- božnimi in razdedinjenimi mnozica- tfti vžgal duh upora, maščevalnosti in nasilja. Nastopili so komnnisti, napovedali brezobzirni boi star emu redu in proglasili, da bodo na krva- vih temeljih zgradili družbo pravice. Ta nank, da je mogoče z bajoneti, Tiasiljem in krvjo ustvariti nmvico, da pelje pot do pravicne cloveskc drnzbe le cez gorovje človeških tru- pel — ta nauk je zastrupil široke vr- ste Ijudstva. Toda prišlo je še hujše! * Nasilni nastop komunizma je po- gnal njegove nasprotnike v nasprot- no skrajnost: rodilo se je drugo mo- gočno gibanje — fašizem. Ta je zg- pisal na svojo zastavo najbolj neiz- prosen boj mednarodnemu komuni- zmu, proglasil nacijonalni moment za gibiilo vsega javnega zivljenja in zasidral svojo bnrko v okrilju ogro- zenega kapitalizmci. Z revolucijo o- cistimo gnilobo v drzavi. z močno diktaturo dvignemo in okrepimo do- movino, to je bit njegov program. Nacelo močne roke je vsled borbe (eh dveh nasprotnih si taborov zma- galo v javnem zivljenja. Dogodki so pa dokazali, da je to načelo, ce grc tudi za plemenite cilje, kvarno in ne- opravičljivo. Le svoboda in postav- nost, pravica in poštenje dajejo mož- j nost, da se zgradi nova, ozdravljena človeška družba. Slovensko delovno ljudstvo je skozi stoletja izkusilo živeti pod bičeni na- silja. Nikdar pa in tudi v najstrasnej- šem suzenjstvu ni zamrlo v sloven- skih srcih hrepenenje po svobodi. 7m- to je tudi sedaj najodločnejši nasprot- nik vsch, ki hočejo a silo vU'df'ti v("'- Ijudstvi in deželami. Mi hočemo, da svobodno ljudstvo vladaj v svobodni državi. Uverjeni smo. da bo to vzvi- šeno načelo zmagalo kljub vsem ko- munističnim apostolom vsepovsod. Kaj se gocli po svetu? Krči mlade države. Mlada jugoslovanska država se zo- pet naliaja v času preskušen.i. Ko so se trije bratski narodi združili in do- menili, da bodo živeli v slogi in edi- nosti pod skupno streho, smo bili u- verjeni, da se bo dal ta sklep izvesti v kratkem času. Do danes se pa to, žal, še ni dalo vresničiti. Mlada dr- žava še ni prišla do mirnega razvoja. Brezdvomno je eden glavnih vzrokov tega položaja, da so zgodovinske in kulturne razlike med tremi narodi ze- lo občutne. To izrabljajo l.uidje, ki se pod gesloin blestečega nacionali- zma skušajo dokopati do časti in ve- ljave. Stranke, ki jim je pri sreu uso- da Jugoslavije se bore z vsemi sred- stvi proti takini političnim mešetar- jem. Borba postaja vedno srditejša; ^di se, da bo končala le na ta način, da bo ena Tili druga stranka ležala na tleh popolnonia s.trta in uničen^. Vlade in minisfcri se vedno menjujejo, že predno se morejo dobro razgle- dati po svojih poslib. Naravno. da ta- ko ncprestano izmeniavanje vlad ro- di rolitično iiepoštenost in brezvest- nost. Ko pride ena stranka na vlado. izrabi vsa sredstva, da nasprotnika spravi ob moč. Tak nezdrav. za rav- nokar se probujajočo državo škodijiv po.iav, se ravno v tern noveni voliv- ncm boju kaže v vsej svoji nasilnosti. Vlada se hoče obdržati za vsako ceno. Vlada ministrov Pašiča, Pribičevi- ča in 2erjava dela na vse kriplje, da bi vladni stranki, radikalna in samo- stojna demokratska, dobili večino v parlamentu. To je pa v današnjih razmerali v .lugoslavij'i precej težko. Radikalna stranka, porojena v stari Srbiji takrat, ko so se borili z novim socialnim in demokratskim dulioni prežeti možje proti stareinn absolu- tizmu Obrcnovičev, je zgubila pri rrecejšnjem delu srbskih razumnikov svoje simpatije, ker se ni s časom izpopolnjevala. Posebno po voini so se zbrale okrog novib politikov, ki so zajemali svojo izobrazbo na cvrop- skem zapadu, nove stranke. Vladne slranke niso mogle imeti dosti upanja tudi na Hrvatskem. Stefan Radii: ie zbral hrvatstvo krog svoje o- sebe. Na Slovenskein ima pa Sloven- ska ljudska stranka stalen in trden kader svojih volivcev, ki se je ob zadnjih volitvah še povečal. ker so volili kandidate te stranke tudi ljnd- je. ki sicer niso idejni pristaši SLS, pnč pa odobravajo njen politični pro- gram. Oesla o samoodločbi. samoupravi, socialni pravičnosti, ki so jib visoko dvigale stranke širokih ljudskili plasti, so privabljale vedno večji krog pri- stašcv. Vladne stranke so se zbale ix)raza in poseglc po drugih sredstvib, da obdrže državno krmilo v svojih rokab. Zastareli nacini. Zgodovina francoske revolucije opisuje, kako je stranka, ki se je do- kopala do moči poslala pod rabljevo sekiro vse voditelje nasprotnih strank. A končno se je nasilstvo zadušilo v lastni krvi. Dogodki preteklih dni u- čijo, da je nasilje še vedno naletelo na odpor. To se kaže tudi v volilni borbi, ki je s strastjo objela vse du- liovc v Jugoslaviji. Zatvor Radiča, ne razglabljamo scdaj ali je bila upravi- čena njegova taktika, ali ne, je vzbu- dil med iirvatskimi seljaškimi rnasami velikansko vznemirjenje. Vlada je razpustila hrva-tsko rcpublikansko se- Ijačko stranko, zaprla vse odličnejše voditelje, med njimi celo podpredsed- nika p.;irh nicnta in podpredscdnika najvišjega. upravnega telesa. držav- nega odbora, dr. Vladimirja Mačka. Vlada jc n>zj?hisila v svet, da ie imel Radič vcieizdajniške stike z Madžari in celo z boljševiki. Poslaništva ten držav so prisilila zunanjc ministr- stvo, da zanika te vesti. sicer bi se oduošaji in,ed temi državami po- ostriü. Ministrstvo je to tudi storilo. Sodniki v Zagrebu — trde. da so to bili sami Radičevi pristaši. — so raz- glasili nad zaprtimi Iirvatskimi vodi- telji oprostilno razsodbo. Vladni mo- žje pa zbirajo nove dokaze, da bi ne bilo trcba voditelia hrvat- skili kmetov izpustiti in zahteva- jo, naj se Radio postavi pred belgraj- sko sodišče. S takimi načini skušnjo ccntralistične stranke odvzeti hrva- tom njih znstopnike. V Sloveniji divja volilni boi tudi z vso silo, vendar v lepši obliki. 