ki praznikov Issued daily exea p t Saturdays. Sunday« and Holiday* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradntâki in upravniâki prostori: 2087 South Lawndale Ava. Office of Publication: * 1657 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4804 LETO—TEAM XL Caaa lists ja HJO ■attor January ta IMS. at ta* » th* Act of Cen*r*aa at Mareh S. I ITS. CHICAGO S3. ILL.. PONDELJEK. 23. FEBRUARJA (FEB. S3). 1841 - Subscription SI.00 Yearly . ŠTEV.—NUMBER 37 Truman vabi progresivce v demokratsko stranko Demokrati iz južnih držav bojkotirali banket. Senator Bjrrd obhodil program civilnih svobodščin Acceptance far maUing at special rate of porta«« provided for to section 1103, Act of Oct 2. 1017, authorised on June 1 1018. ■ = Waahlngton. Di C~ 21. feb.— Predaednlk Truman je odprl volilno kampanjo s pozivom na progresivce in liberalce, naj se strnejo pod««ästevo demokratske stranke v svrho dosege vrednostnih ciljev. Naglaail je, da je situacija preresns za izročitev ameriške vlsde krdelu reskcijonarjev. Truman je govoril ns banketu v hotelu Mayflower v zvezi z letnimi proslavami dneva Jef-fersona in Jacksona. Vssk u-deleženec je plačal $100 za kosilo in vsa nabrana vsota bo šle v sklad demokratske strsnke za financiranje volilne kampanje. Čez 50 sedežev je bilo praznih, ker so demokrati iz južnih držav bojkotirali banket v znak protesta proti Trumanovemu programu civilnih svo/bodščin, ki je bil predložen kongresu. Trumanov govor je bil.oddajan po radiu po vsej deželi. Bil je čuden govor predsednika Združenih držav v predsedniški volilni kampanji. Truman je govoril kot vodja demokratske stranke, ki hoče ostati na krmilu. Del svojegs govora je posvetil republikanski stranki. Dejsl je, ds je predstavnica posebnih privilegijev in reakcije, čeprav njeni voditelji v kongresu podpirajo zunanjo politiko njegove administracije. - Demokratska stranka je zadnji torek dobile težak udarec pri volitvah v New Yorku. Njen kandidat za kongresnika je bil poražen. Zmagal je Leo IsSc-son, kandidat delavske stranke, katoreßa je podpiral Henryk Wallace, kandidat za predsed nika Združenih držav. "Progresivci in liberalci se bodo zbrali pod zastavo demokratske stranke, Čeprav niso Organizator unije izgnan iz mesta Oborožena drhal mu zapretila z nasiljem Redne, WU.. 21. feb. — Harvey Kitzman, organizator unije svtnih delavcev CIO, je dejal, ds je bil izgnan iz Peorije, ka mor je bil poslan v svrho razgovorov in posvetovanj z voditelji unije United Farm Equipment & Metal Workers. Ts u-nijs je predstavnica 20,000 delavcev, uposlenih v tovarni Ce- njeni člani," je rekel Truman. | terpillir Tractor Co. Jugoslovanski protest proti Ameriki Obsodba ameriških akcij v Trstu Waahlngton. D. C, 21. feb. — Jugoslavija je naslovils državnemu departmentu štiri protestne note v zsdnjih dneh zaradi ameriških akcij v Trstu. Ena je protest proti obisku a-meriške križarke Providence tržaške luke. Trst in okolica sts pod mednarodno kontrolo. Italijanska mirovna pogodba dovoljuje A-meriki, Veliki Britaniji in Jugoslaviji držanje 5,000 vojakov vsaki na tržaškem ozemlju. Jugoslavija pravi v noti, da je prihod ameriške križarke v tr žaško luko prevrnil vojaško ravnotežje in kršil italijansko mirovno pogodbo. Prihajanje tmeriških bojnih ladij v italijanske luke je izzvalo protest sovjetske vlsde. Državni depertment je odgovoril Rusom, da ameriške bojne ledje imajo pravico do obiskovanja italijanskih luk. Trije jugoslovenski protesti so bili poaleni v Washington v zadnjih dneh. Uradniki so izjavili. da «o se ntnsšali na tržaške uradnike, katere «o amen ške vojaške oblasti aretirale, in na preiskavo jugoslovanskega kurirja Demokratska stranke je pod predsednikom Rooseveltom izvlekla ameriško ljudstvo iz depresije. Farmarjem je povečala dohodke in omogočila uposli-tev 60,000,000 delavcem. Kor-poracije, ki so izkazovale izgube, so naredile lani sedemnajst milijard dolarjev čistega Profits. Za to morajo biti hvaležne demokratski stranki." Truman se je zapletel pred zaključjem svojega spisanega govora. Držal se ni vsebine, ko je dejal: "Ako kdo trdi, da je vse to politika, tedaj je to politika Thomasa Jeffersona, Andrews Jacksona, Woodrowa Wilsona in Theodorja Rooaevelta in. je dobra tudi zame." Truman se je zmotil, ker je bil Theodore Roosevelt republikanec. V mislih je imel Frenklins D. Roo-sevelta, svojega prednika kot predsednika Združenih držav. Dočim je Truman v svojem govoru vabil progresivce in liberalce v demokratsko stranko, je senator Byrd lz Virginije obsojal Trumanov program civilnih svobodščin. Trumanov smernice je primerjal onim Hitlerja in Stalina. Rumunska vlada konfiscirala premoženje bivšega kralja Bukarešta, Rumunija, 21. feb. — Vlada je odvzela državljanstvo bivšemu kralju K>ro!u in konfiscirala vse njegovo premoženje v Rumuniji. To je storila ns podlagi nedavno sprejetega zakona, ki določa odvzetje državljanstva in konfiskacijo premoženja onih, ki blatijo ru munsko vlado in držsvo. Ka yol je bil izgnen iz Rumunije in njegov sin Mihsel se je moril odpovedati prestolu. Rumunije je bila po abdikaciji Mi haela proglašena za ljudsko de mokratično republiko. Kitzman je razkril, ds je obo rožena drhal okrog 50 mož zapretila, d« mu bo zlomila vrst in razbile zobe, če ne bo tskoj zapustil mesta. Uradniki unije CIO v Peoriji niso hoteli podati zaprisežene izjave, ds niso komunisti, ker zshteva provizija Taft-Hartleyevega protidelav-skegs zakona. Vsled tega je federalni delavski odbor zanikal uniji pravico do reprezen-tacije delavcev pri kolektivnih pogajanjih s kompanijo v svrho sklenitve nove pogodbe. Kitzman je izjavil, de je šel v Peorijo z namenom, da pomaga uniji. George Scott, policijski načelnik v Peoriji, je dejel, da ni bil informiran o incidentu, dokler ni Kitzman zapustil mests. Dostavil je, da ne bo podvzel nobene akcije proti članom drhali. Domače vesti Nov grob v Kanaeeu Pittsburg, Kens.