13. t. in. je policijsko ravnateljstvo ustavilo »Homoljuba«, najbolj razširjeni ted- nik Slovcnske ljudske stranke, stran- ke, ki je najizrazitejša nasprotnica | sedanjih vladnih skupin. S tern so lioteli omejiti velik vpliv, ki ga je inielo to giasilo na slovensko kmet- •-'k'j Ij'id^^vo ^ir'uo s? t'.idi s^ovoricp,. da. bo moral na oblastv^en dokaz pre- nehati tudi glavni list ljudske stranke »Slovenec«. Vsa taka in podobna sredstva volivnega boja morda po- morejo strankam, ki imajo trenutno moč na razpolago, do par poslancev več, ne pripomorejo pa k velikcmu ciljn, h kateremu bi morale vse stran- ke z globoko iskrenostjo težiti. k zbli- žanju vseli Slovenoev, vseh Hrvatov in vseh Srbov. Ko bo to uresničeno, ne bo več čas, da bi lahko politiki pod kakršnokoli krinko uporabljali take zastarele načine. Zastopniki slovenskega Ijudstva. Slovenska ljudska stranka bo pri drzavnozborskih volitvah 8. februar- ja knndidirala večinoma dosednnje poslance. Na listo je prišlo še par no- vih. Med temi omenjamo posebej Franca Terseglava, enega prvih bor- cev krščansko socialnih idei v Slo- veniji, ki kandidira v Ljubljani kot namestnik Koroščev. Vodia SLS kandidira v treh okrajih. Pri sedanjih volitvah kandidira tudi dr. Gosar. Splošno se lahko sodi, da bo v bodo- čem Jugoslovanskem klubu nekaj razumnikov vcč kot prej. To dokazuie zrelost slovenskega Ijudstva, ki ne o- ziraje se na. stanovsko samoljubje, pošlie v Belgrnd izbranc može. Za z^stopstvo slovenskega Ijudstva se puli že mrogo drugih strank in stran- de. V•Ljubljani bo 6 skriniic lovilo volivne kroglicc; v Mariboni je pa vloženih kar 15 kandidatnih list. To je znnk prccejšnje politične razklanosti, ki ni v prid političneinu položaju v deželi. Vendar bodo pri volitvah vse male stracke kar skopuele in si bodo stale nasproti le stranke z izklesanimi pro- grami. Kdor bo zmagal, bo bržkone za precej časa prevzel vajeti v svojo roko. Prav tako bo tudi zunanja po- litika države dobila določneišo smer. Vslcd tcga je boj hud, a preizkusnja je potrebna za moško zrelost države vseh južnih Slovanov: Sloencev, Hr- vatov. Srbov in Bolgarov. Slaba rešitev nemške krize. Pred poldrugim mesecem skoraj so se že vršile volitve za nemški dr- žavni zbor. Ves ta čas so trajala po- gajanja med posamcznimi straukami za sestavo vlade. Dvoje skrajnih na- ziranj je prevladovalo med izvoljeni- mi zastopniki ncmžkegai naroda. Vmes so pa male stranke. ki se po svojih programih več ali manj stri- njalo ali z nemškiini nacionalisti ali s socialnimi deinokrati. Ker ni bila nobena izmed teh strank sama zase tako močna, da bi lahko sama pre- vzela vlado, so začela dolga enome- sečna pogajanja. Bivši državni kan- cler dr. Marx se je trudil. da bi mu uspelo sestaviti vlado, a z-aman. Pla- val je v svoji zrnernosti — on je pri- staš centruma — po sredi in obsedel med dvema stoloma. Že so sc čuli po Ncmčiji glasovi naj prevzame vod- stvo nemške dr/ave ministrstvo se- stavljeno' iz generalov in strokovnja- kov. V tern hipu pa je poveril državni predscdnik sestavo novega kabineta dosedanjemu financnumu lninistru dr. Luthru. Ta mož je začel svoio poli- tično pot kot župan velikega indu- strijskega mesta Essen v Porurju. Njcgovo ime je postalo v domovini znano, ko se je z vso moško odloč- nostjo postavil francoskim okupacij- skim četam po robu. -Nato je prevzel nod Strcsemannovini ministrovanjem listnico za okupirane kraje. Ko so pa spoznali njegove finančne sposobno- sti, so ga poklicali naj uredi nemške finance. Kot tak je Nemčiji tudi rešil njeno valuto. Kako pa se bo izkazal i, i IM«, . .... .i... j„v„___^,7»o 1-., • i\Of VH-'in..!. ijtt' iiitotu ui/vci v jivKU "ivitii clerja, bo pokazala bližnia bodoč- nost. Ta lnož torej se je lotil noffa.ja.nj s tako nasprotujočimi si strankimi. 2e pri tern je naletel na silne težkočo. Zahteval je od strank, ki bi vstopile v vlado, da izrečejo vladi na prvi zbornični se.ii popoJno zaupnico. To mu ni uspelo in je moral odnehati, ne, da bi si zagotovil od strank kake- ga jamstva. Nova vlada. Če stojimo na staJišču miru in pra- vice med vsemi narodi. ne moremo pozdraviti nove nemške vlade z ve- seljem. Socialno usmerjene stranke so potisnjene v ozadje, o usodi Nem- čije odločuje zbor tistih ljudi, ki so ogreva za nemsko narodno nestrp- nost, ki hoče nazaj v predvojne mo- narhistične razmere. Na čelu mini- strskega sveta sicer stoji dr. Luther, ki ni strankarsko povscm opredeljen, a se vendar nagiblje k reakcionarni nemški l.iudski stranki. Zato se je o- prl na nemške nacionnlce. ki so po- slnli v kabinet kar štiri svo.ie zatip- nike, in na Ijudsko stranko. z zelo načioniilistično barvo. Ti imajo tri ministrske. sedeže. Razen teh je še zastopan centrum, ki je zaplaval ne- kam posredi, z dvema ministroma. Požtni minister je pristaš bavarsk« ljudske stranke. Brambni minister pa brczbarven. Tako so dobili Nemci popolnoma na desno usmerjeno vla- do. Demokrati in socialni demokrati so napovedali novi vladi najostrejši boi. Nemčija stoji po tem čudnem rpzpletu svoje krize zopet na razpo- tju. Neva most je, da bodo pristaši monarhistično-nacionalističnih načel, ki vodijo zdaj državno lad.io. zbrali nad toliko izinučeno Npmčijo Še tem- nejše oblake. Prva poteza desničarjev. Na vrhovnem mestu nemške drža- ve je mož, ki že dolgo let skuša pred- Stran 2. »CiORlSKA STRA2A< staviti svojo državo kot miroljubno. To je stari, izkušeni dr. Ebert, dr- žavni predsedriik, mož popolnoma so- cialnih nazorov. Ta oseba je napotu nemškim narodriim nestrpnežem, ki si želijo nazaj stare pruske case. Do- ba njegovega predsednikovanja bi itak sedaj kmalu potekla, pa. niso mo- gli počakati. Nacionalci so začeli na- padati socialista Eberta in zahtevajo naj se potom plebiscita odstavi. Začeli so ga obrekovati, češ. da je začel 1. 1918 v državi socialistično sabotažo. Najeli so za to obrekovalno gonjo novinarja Rotharda, ki je pa bil pred sodiščem obsojen le na par dni zapora. Po državi že sejejo nemški nacionalci razpoloženje za novega državnega predsednika. To naj bi bil znani general in Viljemov najvernejši pristaš, Ludendorff. Tako bo najbrže pretiravanje na- rodnostnega načela zavelo Nernčijo v nove nesrcče, v nove boje, ki bodo morda potegnili v svoj vrtinec tudi soscde, če se ne bodo pravoeasno streznili nacionalistični voditelji. DNEVNE VEST Nehajte s takim postopanjem! V dunašnjih časih doživljamo ne- verjetne krivice in presenečenja tudi tarn, kjer so postave in predpisi po- polnoma jasni. Javni nameščenci v neštetih slučajih krsijo na necuven način splošno veljavne odredbe. Ni čudno, da se s tern nase Ijudstvo. ki te bilo vajßno točnih in strogo zako- nov se drzecih javnih organov, odtu- juje Ijudem, ki se pošiljajo mod Slo- vence kot predstavmki urcjene države. Slučaj, ki znova potrjuje resničnost zgornjih stavkov, se ie pripctd v ned. zvečer v Tolminu. V kavarni ie sedel med drugimi gosti šofer Pušnar. Mirtio ie bral nek ljublianski dnev- nik. lira ie ze bila blizu enajste. Kar vstopijo domači orozniki in vprašajo mladeniča, zakaj ne zapusti kavur- nišfah prostorov. Ta jim odvrne, da so še drugi gostie tudi notri. Pri so- sedniih mizah so sedeli še poročnik orožnikov in nekateri drugi častniki. Nato pogleda eden izmed orožnikov list, ki ga ie držal g. Pušnar v rokah in pripomni, da ie to protidržaven list (un giomale sovversivo). ki ga dobiva nujbrže gostilničar Manfreda iz Vole. Po ten izjavah so zahtevali naj se gost legitimira. Kliub šoferski izkaznici so izjavili, da je v okrozju neznan, ga vklenili in peljaii na oroz- niško postajo. V torek so ga zveza- nega prepeljali v Gorico in ga brez zaslišanja po g. policijskem komi- sarju zaprli. V sredo je prišla na pol. komisarijat v Gorico mati aretirane- ga in prosila naj sina izpuste. G. komisar ni o cell stvari ničesar ve- del. Ko so mu zadevo pojasnili, ie ukazal naj takoj izpuste aretiranca. Med tern so tudi pri g. Manfredi v Volčah naredili hisno preiskavo. To je natančno opisan slucaj, ki dokazuje, kake stvari se lahko pri nas dogajajo! Mladenič je moral bi- ii tri dni zaprt ne da bi vedel niti sam niti višje oblaslvo — čemu? Gospodje oblastnikil Če ste poslani k nam, da utrjujete severno mejo. vedite. da jo s takimi metodami samo rušite! Od varnostnega oblastva pa pricakuiemo, da svoje podrcjene organe pouči, ka- ko nai vrse svoio slttzbo! Silno težko, a prisiljeni radi gospodarskih raz- mer lista, stnodutiesposlali »G.Stra- io« samo onim narocnikom. kojih naroenino imamo že v rokah. lato prosimo prizadete (one, ki smo jim list ustavili), nai ne smatraio tega kot nezaupanje naprum niim. Nika- kor ne. Saj mi bi radi posiliuli list vsem zastoni, ee bi mogli. Pa ne gre. — je tudi to pae operacija, ki sicer tu pa tarn malo zaboli — a ie nujno poirebno, ee hoeemo listu dobro, dru- gaee nam pogine za — sušico. Tega vemo, da noeete. »Raje pa operaciio« porecete. Dobro. Ta je že narejena. Vas pa prijatelji prosimo. da ostane- te listu zvesti in TAKOJ POŠLJEJE NAROCNINO za letos. ŠE lahko do- bite VSE letosnie ŠTEVILKE, ŠE tudi »GORIŠKO PRATIKO«. Vee ko nas bo, bolj moeni bomo, vee bo naš glas zalegel! Smrt slavnega učenjaka. V sredo je umrl v Pragi znameni- ti češki filozof in pedagog, vseuči- lisčni profesor dr. Drtina. Bil ie tesen prijatelj predsednika Masarvka in je skupno z njim deloval na znanstve- nem in na političnem polju. Njegovo delo »Idejni razvoj evropskega člo- veštva« je prevedeno y več jezikov. Slava slovanskemu mislecu! Kulturni boj na Slovaškem. Slovaški škofje so izdali pred me- secem dni pastirski list, kjer prepo- vedujejo vsem katoličanom članstvo pri socialističnih in komunističnih organizacijah. Kot Vzrok za to pre- poved navaja pastirski list, da so te stranke izrazito protiverske. Dušni pastirji so obvezani odreči cerkven pokop vsakemu ka/toličanu, ki bi se ne uklonil. Ta objava je vzbudila po vsej deželi velikansko razburjenje; začeli so oster boj proti škofom in duhovščini, ki je list v cerkvah pre- brala. V mestni zbornici v Požunu so pa komunisti pretekli pondeljek tudi javno nastopili. Nek komtinistični svčtnik je zahteval, da se kot odgo- vor na škofovsko odrcdbo razlasti vsa katoliška pokopališča. da ne bo več tnoglai duliovščina zabranjevati cerkvenih pokopov. Krščnasko-so- cialni mestni svetniki so krepko ugo- varjali, nakar so se komunisti za- gnali proti njim. Nastal je pretep, ki se je šele čez dolgo časai polegel. Končno so odstavili vprašanie pastir- skega lista z d'nevnega reda. Kultur- ni boj bo najbrže razplamitel po vsej državi. Cerkveni dostojanstveniki proti fašistovskiin nasilstvom. Začetkom tega meseca so fašistov- ske čete v Pizi naskočile. razdejalc in požgale tiskarno katoliškega dnev- nika »Messaggero Toscano«. Službe- no giasilo svete stolice »Osservatore Roinano« pise ostro in natančno o tern dogodku. Celo podobam svetega očeta in svetim razpelom niso priza- nesli, pravi list. Pizanski nadškof, kardinal Mas si je postal vsled teh zločinskih dogodkov brzojavko na notranjega ministra Fcderzonija, ki so jo listi objavili. V njej pravi: »Vče- raj tore] jc bila Piza normalizirana. Kot višji pastir sem objokoval ta čin, kot Italijan sem pa od sramu zarudcl. Natančna preiskava ba Vasi ekscelen- ci pojasnila, kam privedejo taki do- godki. Zaradi domovine! Kardinal Peter Mas si.