—Dne 17. febr. preiskava političnih aktivnosti unij J ust i č ni department bo izvajal provizije T aft" Hartleyevega zakona \ i ODLOČITEV VRHOVNEGA SODIŠČA Waahlngton. D. Cm 21. feb. — Naznanilo pravi, de bodo federalne veleporote < preiskovale politične aktivnoeti delavskih u-nij v treh državah, Preiskave bodo v soglasju a koraki, katere je podvzel justični department, v čigar področje spsda izvajanje provizij Taft-Hartleyevega protidelsvskega zakona. Provizije tega zakona prepovedujejo unijam priapevanje denarja za financiranje volilnih kampanj. ^ Uradniki justičoegs depart rtienta nočejo razpravljati o nadaljnjih prosekucijsh, odkar je federalna veleporota obtožila Philipa Murrayja in Kongres industrijskih orgsnizselj kršenje Taft-Hartleyevega zakona. Murray je predsednik CIO. Justični tsjnik Clark je dejal, ko sta bila CIO in Murray obtožena kršenja zakona, da bodo sledile nsdsljnje proeekucije. Veleporota je obtoAUa Murrayja in CIO kršenja sakona, ker sta podpirala kandidata demokratske strsnke zs kongresnika v Marylandu. Je lruliV* protidelavskega SNPJ Frank Pistotnik, star 235 ^iru rr.n« av.1 Detroitu 70 let, doma iz fare Zlato polje pQnn jn pri Lukoviol, Gorenjsko, v Ame-' " rikl od 1903, ves čas v Kansasu. Tukaj zapušča ženo, tri poročene sinov«, tri vnuke in tri bra-trsnee, v low i več bretrsncev in sestričen, v starem krsju ps dvs brsts in tri sestre. Is Clevelanda Cleveland. — Umrl je Anton Brodnik, star 52 let, dome iz vssi Kompolje, fsra Videm pri Dobrem polju, v Ameriki od 1920, člsn SDZ. Zapušča ženo, dve sinova, brsts Josephs in več drugih sorodnikov, v starem krsju pa tri brste in štiri seetre. —V bolnišnici Chsrity se nshsjs John Grozdlna. ki je bil operiran ns nogi.—Iz bolnišnice se je vrnila Vers Gregorich, hčerka Gregoricheve družine iz Euclida. —Pri družini Raymond Trohs v Euclidu so se oglasile rojenice in pustile sinčks. Druge preiskušnjr ustavnosti -otidelevskega zakbna bodo v mala skupščina opozorjena na kritično situacijo v koreji Urednik argentinskega lista aretirsm Buenos. Aires. Argentina. 21. feb — Lautaro Duranona, u-rednik tukajšnjega lista. je bil aretiran, ker je kritiziral vlado predsednika Juana Perona. Nje gov list je bil suspend i rsn po aretaciji. Durenona bo postavljen pred sodišče, ki mu bo naložilo kasen. Succeea. N. Y.. 21. feb — Mala skupščins Združenih narodov je bila opozorjena na kritično situacijo v Koreji in ns nevernost eksplozije, ki ae bo pripetila, če ne bo orgenizacija Združenih nsrodov storila korakov za združitev južne in severne Koreje. Južne polovlej Koreje je pod ameriško okupacijo, severne pe pod rusko oku-pačijo. Opozorilo je izrekel K. P. Me-nom, reprezentant Indije in ne-čelntk komisije Združenih nr.-rodov ta Korejo. On je priletel v New York iz Seoula. glavnega mesta južne Koreje. Kriza je nastala, ker niso sovjetske oblasti dovolile članom komist je vstope v severno Korejo. Menom je citlrel izjevo kort j skih voditeljev, ds je organize cije Združenih narodov njihovo zadnje upanje. MAko bo to zad nje upenje izginilo, bo nastala eksplozije v Koreji." je dejel Te bo začetek kataklizma v A-zljl in na svetu Komisije j* brez moči in dobiti more nadaljnja navodtle. Sovjetska ni je noče kooperireti z njo.' Mich., - Hartfordu, Allentownu, Pa, V slučaju držsve Connecticut je zapletene držsvns organizacija Ameriške delavske federacije, ker je objavljals oglase v listih s napadi na podpornike Taft Hartleyevega zskons. Unijs združenih avtnih delav cev CIO, katere predsednik je Wslter P. Reuther, je zapletena v slučsju Pennsylvanije, kjer je podpirala kandidata demokra ske stranke za kongresnika v volilni kampanji. Ker je glav nI stan unije v Detroitu, bo slu čaj prišel pred detroltsko vele-poroto. • Odvetniki Murrayje so izje vili, da bodo .skušali razveljevi H obtožnico. Murray bo trdil, da ni kriv. Odvetniki bodo a< gumentirali, da so provizije Taft-Hertleyevega zakona v na aprotju a federalno ustavo, ki garantiré svobodo tiske. O vpra šanju ustavnosti tega zakona bo odločilo federalno vrhovno so dišče. u- Reprezentanti Rusije in petih drugih slovanskih držsv niso bili nevzoči, ko je Menom predložil poročilo o situsciji v Koreji mali skupščini: Ko je bile skupščina ustsnovijena, so za-pretili, da jo bodo bojkotirali. Svojo pretnjo so izpolnili. Menom je dejal, de so neke-teri člani komiaije proti suges tiji, naj mala akupščins razpiše separatne volitve v južni Koreji, ki je v ameriški okupacijski coni, Ako bi bile volitve razpisane, se bi situacija poslabšs' Is. ne Isboljlels, ker so zbrana močne oborožene sile v severni Koreji. Menom je dejal, de je komisija dobila mnogo dokazov o kršenju civilnih svobodščin In terorizirsnju Hudi v ameriški okupacijski coni. * Vprašanje je, ali so volitve sploji pri po ročljive v, atmosferi strahovlade Kljub temu more skupščina storiti potrebne korake, ker Koreja ne sme še nedelje viseti v zraku . Poveljnik ameriške okupacijske sile v južni Koreji je gene-rel John R Hodge. Arabska ofenziva v severni Palestini 2idje razdejali moit pri Nablutu e Jerusalem. Palestina. 