« Duliovniki vse skofijc so objavili apel na Ijudstvo, kjer pozi- vajo tiste, ki imajo usodo države v svojili rokah. naj se iz ljubezni do do- movine vrnejo končno k boljšim me- todam! To je tudi naša iskrena želja! Kaj vse ve tržaški „Piccolo". Pred par dnevi se ie razširila v inozemstvu vest, da so italijanskega ministrskega predsednika Mussolini- ja urnorili. Posledica teh vesti je bila, da je začela italijanska valuta na ve- Iikih svetovnih borzah padati. Faši- stovski listi, med temi tudi vedno se menjajoči »Piccolo«, se silno togote vsled teh borznih špekulacij. »Čuvaj- te se,« pravi »Piccolo«, »v dveh ali treh dneh se bo raznesla vest, da se je predsedniku ministrskega sveta urn zmešal.« Za tako prorokovanje | lahko pošlje ministrski predsednik glavnemu uredniku zahvalno pismo. Ali ni to protipostavno? V didaktičnem okrožju Solkan, kjer gospoduje in ukazujc didaktični ravnatelj Caligaris, so po vseh ljud- skih šolah prepovedane vse sloven- ske učne knjige. Pouk slovenščinc in v slovenščini se sme vršiti samo ustmeno in s pisanjern na tablo. Tudi v višiih razredih na šestrazrednici v Solkanu so slovenske knjige odprav- ljene. Drznost in glupost gotovih ljudi prcsegata res že vse meje. Oblastva, napravite red! Zlato na Češkem. Ministrstvo javnih del je začelo z raziskovanjem bregov reke Otava. Strokovnjaki trdijo, da se nahaja v teh plasteh dosti zlate rude. Zdaj bo- do pa lahko cekine kovali! Zakaj niscm dobil »Straže«? tako se bo eden ali drugi vprašal. ker ne dobi te | številke. — Najprei naj vsak od teh pomisli, ce je list za 1925 ze plačal ali ne. CE GA NI, NAJ TO STORI TA- KOJ; CE GA JE, NAJ SPOROCl U- PRAVI, da ie list ta in ta dan placal, a ga tie dobiva. Lahko ie tudi pri raz- pošiljanju kaka pomota, ker Una u- prava sedaj polno dela. — Kdor Una- pravico do »Goriške Pratike«. jo go- tovo dobi, če ie še ni. V Franciji bo vse ceneje! Pariški listi pišejo, da bo v krat- kem imenovan javen državni urad- nik, ki bo skrbel, da se cene ne bodo višale. Bo torej nekak diktator cen! Silno lepa misel; če se posreči. poteni naj pa kar po vsem svetu nastavijo take može, pa bomo kruh morda še zastonj jedli. Ljubezniv pozdrav. Oospa Marvin iz Hudajužne je po- slala te dni našemu uredništvu šopek zvončkov, trobentic in še nekaterih pomladanskih cvetlic. Jasen znak, da je tudi v naših gorah, ki so večino- ma še brez blesteče snežene odeje, le- tošnja zima zelo mila in prijetna„ Spomlud, mlado življenjc, prerojenje kipi v naravi. Naj bi bilo tako tudi v srcih! Za liubko darilce iskrcna hva- la! Uredništvo se je z njim moško postavilo. Kdo pride na vrsto? To vprašanje se vsiljuje marsika- kemu kandidatu za poslanski man- dat v Jugoslaviji. Ponekod je že več kandidatnih list, kot poslancev. V 54 volilnih okrožjih so vložile razne stranke kar 359 list; v dotičnih okro- žjih bo pa lahko izvoljenih le 315 ix>- slancev. Torej, število poslancev bo treba zvišati, cla ne bo kake zamere. Posledice Gentilejeve reforme. Neapoljskim akademikom nič kaj ne ugaja. reforma bivšega naučnega ministra, ker jim otežuje državne iz- pite. Zato so začeli demonstrirati pred univerzo. To pa zopet ni bilo všeč fašistom. Kjer se pa dva mirnim potom ne sporazumeta, poseže nava- dno vmes pest. Več razgrajalcev je bilo ranjenih. Predavanja so ukinje- na. Poleg drugih dalekosežnih posk- dic ima ta reforma tedaj tudi že pre- tepe na vesti. Predavanje o narodnih manjšinah. Prejšnji avstrijski zvezni kancler dr. Seipel je imei pred kratkim na dunajski univerzi predavanje o na- rodnih manjšinah. Veliki avstrijski državnik je poudarjal, da bi bilo na- pacno smatrati to vprašanie le kot politično. Raziskovanje vprašanja ua- rodnih manjšin je treba osloniti na znanstyeno podlago, predvsem na zgodovinsko. To bi si morali zapom- niti najbolj tisti, ki bi radi z zatira- n.iem malih narodov spravili to vpra- šanje s sv^ta. Fran Milčinskt: Žena ni marala otrok. Pa sta njega dni živeli dve sestri. Starejša je bila omožena in je imela pet otrok: zdravi so bili kakor riba v vodi, živi kakor iskra, siti pa nik- darnikoli; mati ni grižljaja nesla k nstom, da ni ta ali drug! zavičkal: »Meni tudi, nieni tudi!« Pa jim je mati iz srea rada dajala in če ni bilo pcčenkc, kruha je bilo vedno vsem dovolj, deci in staršem, ker jim ga je blagoslavljal ljubi Bog. Mlajša sestra, neomožena, je gle- dala, kako živijo, pa je vihala. nos: »Jaz, če bi se mozila, otrok ne bi marala, da bi me mučili in zajedali — nič otrok, nič nadlog!« In kakor je rekla, tako se je zgo- dilo. Omožila se je , daleč stran v drugi kraj, dobila je dobrega moža in mož si je želel dece, ali deoe ni bilo — in zakon je bil pust in brez prave sreče. V petem letu zakona pa je mlada žena na hitro zbolela in je ponjo prišla smrt, has ko je bil mož z doma po kupčiji, in reva ni imela svojega človeka, da bi ji držal roko pri strašni ločitvi. Stara soseda ji je strcgla, pa še njo je bilo strah in je zbežala, ko ie bolna žena na zadnjo uro premilo klicala: »Deca moja, de- ca moja, dečica draga, kje si moj cvet, ki nisi dozorel!« Saina ie umrla in ni bilo nikogar, da bi se ob mrt- vaški postelji jokal in zanio molil. Starejša sestra še ni bila izyedela, da ji je nilajša sestra umrla: bili sta daleč narazen in pošte so hodile po- časi. Kar StC zgodi, da ji zbofi sinček Ivo najmlajši. Vso noč je plašno ječal in zjutraj tožil, kaj da mu je v span- ju legalo na prsa, ga tlačilo in mu je- malo sapo; kakor mačka tiho je pri- šlo, tiho odšlo, rad bi bil klical na po- moč, pa. da ni zmogel glasu. Mati si je mislila: »Fantku se je sanjalo.« Ali drugo noč prav tako in tretjo noč zopet in Ivo najmlajšn je bledel in hiral. Četrto noč skrbni materi ni dalo drugače in si je postlala poleg bol- nega Iva; pod vzglavje pa si je da la praproti, ki ima tako moč. da razkri- je vsakateri car. Sinko je zaspal in tudi ona je zatisnila oči, kakor bi spa- la, toda je bdela in čakala, kaj bo. In ni dolgo čakala, pa se priplazi pri zaprtih durih v izbo čudna prikazen. Svetil je inesec, mati jo je dobro lo- čila. Bila je podobna veliki mački, pa je imela p^tero nog, bliže in bliže je prihajala, pa ko je prišla k poste- tretjo noč zopet in Ivo najmlajši je Legla mu je na prsi, zeleno so ji go- rele oči, svojo glavo je pritisnila ob dečkovo glavo in Ivo najmlajši je bridko zaječal. Mati tiho in oprezno, pa hitro ka- kor blisk, zgrabi pošastno mačko za sprednji taci. Kakor v kleščah jo je držala, mislila si je: Ce dušo pustim, zdaj mi ne uideš. Pa se ji je v rokah pošast zvijala, zvijala, rastla in iz- preminjala, in se izpremenila v dolgo, suho ženo v beli halji. Zdaj jo je mati spoznala in je vzkliknila: »Sestra moja mlajša, za svetega križa voljo, ali si ti? Prikazen je zavekala: »Jaz sem, tvoja sestra, in te prosim. odpusti mi, ker ne morem drugače! Ubranila sem se grešnica otrok, zato se mo- ram mrtva pokoriti toliko let. koli- kor otrok mi je bilo namenjenih. 2i- va sem se branila svoje rodne dece, nirtvi mi ne da iniru in se ponoči plazim k tuji, da bi me ogrela s svo- jim sladkim dihom: pa sem prekleta, da sem deci v strah, in joj, prejojf — ni pomoči meni revi!« Mati je rekla: »Mojih se mi več ne dotekni!« Zbudil se je mož, vprašal. kaj je, in prižgal luč. Mati je izpustila sestro, ki se je spet izpremenila v petero- nogo mačko, se splazila k durim in se potegnila skoz ključavnico. K otrokom je ni bilo vee. Pač pa je noč za nočjo javkala zunaj pred liišo. Materi se je smilila, neko noč je vstala, tiho odprla okno in pogle- dala, kaj sestra počenja. Pa je vide- la ranjko, sedela je pred hišo in ne- kaj pritiskala k prsim. Vprašala jo je: »Bog ti pomagaj, sestra, kaj dclaš?« Sestra v beli halji jo je milo pogle- dala, ji je pokazala, da ima pri prsih kačo, in je rekla: »Otrok nisem ma- rala, zdaj dojim kačo.« Ko so pretekla tri leta, se nl več prikazala. Iz kniige »Tolovai Matal«. >OOR1SKA STRA2A« Stran 3. Prispevajte za ,M Dom'! Jiinaki znanosti. 6. januarja je urnrl v Parizu slavni fizik in kemik Bergonier (Bergonjč), ki je vse svoje življenje i>osvetil ra>z- iskovanju radijevih žarkov. Ti žarki so pa zelo nevarni človeškemu or- ganizmu. Slavni znanstvenik je tudi Postal 11 jih žrtev; na smrtni postclji so umirajočega učenjaka pripeljali Pred zbor učenjakov in znanstveni- kov vse Francije in mu podelili naj- višje odlikovamje; kmalu za tem je izdihnil. Še ob smrti je mislil na svo- ja raziskovanja in je določil v oporo- ki, naj se na njegovem truplu dela Doskuse, kako vplivajo radijevi zar- ki na človeka. — Drug tak junak je Demenitroux (Demcnitrö). ki je de- lal skupno z iznajditcljem radija Po- 'jakom Curie. Demenitroux ie umrl slične smrti. To so pravi junaki, ki ležejo v grob, kö so obogatili člove- štvo z novimi iznajdbami. Grozna nesreča. Že v eni zadnjih številk smo poro- čali. da se je začelo v vse.i zapadni Evropi zelo viharno vrenic. Zdaj se je nad pokrajine vlegla še gosta megla. Ta je vzrok mnogim ncsrečam, ki se dogajajo dan za dnem. V torek se je dogodila v Porurju na Nemškem taka nesreča, kakršne ni zlepa še bilo. V gosh" jutranji megli je zavozil na neki večji postaji brzovlak v čakajoči to- vorni vlak. Sunek je bil tako silen, da so bili zadnji vozovi popolnoma zdrobljeni. Nad 24 oseb, po večini delavke, ki so šle v službo, je mrtvih, preko 60 težko, število lahkoranjenih Pa presega sto. Izpod kupa železja, lesa, človeških trupel in kosti so mogli rešiti nekatere težkoranjene le na ta nacin, da so jim odrezali na mestu roko ali nogo. Nekateri izmed te,h nesrečnežev so kar zblazneli. Iz drugih krajev tudi poročajo o želez- niških nesrečah, ki se dogajajo vsled goste megle. Bogata Amerika! Ni brez podlage mnenje. da je A- merika domovina dolarskih princev. Koncem leta 1922. je znašalo pre- moženje Združenili držav preko 300 milijonov dolarjev! V desetih letih se je bogastvo zvečalo čez 70 odstot- kov. Te dni pa prihajajo vesti iz vseh delov Kvrope, da se oene kruhu ve- dno višajo. Ubogi Evropejci! Kmet doktor. Juridična fakulteta v Inomostu je podelila tirolskemu poslancu v du- najskcm parlamentu, Fischierju, di- plomo za častnega doktorja prava. Poslancc je po poklicu priprost po- ljedelec. Tudi o Mussoliniju so ozna- njali, da bo postal doktor, pa ni še imel dosedaj časa, da bi položil iz- pite, ker so preburni Časi. * Trgovsko-obrtna zbornica. — Scdcž go- riSkc »TrRovsko-obrtnc zbornicc« ni več kot doslcj v Via Codclli št. 11, ampak v novih prostorih Corso Vittorio Emanuelc III, št. 17, III. nadstr. To v vcdnost vsem prizadetim. Darovi. Zu »Slovensko sirotišče«: Kmetska poso. jilnica v Podmelcu ob priliki zlatomašniš- kcga jubileja preč. g. Dr. Antona Oregorči- ča 50 L, preč. g. Jan. Frankč, župnik v Če- povanu 30 L.; Mlckarska zadruga Dol. No- vaki v počastitcv zlatomašniškega jubileja Dr. Ant. Gregorčiča 25 L. V isti namcn Kme- čka liranilnica in posojilnica v Dcvinu 15 L. Srčna hvala! Listnica upravništva. Nujna prošnja. — Na upravo našega. lista prihajajo pošiljatve za raznc liste kot: »Mla_ diko«, »Socijalno misel«, »Mohorjeve knjige«, »oügoljub« itd. Izjavljajno, da tch pošiljatev no niorcnio sprcjemati in tudi odklanjamo vsako odgovornost v tem poglcdu. Vsak list ima svojo upravo in zato naj vsak vrši svo- je, da nc bo zmcšnjav brcz konca in kraja. Prosimo čitatelje, da to upoštevajo! A. Zavrl, PodkraJ, Col. — Poslali ste nam 75 lir. Sporočite nam za katcri list. Pozdrav! GOSPODARSTVO. O delitvä skupnih zemljišč. Uvod. Vprašanje delitve skupnih občin- skih zemljišč postaja od dneva do dncva bolj nujno. Vsled žalostnih iz- kušeni v povojni dobi, ki so priäle nad ljudstvo, povzroča to vprašanje Ponekod veliko razburjanje, strah, Prepire in tudi brezumno uničevanje raznih nasadov, ki se nahajajo na, skupnem zemljišču. Ponekod so »po- klicni« nezadovoljneži, ljudje, ki jim ]io more nikdo in nikoli vstfeči, dru- Kod