21. feb. — Poročilo lz Damaska, Sirija, pravi, da so Arabci začeli ofenzivo v severni Palestini, da presekajo deželo na dvoje. Invadi-rali so ozemlje pri Beisanu, 50 milj severno od Jeruzalema, ki je bilo zadnjo sredo pozorišče ljute bitke med Židi in Arabci. Arabci skušajo odpreti koridor od meje Transjordanlje do trikota Nablus-Jenin-Tulkarm, kjer eo zbrani arabski prostovoljci. Preko koridorje skušajo priti do Tel Aviva, židovskega mests. Poročilo prsvi, ds A rs bel gradijo taborišče v bil-žini Nablusa. Palestinska vlada poroča, da je bilo 31 Arabcev in šest Židov Priprave za stavko klavniških delavcev Unija zahteva zvišanje plače za 29 centov na uro. Štiri kompanije naredile ogromne profite Chicago, 21. feb.—Unija klavniških delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je naznanila priprave za oklic stavke proti vodilnim kOmpanijam. Te so Armour, Swift, Wilson inv Cudahy. Od bor unije še ni določil datuma za oklic stavke. Ralph Helstein, predsednik unije, je dejal, da je ogromna večina članov glasovala za okjic stavke, če bodo kompanije odbile zahtevo za zvišanje plače za 29 centov na uro. Besednik Swift Packing Co. je razkril, da ubitih v bitki v severni Pales- jt unijg namignil^ da je pri-r|e,Kir hart I .an/* Ernst von l vincl Adan« m Mersin Poročilo pravi, d« je več sto ljudi utonilo Povzročene škoda znaša vrt milijonov dolarjev > Pobotanja med tiskar• ji in listi pretrgana Chlcago,* 21. feb Pogajanja me«i tiskarsko unijo ADF In laaihiki čikaftkih listov, proti ksteiim »e unij« «»klicala stavko, so bila sinoči pretrgane. No-betHtga izgleda ni, da bo konflikt kmslu končsn. PROSVETA THE ENLIOHTJDfMEMT GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOT1 O/gaa o< *ad fmblulMd tof Naruči»i«a m Zojumm drttvt (lave« Chieafa) i» Esaado HM na l*io. M.00 sa pol lata. §2.00 sa ¿etri letat aa CUeafo la ekolioe CMb Ce. U^O sa aale lele. S4.7» sa pol letat aa taeaamsfrro 81L88. Subscription ratest (or the United Stales (except Chicago) uU Canada M.00 per rear. Chicago and Cook Couaty If .IS per yea», iorelfn countries f 11.00 per year. Cone ogtasov pe dogovoauv—SekepkS dopisov ia naaaro¿ealh člankov se ae —¿ajo. Roaapiai literarna vaebiaa (Mea, pevaatí. dram«, pesmi lid ) se vraefe pešUJatelJu la e siašaju. to le pülaAU poi talne. Adve/tUing rates on agreement. Maauscripla ai communication and uaacllailed articles will not ba returned. Other rp*>iMscripts such as stories. plays, poema, etc« will be returned ta seada» only whan accompanied ky saU-addri *P R OTVE TA 2657 - 59 So. Lswndale Ava., Chicago IS, Illinois Idruzeni narodi pxed krizo Dogodki v Palestini in sploh na vsem Bližnjem vzhodu se dan /.u dnem stopnjujejo v krizo, katero bo najbolj občutila organlza c tja Združenih narcdov. Situacija v resnici postaja tako resna, da zna uničiti tudi N. Ako pride do tega, tedaj se bodo razblinili vsi upi, katere je izbičano človeštvo zastavilo v naslednico Lige narodov.«. Ti upi so danes sicer veliko manjši nego so bih po ustanovitvi Združenih narodov leta 1945. Toda ako se v prihajajoči krizi v zvezi s Palestino zruši tudi ta nova svetovna organizacija, ali pa tako oslabi, da od nje ne bo ostalo drugega kakor farsa, tedaj se bodo nad zapadno in tudi vzhodno civilizacijo razgrnili že bolj temni oblaki. Te besede se čitatelju zde morda bolj pesimistične nego jih opravičujejo dogodki. Želeli bi, da bi bilo temu tako, toda se bojimo, da bo v prihodnjih treh, štirih ali petih mesecih ta pesimizem prišel do realnosti. In sicer bo prišlo do viška krize čez tri mesece, ako ne že prej, ko ima Anglija potegniti svoje vojaštvo iz Palestine. Sicer ni še nič gotovega, da bo to storila, kajti Anglija igra na Bližnjem vzhodu svojo imperialistično politiko, kakor je bilo razvidno iz članka Lillie Shultzove v Nationu, ki smo ga pred nekaj dnevi prinesli v prevodu na tem mestu.. V tej krizi v resnici ne gre toliko za Palestino, kakor gre za prestiž in avtoriteto Združenih narodov. Ore seveda tudi za prestiž Amerike, ki je v glavnem odgovorna, da je zadnja skupščina Z. N. sprejela sklep za razkosanje Palestine v Židovsko in arabsko državo. In ta sklep je bil sprejet, ker je Ameriko pri tem vprašanju podpirala tudi Rusija. Ako bi bila slednja sledila Angliji in ostala "nevtralna", ali pa se postavila v opozicijo proti razko tanju Palestine, tedaj bi ta sklep seveda ne bil sprejet. Ampak v kaši je v resnici zdaj Amerika, ne Rusija. In sicer je v kali vsled tega, ker je v prvi vrsti od nje odvisno, kaj stori varnostni svet: ali skuša enforsiratl sklep Združenih narodov, ali pa bo kapituliral pred arabskimi fevdalci. In tukaj je tista kaša, v kateri se je znašla Amerika. Ako v varnostnem svetu nastopi za izvedbo sklepa skupščine, to lahko privede do oboroženega nastopa proti arabskemu svetu, kjer imajo anglo-amoriikl oljni interesi bogate petrolejske koncesije. Ako tega ne stori, marveč kapitulira pred Arabci, tedaj bo organizaciji Z. N. s tem zadan usod-ni udarec, kajti postalo bo jasno, da je zgrajena na pesku. V tam primeru bo izginil ves moralni vpliv tZ. N. in je sploh vprašanja, da li bo naslednica Lige narodov prebolela ta udarec. Izgledov skoraj nI, da bi ga prebolela, marveč se bo sesula kakor se je WU-sonova Liga narodov. # Vprašanje v resnici je, kaj smatrajo v državnem departmentu za bolj važno: ohranitev in ojačanje Združenih narodov, ali petrolejske koncesije na Bližnjem vzhodu. Ker državni department dominirajo wallstrectarjl in militarist!, ni težko