zopet osebe, ki rade v kalnem nbarijo, zopet v dmgih krajih razni 7dvzamcjo in ukinejo pravice, ki ne- sl>orno pritičejo zasebnikom na takih jemljiščih, na kapere je občina vknji- ^ena kot lastnik. Nasprotno, tudi no- voizdani itnlijanski zakoni, ki govo- rU*o o teh zemljiščih, točno in ne- dyomno poudarjajo, da ostanejo pra- v,|ce zasebnikov na občinskem zern- 'iiišču nezmanjšane, take, kakor iz- v'rajo iz starih navad, in kakoršne ^° danes. Ni torej utemeljenega raz- l{)ga za razburjenje. Priznavamo pa ^ je potrebno, da smo tudi tukaj 'nidni in da zasledujemo to vpraša- [jie z vso skrbnostjo. Znalo bi se lah- k? zgoditi, da bi se komu zgodila kri- ^ca, ne ker tako zakon hoče. ampak r*di tega ker se zakon ne pozna. O občinskem nepremičnem pre- moženju. Vcčina skupni zemljišč v našili krajih se oznnča za last občin, ker so kot taka vpisana v zemljiški knjigi. V nepremičnem premoženju občin kot ja.vnopravnih bitij razločujemo dve vrsti: a) Premoženje, s katerim občina prosto razpolaga, ki ga lahko proda, da v nnjem. ne da. bi si kdor- koli izmed občanov lastil bodisikate- rekoli pravice do njega. Občina je popolnoma svobodna pri upra.vljan.iu te vrste svojega premozenja. b) V drugo vrsto pa spada premoženje, ki je sicer s pravnega stališča last ob- čine, ker je ta kot lastnica vpisana v zemljiški krijigi, s katerim pa občina v večini slučajev prav nič ne razpo- laga in si tudi od pamtiveka ni lasti- la nikakih pravic do njega. In o teh hočemo nnpisati nekaj opomb. Kdo je vžival skupna zemljišfa? Taka zemljišča so vživali nemo- teno posamezni občani ali skupine izmed njih, takozvani upravičeni de- ležniki. Počim so bili prvotno (pred 150 do 100 leti) gotovo vsi takratni posestniki odnosno hišni glavarji do- tične vasi deležni vžitkov na skup- nem zemljišču, so si pozneic novi gospodarji (novohišniki) pridobili to pravico le z izrecnim dovolienjem prvotnih upravičencev. Bili so spre- jeti v njih krog navadno proti plačilu določenega zneska v gotovini (nekje 4.0 gl) ali pa tudiv živilih. (Poznam slu_ čnj, da je moral vsak na novo spre- jeti član pogostiti vse prejšnje upra- vičence (jusarje) z bokalom vina in s kosom kruha). Stari upravičenci niso bili primorani sprejemati novih deležnikov. In tako vidimo. da se je krog upravičencev trdno sklenil, ko je začela eena zemlji rasti in ko vži- tek na skupnem zemljišču ni dopu- ^čal več sprejema novih deležhikov. In v resnici imamo danes slučaje, ko šteje občina do 200 all tudi več his, vžitne pravice na njenem skupnem zcmljišču (gmajni) pa ima le malo posestnikov, in nikdo drugi. Seveda sc to čudno zdi sedaj v povojni dobi mladini gospodarjem, ki zahtevajo z vsem poudarkom tudi tukai enakih pravic, ker nosijo enake dolžnosti. Ce pa pogledaino, kako so ti deležni- ki prišli do svojih predpravic, bomo videli, da so oni prayzaprav pravi lastniki zemljišč; ki jih skupno vži- vajo. Ne trdim, da velja to prav za vsak slučaj, a za 90% slučajev pa prav gotovo. Kako so skupna zemlji- sča nastala? Na Krasu (v komenskem in sežan- skem okraju) so bili pred leti devin- ski gospodje lastniki skoro vsega zemljišča. Ko je pričela zvezda njih slave in mogočnosti zahajati, so ti gospodje začcli prodajati svoja zem- ljišča prejšnjim podložnim kmetom. In kjer ni posamcznik zmogel kup- nine, se je zbralo več njih (soseska), ki so položili kupnino in postali na podlagi pravilne kupno-prodajne po- godbe, v kateri so bila navedena ime- na vseh posameznih kinetov-kupcev lastniki kupljenega zemljišča, ki so ga še pozneje skupno vživali. (Pred vojno sem eno tako staro pogodbo videl.) Po smrti kupcev so njih de- diči in nasledniki po stari navadi sledili očetom pri vživanju skupnega zemljišča. In to je šlo od roda do ro- da. Enaki slučaji so nam znani iz Ba- ske doline, kjer so tolminski gospo- dje prodajali svoja zemljišča posa- meznim skupinam kmetov. V gra- hovski občini hranijo še danes izvir- ne kupno-prodajne pogo-dbe in raz- sodbe višje davčne oblasti v Oradcti, ki je pred več kot 100 leti izrekla, da je dotično zemljišče zasebna last v razsodbi imenoma naštetih kmetov in ne jnvna občinska lastnina. In ta zemljišča se še danes skupno vživa- jo, a so vknjižena na. ime dotične davčne občine. Ce bi se hotel kdo potruditi in iti tudi drugod stvari do dna, bi dognal, da je več ali manj iz- vir teh skupnih zemljišč povsod sli- čen opisanemu, to jc, da so bila zem- ljišča prvotno zasebna last. Iz tega tudi sledi, da je vknjižba v zerroljiški knjigi nctočna. PogreSek pa je bil na- pravljen pred davnim časom, vsled brezbrižnosti deležnikov in komod- nosti unidništva, ki je izvršilo vpise v zemljiško knjigo. Vendar pa vpra- šanje lastnine ni tvorilo skoro nikdar spora med občinami in iipravičenirrii deležniki. Ko so krog leta 1860 naše občine dobile samoupravo (avtoncv- mijo). je takrat iz^dani občinski red. ki je veljal ix)tem do 13. januarja 1923 izrecno določal, da veljajo gle- de vživanja občinskih zenil.iišč stare, ncizpodbijune niivade. In upravičencl so nemoteno ostali pri svojih pravi- cali do današnjih dni. (Dalje prihodnjič.) Agrarna reforma na Čehoslo- vaškem. Zakon o agrarni reformi se že iz- viija. Nad 764 veleposestnikov j^ moralo odstopiti proti gotovi od- škodnini del svojih zemljišč. CM 900.000 hektarjev sveta, ki ie prlpa- del državi, so razdelili 509.176 hek- tarjev. Razdelitev gozdov se tudi že izvršuje. Dosedaj so razdelili okolf 100.000 hektarjev gozdov. Ka.i pa ita- lijanski latifnndisti? Prilastek „ljudski" (popolare) pri hranilnicah. Prilastek »ljudski« (— popolare) je prepovedan takim kreditnim orga- nizacijam, ki niso ustanovljcne gla- som gotovih določil in zato morajo take organizacije spremeniti naslov do 1. julija 192v5: Ta prcpoved se ne tiče naših »ljud- skih posojilnic«, in