uganiti, katero vprašanje izmed obeh zavzema prvo mesto. Enako je tudi v Londonu, kjer je na krmilu delavska vlada. Sploh pa arabski petro lej močno diši tudi ruski vladi. Torej kadar gre za petrolej in "narodne interese", ni razlike, pa bila vlada kapitalistična, socialistična ali komunistična. Vsaj ne po današnjem pojmovanju "socializma" ali "komunizma". Od kapitalistov pa drugega Itak na morete pričakovati. Petrolej — PROFIT — to ja, kar šteje! Sploh pa zadnje dni čltamo, da so v ta spor posegli zastopniki mogočnih petrolejskih družb s koncesijami na Bližnjem vzhodu, ki si prizadevajo pridobiti Žide in arabske fevdalce za nekak kompromis. Ce se jim to posreči, bodo potegnili lz velike zagate "naš", odnosno svoj državni department, obenem pa mogoče rešili totalnega razpada tudi Združene narod«. V tem primeru bi slavili zmago vsi prizadeli interesi, razen palestinskih Židov. Od-dahnili bi se v Waahingtonu, Wall Streetu. Londonu in tudi Arabci z nacističnim Muftijem na čelu. Vprašanje je seveda, da 11 se bo predstavnikom mogočnih petrolejskih družb posrečila U akema. Kolikor razumemo, je zdaj pritisk na Žide v Palestini ln Ameriki, da pristanejo na približno tak kompromis kakor ga j« lani priporočala manjšina palestinske komisije Z. N. To je federalno formo države, v kateri bi Arabci imeli večino. Ta načjt lani ni bil sprejemljiv za Žide. ker se boje arabske tiranije Letos jih bodo morda v to prisilili, Kajti postavili jih bodo pred alternativo; to ali pa popolno uničenje! Arabci imajo namreč dovolj orožja, kajti jih z njim zalaga Anglija, ka-k« r tudi ve*ba njih vojaštvo. Na drugi strani so se Žldjo glede orožja znašli v sltčncm položaju kakor so bili španski lnjalisti v civilni vojni. In Arabci so Židom — In Z N — napovedali «veto vojno. k Možno je. da Židje ne pristanejo na U ali podoben kompromis. Kaj pottm? Izgleda, da jih bomo "mi" z Anglijo vred prepustili svoji usodi. In sicer vsled te#a, ker v Palestini nI petrolejskih vrelcev. S stališča "naših" imperialističnih inteie»ov jc bolje, da se zamerimo Zidom nego Arabcem, Slednji namreč grozijo, da bodo ustavili vn produkcijo nafte ali pa celo preklicali petrolejske koncesije SI. dnje Je najbiže le pra/na grožnja, tod« nobenega dvoma ni. da »u Ambci v skrajni primeri lahko napravili veliko sitnosti anglo itr crtških olinim interesom Slednji bi tega radi ne videli, kajti tem primeru bi morali "mi" poslati na Bližnji vzhod vojaštvo, ki bi ščitilo um "naše" petrolejske koncesije in skrbelo, da bi naft« t emoteno tekla po cevovodih v obmorske postaje Ampak to bt 1 a/enhlo /a pad nt imperializem v vaej svoji nagoti. Tega pa bi se isdi izognili v Washington!!. Wall Streetu in Londonu* In sicer bi se naš državni department temu rad tiogntl Iz razloga, ker bi meriškemu ljudstvu taka politika najbrže preveč ne ugajala I>< kler je imperializem zamaskiran s Trumanovo doktrino in Mar-1 shallovim načrtom, še gre. kakor hitro pa se pokaže v vsej svoji Nekoliko TgAdi?vinskih podatkov o Wisconsinu in naših našel jeacifc Milwaukee, Wis. -s- Wiscon «in obhaja letos stoletnico, od Kar je postal država. Kronologija nam pove, da je 1.1034 Francoz Jean Nocolet pristal z ladjo v La Bayju, sedanji Or«enb«y, íajstarejéo mesto v Wisconsinu Iz iste dobe so tu4i znana imena francoskih pionirjev kot Joliet, Charles de Langlade in lathei Marquette, kateri to dosjreli iz Cansde v to divjo, tedaj še ne raziskovano ozemlje, ki je obse lo tudi Michigan in Illinois. Na teh potovanjih so tudi odkrili največjo reko Mississippi Vse to ozemlje s Cañado vred je bUo pod oblastjo francoskega kralja, Angleži pa to vzeli Cenado Francozom L 1769, našo pa pograbili še ozemlje teh treh držav, ki ao ga tedaj imenovali Northwest Territory. Britanija je vladala Wiscon dnu od leta 1710—1815. V vojni 1. 1812 so Angleži oblegali tudi glavno mesto Washington ln ga zažgali. Po premirju in dolgih pogajanjih je Anglija odeto pila Wisconsin Zedinjenim državam. Mesto Milwaukee je bilo leta 1812 mala tržna postojanka, Iger je nekaj ducatov belih mož trgovalo s kožami z Indijanci. Izmed teh poznamo imen« Solomon Juneau, ki je bil zet Jake Vieaua, "Žuno" je bil prvi župan Milwaukeeja. Polovico stoletja pa že lahko praznujemo Slovenci, odkar so se naselili v Milwaukeeju. Prvi Slovenci so bili Izučeni v usnjarski obrti in dobili so i tehkoto delo pri Pfister Vogel Co., Id tukaj obratuje že nad sto let. Izu čeni rokodelci ao Imeli y tistih časih prednost, kajti s stroji ye je še malo delalo. V našem mestu je bil v tistih časih pre-dbnrtinanten jezik nemščina in razmere so bile precej podobna razmeram v stari Avstriji. Naši naseljenci, vajeni služiti Nemcem in vešči več ali manj nemščine, so se kaj hitro udomačili in kmalu razglasili med znance na ave strani, da so tukaj dobre prilike ln pogoji za delo v središču največjih pivovarn na svetu itd. Pivo je bilo tedaj zelo poceni, "pony" $1, hrana in stanovanje pa $10—$12 mesečno. Prvi slovenski gostilničar je bil Jakob Drofenik. Plača je bila reakcije. Zato pa je danes n«j- na vseh. frontah, tudi na tisti, ki ,važnejše in najbolj potrebne, da jo predstavlja A. D. podpiramo tretjo stranko in mo- Apdfiew Zavada v Latjrobu, Pa,, posüU oče č«-r~Jm «*MwJe plaie. Zdravnik mu po porodu kale <*»*le tri so p* hčerk«. Vsi četvorčki so zdravi in iudi mame «e dofczo počuti. t —— — ben, miroljuben in lojalen. Med pami ni ubojev ne tatov ali dru-;ih kriminalcev. Izmed dvajset isoč Jugoslovanov (število je neuradno) v Milwaukeeju it> okolici, je med njimi majhno število nepridipravov. Če bi se tudi druge narodnosti tako dostojno obnašale, bi prihranili veliko denarje devkoplačevalcem in sodni procesi bi padli pod ničlo. t)a, z delom in znanjem vsak zmed nas doprinaša k blagostanju drŽave. Slovenci oz. Jugo-iilovani smo lahko ponosni na naš rekord v času pol stoletja. " V bodoče pa se moramo l?plj povezati lp tesneje združiti v političnem in socialnem oziru, da bomo tugi pri tem dosegli boljše rezultate in popravili, stare napake. Sedaj stojimo pretf časom naših mestnih volitev. Za aldermana pete warde kandidir ffi Slovenec Matt Shimenz. Nc pozabite, da je naš prihodnji predsedniški kandidat Henry Wallace. On bo y depresiji več storil za delay?* kot pa nato sedanja administracija, ki troši bilijone po tujih deželah, domačo deželo pa pozablja. Ponovno se je pričela akcija za nekaj, kar bi imenovali naše, namreč sedaj ao v teku razgovo-sicer' rl> da bi kupili poslopje, ki ima majhna in konforta nikjer nobe ¡"«odno lego in je v središču na-nega, toda bili so vajeni trdega!4® naaelibne. Ce se to ureoniči, življenja v stari domovini, zato I P0*«™ sklican splošen sesta- se Jim je videlo življenje, tukaj celo razkošno. Pričeli so priho-jati sem sprva v majhnih skupinah, pozneje pa v večjih — na tisoče Slovencev in drugih Jugoslovanov: preprosti kmečki fantje in dekleta, stari in mladi, razni rokodelci, vmes pa ic bil tudi kakšen naobraženec. Tok priseljevanja je bil neusahljiv in je tekel toliko časa, dokler nI Ameriks zaprla vrata priseljencem. Slovenci, sploh vse slovanske narodnosti so bil« za postavljene kot manjvredni aH lnferiorni priseljenci, to zlasti med Anglo-sakt, ln se ve, tudi med Nemci, ki so se že ud nekdaj smatrali za Izvoljence. Vendar pa v končni analizi dobimo sledeči rezultat o doprinosu Slovencev ln dtugih Jugoslovanov v razvoju ln podvigu Amerike: Naš narod ne z lahkoto asimilira v "melting potu" te dežele. Prvih pionirjev danes že ni več med živimi, nji- n«k, n« katerem bomo lahko vso stvar rešetali. Anion Erm«oc. Odmev na Kumerjev članek o tretji stranki W«st Allla. Wls. — Brst Ml chssl Kumer is Univvrsals, Ps., je v angleški sekciji Prosvete z dne U. februsrjs podal kritično mnenje proti tretji stranki, ki je v procesu ustanavljanja. Navaja več vzrokov, iz katerih utemeljuje njegovo stališče proti tretji strsnki. Ker poznsmo Ku-merja kot aocialno zavedne^ i naprednjaka, je mene toliko bolj razočaral njegov članek, ali žal, vse njegove trditve moram pobiti. On trdi, da se nova stranka tre more imenovati tretja stranka, ker si jI nisp pridružile razne progresivne, liberalne in radikalne skupine, niti organizirano delavstvo, kamero je podprlo tre tako ne od njemu podobnih delavskih voditeljev, ki sedijo sedaj zadovoljno na unijskih visokih stolčih, katerim je Trumanove administracija veliko pripomogla pri iztrebljenju naprednih unijskih uradnikov. Vsakemu je torej lahko jasno; če pride do velikega razmaha tretje stranke, se bodo začeli majati stolčki unijskih nazadnjakov. Druge politične skupine, katere omenja br. Kumer, da se niso pridružile tretji stranki, je pa Wallaceva "bomba" tako pre-trsla, da ni nobenega upanja, da bi še kdaj kaj štele." Kapitalistično časopisje ^rado oznanja Normana Thomasa kot vocljo ameriških socialistov, za-eno pa priobčuje njegove članke^ j>o»ebno tiste, v-katerih u-driha po Rusiji in tistih vzhodnoevropskih državah, v katerih je narod vrgel na tla kapitalizem in pomel s paraziti in izdajalci. Thomas, z reakcijo vred, imenuje ta preobrat tiranijo. Seveda je "tiranija" za tiste, ki so imeli vsega preveč in v smislu ljudske pravice ni bilo njihovo, in za o-ne, ki so izdajali svoj lastni, narod. Nekaj teh "revežev" je tudi prisopihalo sem, da tukaj pomagajo tuliti proti "tiraniji". Dokler reakcija, to j« manjšina, vlada deželo, je to v očeh svetovne reakcija demokracija, kadar pa se dogodi, da 95% naroda, to je ogromna večina, odloči, da bo narod vladal, kaker se je to zgodilo v Jugoslaviji, je pa to seveda od strani reakcije tiranija. V Jugoslaviji se je izvršil socialni preobrat, čeravno ne pod tako znamko, ki bi ugajala vsem. Iskren socialist bč podpiral ta preobrat in ne rušil Br. Kumer polaga svoje upanje v socialno demokracijo. Mogoče jo narodi res kdaj dosežejo, ampsk dogodki zsdnjih časov pričajo, da ravno tisti, ki si lastijo vso pravico kot zastavonoše socialne demokracije, naprej u-pognejo svoje hrbte ob navalu ža, ki se je vrgel z vso silo v boj proti reakcionarni militaristični kliki, da ne zaneti nove vojne. Wallace je danes ecUni, ki lahko to prepreči, seveda, če bo dobil zadestnp podporo. Wallace sicer ni izšel iz socialistične šole, vendar pa ima globoko socialno zavest in vidi krivice, ki jih denes vrše proti slovanskim državam svetovni reakcionarji. Qn fe i tem državam pomagati, ne pa jim groziti z vojno samo za-tc, ker so si uredile svoje siste me v korist ljudstva. Fsank Matkovich. Detroitski Slovenci solidarni v obrambi naprednega Detroit. Mich. — Detroitski napredni Slovenci se dobro za vedajo, kaj pomeni svobodni tisk in kakšna Škoda bi bila, ako bi ga nam uničili. Mi smo pri čeli z obširno akcijo, da preprečimo nakane črne reakcije in da dotični kaplan ne bo deležen krvavo zasluženih dolarjev. V Detroitu imamo priliko občevati s poštenimi katoličani, in več sem jih že vprašal, kaj mi slijo in če se strinjajo s Gabrov-žfcovo tožbo proti našim napred nim časopisem. Vsakdo mi še dp sedaj odgovoril, da kaj takega detroitski