zato naj se vod- stva teh nikakor ne vznemirjajo; prepoved se tiče bank in takih hra- nilnic kot je Mont v Oorici. Kaj je novega na deželi? Trnovo pri Kobaridu. Potrebno je, da se tudi mi včasih oglasiino. Ker noče nihče ničesar ob- javiti izvolite priobčiti sledeče: Tudi v naši vasi, kakor marsikje drugje, živimo težko življenje. Qo- spodarsko življenje je slabo, zasluž- ka nič ali pa tu pa tarn kakšna ma- lenkost. Ne preostaja nam drugega, kakor delati dolgove, da se prerine- mo naprej. A zelo žalostno je, da na- Si ljudje delajo dolgove pri tujih Iju- deh, ki so prišli Bog ve odkod. Je pač res, da mnogi Slovenci bolehajo i na čudni bolezni. Kakor hitro pride od kod kak tuj trgovec ali kaj takega, liura!, zc vse drvi k njemu. Vseeno če tudi domači trgovci dajejo po rav- no taki ceni in ravno tako blago, mo- goče šc boljše. Tako se zadolžujejo pri tujih ljudeh. Saj sc je eden že sam pohvalil, da jih ima že precej na vr- vici. Vaščani, vaščani! Spreglejte pravočasno svojo zmoto, ker če se vrv preveč zadrgne se bo težavno re- siti. Tudi naši gostilničarji točijo po večini lc tuja slaba vina, čeprav lahko dobijo domača vipavska ali briška vina po ceni in so boljša. Konsumen- ti storitc vendar svojo dolžnost ter zahtevajte le domača vina. Zavedni fantje in možje! Pomagajmo si med- sebojno in zahtevajmo le domačc blago, ki ga pridela naša zemlja. — Tudi v našem društvenem življenju je začela delovati razjedajoča bole- zen. Z žalostio v sreu mora človek gledati in poslušati, kako mnogi mla- deniči nimajo nobenega smisla za kulturno delo. Če se govori o dru- štvu, časopisih ali dobrih knjigah se posmehujejo in zabavljajo čez vse, kar je lepega in plemenitega. Nase dništvo, hira. Drug za drugim odpa- dajo člani. V društvu ni treba nobe- ne razlike, posebno vidne ne! Pred vsem je treba mlade fante in dekleta vljudno vpeljati v društvo, kjer naj se navzamejo misli do lepih knjig in na- vdušiio za lepo našo pesem. Tisti, ki se čutite poklicane, agitirajte za »O. Stražo« in »Naš Čolnič«! Navduše- nje brez dejanj je vredno jako malo. Dejanja, dejanja, bratje! potem bo- mo v navdušenju gledali sadove svo- jega dela. — Družinski gospodar. Iz Gorenjegapolja. Zapustil nas je nenadoma Solski vodja gosp. nadučitelj Vendrami» Andrej. Odšel je službovat v Loko- vec. Oosp. nadučitelj si je v par letib bivanja med nami pridobil srea in zaupanje skoro vseh občinarjev. BH je vzoren učitelj, mirnega značaja, vnet z dušo in telesom za svoj poklic. Starši smo mu hvaležni za njegov trud. Otrokom se milo toži po njeni in ga dolgo ne bodo pozabili. Qosp. nadučitelju želimo na novem rnestu lepših dni kot jih je doživcl pri na» v sedanjih razmerah. Starši. Od Sv. Mihaela pri Ozeljanu 2e dolgo časa se nismo oglasili y Vašem cenjenem listu. Pa naj gre se- daj med svet par vrstic tudi iz naše vasice. V sredo zjutraj, okoli tretje ure, so neznani uzmoviči ix>skušaK svojo srečo kar pri treh hišah. Dniži- ni Gruden so odnesli vse kokoši. Pri Vinklerju so pa samo okno vlomili. Zelo so bili razočarani, ker ni bilo več slanine v dinmiku. Merviču An- tonu so vdrli v kuhinjo skozi oknOr in so si začeli nakladati slanino. K srcči jih je slišal gospodar. Ko Je vstal, so že zbežali. Saj so lahko te- kli, ker jim je luna tako lepo svetila. Pečine. Due 13. t. m. je v Oospodu zaspal» 53-letna vdova Marija Klcmenčio, na Pečinah h. štev. 59. Dalj časa 1# bolehala vsled opekline, ki si jo it nakopala na nogi z lugom. Vendar je bilo upati, da okreva popolnoma. Pridruzila se pa je še notrania bole- zen, kateri je podlegla v malo dneli. Biia je dobra gospodinja in skrbnn mati sinu in hčeri; le ona dva vesta., kaj sta zgubila s prezgodaj umrlo» materjo. Naj ju Bog tolaži, pokojnki pa naj sveti večna lučl Stran 4 >OORISKA STRATA* Iz Idrije. (Nagla smrt.) 13. t. m. zvcčcr je prišel v »Mladeniško Mnrijino druž- bo« 17-letni France KobLil, da bi v krogu svojih tovnrišev preživel vese- lo uro. Srčna liiba, ki ga je sprem- Ijala že več let, ga je ta večer prese- lila v večnost. Razgovarjal se je s to- variši. Kar ga je obšla slabost. zakli- cal i »potnagajte« in v par minutah je bii v nezavesti Prcjcl je še sv. od- vezo in sv. poslednje olie in tnkoj do- L11 zdravnik je mogel ngotoviti Ie smrt. France, bil si zvest član naše družbe, nns brat. ne bomo te pozabili, matcr vdovo, ki je izgubila sina edin- oa naj tolaži Vsemogočni! Dne 3. januarja t. 1. nas je zapustil \t. mestni komisar. Za njim je pre- vzel občinskc poste drugi komisar, ki .ie vršil svojo slnzbo da 12. t. m., 13. t. m. nam je komisaril že trct.ii komi- sar, ki se je pa preplašil že prvi dan ter nas zapustil. Ne vemo pa, kaj ga je tako presenetilo. Sedaj pričakuje- ino že četrtega v teku štirinajstih d'ni. — Kakor se čuje je tukajšnji podpre- fekt g". Bitiati prestavljen; na njego- vo mesto je stopil g. de Beden. Gaberje na Vipavskem. 2e dolgo Časa se nismo nič oglasili 'iz nase vasice, zato bhigovolite _ pa sedaj priobčiti naslednje vrstice: Pred niinulirn letom smo imeli zelo živahno in lepo vsnevnjoče društvo »Danica«. Toda, žalibog, kadar je bi- lo nnjbolj na višku, j,e roka tako ime- novane pravice posegla vmes. In za- kaj? Mi smo namreč priredili pred tetom dni veselico in kakor je stara §ega smo zapeli na odm par nedolž- nili in čisto priprostih nesmi. In to jc razkacilo srea, ki se ž našimi ne vje- majo. Sedaj pa z veselim sreem na- znanjamo, da se nam je posrcčilo zo- pet obnoviti naše drustvo. Obstoji iz samih navdtišenili krnečkih fan- tov, rnož in deklet. Zelirno. da bi se mu priključili še drngi, ki imajo po- trebne zmožnosti in ga pomagali yoditi. Naročnikom in CitateIjem ! Današnja »Straža« se je zakastwhi za vec ur, her smo vsled zahteve obla- stva morali skoro polovico uyodnika izpustlti in