katoličani niso pri čakovali od slovenskega duhovnika, ki se poslužuje sodišča proti lastnim rojakom. Torej po tem lahko sodimo, da se pošteni katoličani ne strinjajo z Gabcovškom, ki išče časti po sodiščih. Kakor sem že omenil, mi smo začeli z obširno akcijo za obram bo našega tiska. Vsa društva SNPJ in druge klube t$r ustanove bomo vzajemno organizi: rah; prirejali- shode, kolekte, ve selice, da bomo skupaj zbrali čim več denarja. Za seboj, imamo tudi napredne Hrvate in po Štene katoličana. Tudi Slovenski delavski dom in Slovenski narodni dom sta se nam pridružila in dala na razpolago dvora ne brezplačno za priredbe. Gabrovšek naj pomni, da solidarnosti našega naprednega naroda, ne bo nikdar razpršil. Povem mu tudi, cla je slovenski narod v Ameriki veliko pripomogel za poraz nacifašizma. Žrtvovali smo več tisoč mladih življenj na frontah, težko delali po tovarnah in rudnikih ter z našo energično delovno močjo doprinesli veliko v produkciji o roŽJa. Med vojno smo tudi pridno Ifupoyali vojne bonde ter stoodstotno podprli ameriško vlado, katera je bila napadena in prisiljena iti v boj za demokracijo. In sedaj, ko smo zmagali na vsej črti, nas toži neki koplan-ček radi ra*Žaljenja časti! To je res nekaj tako poniževalnega za naš napredni slovenski živel), da ne smemo dopustiti za nobeno ceno, da bi tožitelj zmagal. Borili smo se za demokracijo V preteklosti in se bomo tudi v bodočnosti, dokler ne zmagamo hovl potomci pa so se izkazali tj0 stranko 1. 1924 Saj so ven enako sposobni kot drugi doma- dar prav zgoraj omenjene sku- činl in »e udejstvujejo v vseh pine in organizirano delavstvo strokah in poklicih. So advoka- hrbtenica tre*j« stranke! Gotovo ti, učitelii, profesorji, zdravniki, pa nl nihč« pričakoval od pred-inženirji, trgovci, častniki itd. »rdnika CIO |lurriyja. ki je po Naš naiod ni v nadlego Ame litični nazadnjak. da bo podprl riki, ampak je večinoma skr- gibanje za tretjo stranko, prav nagoti, rna priti do odpora med amarUJum ljudstvom, ki )• zdaj ssstrupljeno ln oalvpljeno s prevajaoo machiavelsko propagando ls tega je razvidno, da niso v škripcih samo židje in Zdntžant narodi, marveč tudi "naš" državni department. Ako Amerika nastopi proti Arabcem — in tudi proti Angliji, ki jim da>« potuho ln jih oborožuj« -t«daj se jim bo smrtno zamerila Tudi naše napredne ženske se bode potrudile in $omegfle v tem k^oju. Tudi naša mladina se od2ivlja klicu in prispeva za obrambo našega tiska. Tožitelj lahke Vidj, cja e frvnta z vsakim dnevom v«čf. Ameriški Slovenci še nismo pozabili, zakaj smo morali v tujino v zadnjih 5P letih, Primo-rani#smo bi^i zapustiti rodno grifcfo zato, ker smo kili doma izkoriščani. V Ameriki pa nas je izobrazilo naše netpredfto časopisje, sedaj pa naj b| vsfi to dali iz rok? Nikdar! ' Ameriški Slovenci smo ae že zd*vngj odvedifc hlepcevanja. T udi pošten* katoličani se ne dar. jo več vleči za ¡¡M čeravno so verni, poznajo ip razumejo pravičnost in , ,demotowjp. Gsr brovšek naj ve, da pravica vatfr no zmaga. Kakor sem že otpe-smo, bili pontfnj v^rsl^ hlapci i# i?ismo prišli* v Ameriko vito, da bi se okori^tiji m obogateli na račun delavskih, ii*ljey, nego si s poltenim in te^im delom služimo vsakdanji kruh. Radi tega imamo čisto vest in smo ponosni na na* značaj, kakor tudi i>a naše ameriško dr* žavljamitvo. Pa smo miroljubni ameriški državljani, je vsem znano, saj nam je dal to prizna-' nje sam pokojni, predsednik Roosevelt. Amerika nam jamči svobodo in demokracijo, in tega smo se držali in to komo tu^i branili, da bo še nadalje živela arperttka demokracija. Anton Jurca. Poročilo o dvek priredbah shod za Wallacea W«st AIHs, W4s»—Naj na kratko poročam o dveh priredbah, ki sta ve vrSili 8. februarja, in sicer koncert pevskega zbora Naprej a v dvorani S. S. Tui;^ in kazanje »lik iz sfcare domovine v Harmony-dvorani. Te filme je posnel Anton MajnariČ, ki je bij skoraj leto dni na obisku v Jugoslaviji. Predvajanje slik se je vršilo pod avspicijo Odbora južno-alovanskih Amerikancev. Majnarič predvaja filme, zaeno pa predava o novi Jugoslaviji. On je dpber govornik in poznavalec razmer y Jugoslaviji. Povedal nam je* marsikaj zanimivega, P« tudi šaljivega, da, je posetnike spravil v dobro voljo. Bratje Hrvatje so ob tej priliki nakolektaU $617 za Naročji glasnik, kateri je v stiski, kakor vsi delavaki Usti Kai če bi se zavzel SANS ip priredil tate priredbo za Proletarca? Prepričan sem, Če bi poslali upravi Proletarca $617. bi razve«elili njegovo vodstvo. Ker je Prole-tarec že velijo storil za na^e delavstvo, zato bi bilo več kot prav, da bi kaj storili zanj. Mr. Majnarič je simpatičen mož. Pravil mi je, da je bil v Ljubljani in se seznanil s slikarjem Božidarjem J«kcem, z Ju-šom in Ferdom Kozakom in dru-' gimi. Pri Kozakovih starših sena prvi svetovni vojni vodil gostilno in človeku dobro de, ko sliii o svojih atarih znancih. Ker sem hotel videti vsaj nekoliko programa pevskega zbora Naprej a, sem Jo hitro odfcu-ril tja. vzlic temu pa sem prišel, prepozno. Je res škoda, kadar imamo dve priredbi na iati dan in ob iatem času. Telegrafisti, člani t#ij« CIO, Id stavkalo v 1 Jan.. «o a« « svojem ho I u poalušili novel Saw York« 5« od TI trti« sta«-predlo , , Ako t^a ne karJI. Id lih vtdll« m «Hkt ao ŠU v «rad dnsib« In„«^ stori in ako petml«jski Interni n« zmešetartjo kakega kompromitlll Spored pravic Islavo neodvisnosti ta ameriško ualavo d- lih aa med Arabci ln Židi. tedaj pa bo Ispodkopala organizacijo Z N.. oddal« p« kablu. Ker ak«fci tega alao hotali storiti •• >. komu ki s« bo aesuls kakor u kart zgrajena stavba j nikacijska unija CIO pHiatil. «a sv«.ao komunikacijah« komisijo »...................... Listnica uredništva Ker poštni sakon pcapetttfnie vsako oglašanj« kakrsnaga koli aračkaaja v listih, pcosisno ve« dopisnik«. Id oglašal« rising svojih društev all 4mg& «v«a. nlaacij. ali p« kako poročilih m omenjajo trečk tračkanja, kakor tudi e« k*rts4 >U tombulsldfc sabav «to >« „. n)« določana vstopni a«. Pofcna «Pnva sah tava od aaa. da mara es« taka oglašanj« Is Usta. Pre almo, dr šila a« "m »mi "GOSPOWE. DELATI ZNOVA Z VAJU, ^ JE RES VESELJE" 1 ' a Farbepinduitrie amerüke qUmIi y zapadw Nei , Gv SOL JU S Poleti 1847 se je vozil gospod Louis Brown v zelenem vojaškem avtomobilu po nemških mestih od enega ameriškega štajba do dru-J gega. Ameriške oblasti so ga sprejemale nenavadno toplo. Louis Brown je prispel z one strgni morja na povabilo generala Claya, da bi dal priporočila glede arperišk^ politike v Nemčiji, ^M Louis Brown je pridobitnik.' Mož stoji na čelu trusta Johns Manville Qorppration, udeležen je pri 25'angleških ip ameriških zavarovalnicah, razen tega pa je bogat delničar tvrdke Brown Brothers, Harriman and Company, katere vpdja Wlliam Aurell Harrivan zavzema položaj ministra za trgovino v Washingtonu. Brown je tesno povezan z;,Mar-shaljpm, I^ullesom in EisenhQvP-erjem. Po vrnitvi1 v Združene države je objavil Browq pogran), ki mu ga je priporočil CUy. Po zaslugi senzacij željnega tisj^a je postal ta progam znan pod imenom "Brownpv načrt".' -¡Izhodišča svojega načrta je opredelil Brown s sledečimi besedami: "Proučil sem ta problem s stališča kapitalista, ki hoče spraviti zadevo v tir, da bi «pravil soliden dobiček." Brown ni1 odkril Amerike. Mož je samo jasno izrazil to, kar se že precej dolgo uresničuje v Clayevem zapadnonemškem general gu vernerstvu. Njegovi predlogi gredo za tem. da bi se maksimalno pospeševal nemški privatni kapital z dajanjem ameriških kreditov, da bi povsem prenehali z denacilikacljo in se odpovedali reparacijam. Kot krono programa je Brown predlagal takojšnjo ustanovitev nemške zapadne države, v katero. bi bile vključene angleška, ameriška in francoska cona pod vodstvom in nadzorstvom generala Claya in Eisenhowerja. Tisk je poročal, da je postal Brpwnov načrt predmet skrbnega proučevanja v pisarnah državnega de-partmenta in vojnega ministrstva Združenih držav. Proučuj e-je ga tudi v Clayevem Štabu. • Brownov načrt ni samo načrt. To je realna stvarnost sedpnje zapadne Nemčije, ki se da opredeliti s takimi dokumenti, kakor je dvostranski sporazum o dvigu industrijske ravni zapadnfh con, nedavno v Berlinu objavljeni seznam o podjetjih, ki naj bi jih demontirali, in z mnogimi drugimi. Hkrati je to neposredno nadaljevanje povojnih načrtov o razvoju Nemčije, ki so jih izdelali svojčas nemški monopolisti. . Že v oktobru 1945 je poslal nemški kralj kalija Rechberg ameriški vojni administraciji predlog, v katerem je ppvsem določeno pojasnil ekonomski in politični program akcij. Potem je napisal o isti temi več pisem, v katerih je v bistvu predlagal ameriškim monopolistom kupčijo. V predlogih, ki jih je formuliral v pismu z dne 16. januarja 1947, je zahteval: "Predvsem bi bilo trebe razveljaviti razpiist nemških industrijskih kartelov in združenj. V razmeroma luatkem času morajo bifi obnovljena nemška industrijska podjetja in tovarne, razdejane v Ritkah druge svetovne Vojne. To bi s$ $alo očividno storiti samo v primeru ikdetne podpore ameriškegs kapitala. Razen tega bi bili potreb ni tem nemškim podjetjem v ta namen veliki anglo-ameriški krediti,, če ki hoteli doseči prejšnjo raven.'?. Ko je nadalje razvijal program akcij glede nemških vojnih zločincev, je Re^hfeerg pisel: "Po mojem mnenju poljan* preteklost pemških nidmtrji-škjh voditeljev nima zdaj nobene vloge. Vsžno je semo to. da je večina iz mod njih strokovno temeljito podkovana, da Ima izkušnje v vodilnih panogah industrije. med drugim tudi izkušnje v delu v hudih čeeih in v težkih pogojih. Po n»)«m mucuju Angto in Amprafcni ne bodo mogV wxifU>- vgnis nemškega kapital* Z*to bi bilo nujno potrebno amnes-tireti intemiranee eli zdel odstranjene sposobne voditelje nemške industrije m jih poete -vit» na polviajt ki no jih levje-mali prej. • Ker se usluge pr vsaki kuj>či-ji plačujejo, je Rechbcre v pismu z dne 21. februarja 1.946 predlagal, nag bi "Angleži, Američani in Francozi pridobili 23 dejpic nemških ndustrijsKih panog, ki co v njihovih conah." Jtechberg je pisaj: "Sodelovanje Združeni 1> držav A merilce, Anglije in Francije v glavnih panogah nemške industrije jim dajo kontrolo nad trmi industrijskimi panogami. Medsebojno prodiranje ameri-Ško-ongleŠko-francoske in nemške industrije bi moralo biti zajamčeno z združitvijo njihovih vojnih interesov." Rechberg je torej predlagal: firvič, ohraniti nemška mbnopo-ističnu združenja, drugič, ohraniti vojno-ekonomski potencial Nemčije, tretjič, amneitlrati vse naciste in vojne 4o6inee. četrtič, dati nemškim monopolom ameriške kredite in končno ustanoviti skupni protisovjetski blok mednarodnih monopolov. Kakor vidimo, Rechbergovi nasveti niso bili zaman. Skrbno so jih proučili, odobrili in z nekaterimi pppravki sprejeli, Kupčija j* bila sklenjena. To so dokazale vge* sledeče akcije unglo-ameršikih okupacijskih oblasti v zopadnih conal| ftemčije. V praksi je pomenilo to dogovor anglo-amerilkih monopolistov z nemškimi, ta dogovor pa je, Kakor se je j^ovseni jasno