spremeniti, ko ie bil list ze v tisku in je bilo kakili tisoe izvodov že tiskanih. S tern smo se izognili za- plembi. Imamo torej predcenzuro kot tirohki Netnci, samo brez uradnega odloka. Človeštvo v številkah. >Pa bo že spet kako igračkanje s številkami«, bo vzkliknil ta ali oni, ko bo prebral zgornji naslov. Res je, marsikdaj se dobe računarji. ki bi radi še celo čtoveške misli zgnetli v inrtvo številko. Vendar je pa včasih zelo poučno, če se v številkah izrazi odnos človeštva do svetovja. do zem- lje, do bližnjika i. t. d. Potem šele nvidi človek, kako beže milijoni in milijarde svetov mimo njega, neznat- we smeti, v neskončne daljave. Zanimivo je vprašanje, koliko teh- tajo vsi ljudje na zemlji skupaj. Se- veda. se da to izračnnati le pri- bližno; no, pa saj končno za par kvintalov sem, ali tja, ni veliko pri tnkšni tcži. Če rnčnnamo na vsakega človeka povprek 60 küogramov, po- tem bi tchtali vsi ljudje na zemlji 90 milijard kilogramov! To je pa že ta- ko stevilo, da si je že ni mogoče predstavljati. Olajšajmo si to pred- stavo! Vso to težo bi morali naložiti na 120.000 tovornih vlakov po 50 va- gonov, če bi jo hoteli odpeljati. Ako bi imeii vse te vagone priklopljene drugega za drugim, bi ta vlak obje- nial zemljo okoli in okoli. Koliksna teza, si bo kdo mislil! Pa ni! Nasa zemeljska obla je brez primerno te- žja: 6 kvadrilijonov kilogramov. Vseh teh 90 milijard kilogramov je torej komaj 66 bilijonski del teže naše zemlje. Pa1 predstavljaj si zdaj to te- žo, če si mores! V primeri bi se v Ijudi posejanih po vsem sve- tu, cig'.ir površje znaša 510 milijo- nov kvadratnih kilometrov. Začudil se boš, ko zveš, da bi vse te Ijudi stlačil na prostor, ki bi bil samo ta- ko velik kot je naša Vipavska dolina! Bodinio torej Ie brez skrbi za dolino .lozafat. Izinerimo še nekoliko človeški čas. Vsakdo ve, da človek prespi eno tre- tjino svojega življenja. 20 let, če jili učakaš 60! 3 in pol leta nepreneho- ma ješ! Če si dober jedec »zaješ in zapiješ« par let svojega življenja več. Za britje svoje brade porabiš tekom svojega življenja 4 mesece. Če dnevno zapraviš 5 minut brez dela, si izgubil o>b svoji smrti polna 2 meseca! In kako laihkomiselno za- pravlja človeštvo kljub temu svojc kratne trenutke! Valuta. Dne 10. januarja si dobi! : za 100 franc, frankov 132.50 do 134.50 Lir za 100 belg. frankov 122.-- do 124.-- Lir za 100 švič. frankov 472.- do 470- Lir za 100 čcš.-slov. kron 73.— do 74.50 Lir za 100 dinaricv 39.30 do 39.70 Lir za 1 sterling 117.50 do 117.80 Lir za 1 dolar " 24.45 do 24.65 Lir za 1 zlato marko 580. do 595.— Lir za 100 avst. kron 0.0345 do 0.0355 Lir Beneške obligacije. Due 10. januarja: Srednji kurs L. 79.01, v Trstu 80. ; v Milanu 79.80, v Ritnu 79.00 L Naznanilo preselitve. Goriško krojaško podjetje ilnton Rpušič & sin se je preselilo iz.uiice Nazario Sauro (prej Dogana) na Corso Vittorio Emonuele l\ .27 Tvrdka se priporoča Slovencem v mestu in na deželi. PRODA SK dobro ohranjen pisalni stroj (»Ideal«). Kje, pove uprava. IŠČEM DOBREGA mojstra-oglja- rja. Švara Valentin, Qorjansko 96, Komen. KUP1 SE HARMONIJ dobro ohra- njen, ki bi služil za podučevanje pe- tja v društvu na deželi. Pontidbe z navedbo cene na upravo »Straže«. Pozor! Naša zavarovalnica ,L'UNION' — Gorica — se je preselila s svojim uradom v Via B^rzellini st. 2 I nadstropje. Deželni kiuetijski urad oddelek Ajdovščina je premcstil svoj urad v Šturije št. 28, v hišo g. Cermelja. Uradni dan za razne kmetijske za- deve je določen na vsak četrtek v tednu. Če hoče kdo imeti voditelja urada na dom, mora predložiti ust- meno ali pismeno prošnjo. Nasveti so brezplačni. Vodja urada: inž. VELICOGNA. Kino Ideal V petek lö. ja- nuarja 192S. - začno predstave slavnoznanega zgo* dovlnslcecjra lilnrsa — „ Messalinaw To je eden iamed n^jlepsili tiltnov sveta, Usir jili je ustvaril itolljamski duti. Sode* luje 2O.OOO oseb in 1OOO konj. ====== Ilspefo po vsem svetuH - - ~ - JAKOB ŠULI60J, urar Gorica Gosposka ul. štev. 19, naznanja slavnemu občinstvu, da se ni preselil. - Je še na prejšnjein mestu, Via Carducci - - (Gosposka ul.) 19. Naznanilo. Podpisani se usoja javiti. da je s 15. prosinceni pooblaščen prevajati vsakoršne listine (n. pr. testamente itd.) iz slovenščine in nemščine v ita- lij-anski jezik, kot tudi Qbratno. Sprej- me delo tudi po pošti. Dr. Jasnič Lojze Čemiče — Cernizza Goriziana. ABADIE? Evo vam Abadie! Najizvrstngjš! cigaretni paclr Fotograf JOSIP NARDIN se je preselil iz ul. Via Carducci na Koren, nasproti Attemsove palace. Kavarna Principe Umberto in slaščičarna lftstnik D* ATRI MARIJ Corso Verdi 1. (Hiša Marzini v Gorici). Elegaiitno shajališče, dvoranaz biljardom. Najboljša kava espres, napolitanske siad- čice, izvrstno pecivo, najboljša čokolada, likerji prvovrstnih tvrdk. Dclikatese domačih in tujih kolonij. P0DRU2NICA Ljubljanshe hreditne hanhe u Eorici Corso Verdi „TrfjovsRI Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva SHS Din, 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/2%. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. * zvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje Vsem dobro znana trgovlna Strucliel & Paludctto se Je preselila ias Šolske ulice St. © te §adnemu tr©u, Corso O. Verdi štev. 7 Prodajalna vseh vrst manufakturnega tol&&&, ter moškega in ženskega peril a MT 35 lastrao krojačnico -^ Izvršuje obieke po riajtigodneJSIli cenah. — V zalogi ve- liRa izbera rnoškin iz0otovljenirt oblek. Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, veveric, jazbecev i.t. d. i.t. d Prodajam pasti in posebno meso za lov na divjačino. Dclavnica za strojenje in barvanje. (9^ Nihče nima pravice kupovati zame. — -- —---------------- . Halter Kindspach - Gorica Via Carducci steu. 6. Pozor na izpremenjeni naslov!