izrazil Rechberg, "zajamčen z združitvijo njihovih vojaških interesov." Anglo-ameriški monopolisti so naili v osebi predstavnikov nemških monopolov zanesljivo oporo ^a uresničenje svojih načrtov glede preobrazbe zapadne Nerp-čijc v vojaško oporišče v srcu Evrope. Nemfcki monopolisti vidijo v tej kupčiji edino ppt za ohranitev pomikih kiopcernov ii> monopolov, za ohranitev vojno ekonomskega potenciala Nemčije. Nemški monopolisti razumejo, da samo ta pot zagotavlja ohranitev njihovih pozicij v glavnih panogah nemške ekonomije. Anglo - apifjriške okupacijske oblasti so torej izročile nemškim jn. dovolj znane in opisane v Številnih delih avtorjev raznih deiel. Znano je, da so se začele te zveze posebnp hitro razvijati po prvi svetovni vojni. Nj^ovo okrepitev in poglobitev so pospeševala amfrišfca posojil ki so privrela v Nemčijo lft% 194?. potem ko, je hi sprejet Dawesgv načrt. Kmalu so prišle te zveie do Izre- za v mednarodnih kertelsJcih pogodbah, tako n. pr. v pogodbi, sklenjeni januarje, 1926 med Duppntom, Impcrial Chemical Industries in I. G, Fei benindus-trie. pp kateri so bile r« zdaj lena svetovne tržišča se prodajo Mno<1 ni ka, eli pogodbe med Standard Olj in l G. F dusirie 9 Izmenjavi tehničnih formacij in druge pogodbe S tem, de Je prišel Uitler na ksmMo in tudi temu sledeči dogodili rezvpja teh z vez nioo ustaviti. Nemški list Ncurt Dputach-jc poročal, de je bila leta I tajne konfeienca nemških stičnih agentov ia predstav rlikov ameriške težke industrije, n* kateri j« predstavnik General Motata i/j«vU; |H "DoJjnov ¿dm poslovni ljudje poidravlM)© koniorem* BiU si moremo oa jasnem o tem. da od VaUiiMi^iui (RpooevelU) njmamo ou. pričakovati Zato moramo delati načete o odnoiih eami" Načrte o teh odnosih ao delali zelo energično. Po monakovski konferenci» ko je bilo vsemu svetu jaj»np, da griprevlja hitlerjev-ska Nemčija vojno, je sklenila Standard Oil z I. G. Furbenin-dustrie pogodbo, po kateri je nemški trust pritržil od svojega ameriškega partnerja udeležbo pri dobičku od letalskega bencina, ki sp ga proizvajali v Združenih državah, in od dobav bencina Nemčiji, sam pa je v zameno rade volje pristal na to, da ne bo nastopal na svetovnem trgu s svojim sintetičnim bencinom. ker je hitlerjevska Nemčija takrat kopičila zaloge bencina v vpjne namene. Druga svetovna vojna ni likvidirale kgrtelnih sporazumov, sklenjenih med ameriškimi in i\emjikipu monopolisti. Kako ti dni sq bili ti sporazumi, je razvidno iz tega. 'da je Standard Oil Co, celo med vojno ni hotela Udgti, vladi tajile proizvodnje sintetičnega gumija, ki je bil Združenim državam nujno po-Ueben, ker so bili osnovni viri gurojje takrat v rokah Japoncev. Hitlerjevci so bili zadovoljni; Standard J« izpolnila iz dogpypx;a lajajoče obveznosti, Predstavniki ameriškega monopolističnega kapitala so začeli ijk^med vojno s svojimi nem» šk/roi kolegi pogajanja o vojnih načrtih. AUan Dulle«, brat Johna Fosterj« Dullesa, glavtnega Marshallpvega svetovalca, se je ip leta >944 sestajal v Švici s Scbachtovimi zastopniki. Scbacht je sprožil konkretne predloge "mehkega miru" za monopoliste, za kar je predložil Američanom daljnosežno udeležbo v nemški ekonomiji, poudarjajoč zlasti njihovo udeležbo v porurski industriji. Schacht je bJJl pooblaščenec nemških monopolistov, ki so takrat spoznali, da vodi voina pustolovščina, ki jo je začel z njihovo pomočjo Hil-lar, neogibno k razbitju Nemčije. Toda intrige nemških in ameriških monopolistov niso mogle ustaviti zmagovitega pohoda sovjetske armade. Vojaški poraz hitlerjevske Nemčije je postal dejstvo. Po Rooseveltovi smrti so začeli poslovni interesi monopolov opredeljevati vso amertško politiko v Nemčiji. To so spoznali predvsem zastopniki nemških ^npnopolov. Georg v on Schnitz-Jer, član uprave 1 G. Farbenin-dustrie, kapitan S. A. in član hitlerjevske stranke, je pozdravil ameriške obloati s sledečimi besedami: "Gospodje! Delati znova z vami je res veselje." Kalpv Vidimo, so videli nemški monopolisti v prihodu Ame-ričeppv novo etapo v razvoju svojih prejšnjih odnosov. Prav tako je razumel prihod Amori-čapov v Nemčijo Rechberg, ko Jjjpa j« izročil svoje predloge. Rechberg je dp*tojno nadaljeval Schocbtovo delo. . iz tega jasno sledi, zakaj ameriška diplomacije tako srdito napada potsdamske sklepe. Uresničenje skupnih načrtov anglo-ameriških in nemških monopolistov ni možno v okviru pots-demskega sporazuma, v katerem je naravnost rečeno, da je namen okupacije Nemčije "popolna razorožitev In demilitarizacija Nemčije in likvidacija vse nemške industrije, ki bi jo lahko ozkoristili za vojno proizvodnjo." Anglo - ameriške okupacijske oblasti so združile svoji coni kljub obveznostim, izvirajočlm Iz potsdumskega sporazuma. To je bil prvi korak k odcepitvi zapadne Nemčije Nadaljujoč pogajanja za hrbtom zavezniškega kontrolnega •veta ao anglorameriške oblasti v meju icorgani/iraU' ^voconsko ekonomsko upravo v dvocomki ekonomski svet, ki mu ba 0*110 speae SCSE Joeeph Keenan. tajnik Člkaške dela veke federacij«, katerega )• William Oreeb imenoval, sa »a Čaanega načelnika Delavake lige se politično akcijo APF. Ta lig^ ne bo podpirala Wallecta. mar-vp¿ Truming in demokrate, ki rq icpubMkancem pomagali vaa-kr nftl T^fi-Hartleylev sakon. Tak?, politika Je "pasja". ' . ' n i J' ' - nih nacistov. Sabotiranje pota-damskega sporasuma o razpustu ncmšiiih monopolističnih združenj {|ovqri o izpolnitvi točke Keehbefgovih predlogov o ohranitvi kartelov. Nončno vidimo v Marschallovem načrtu še zadnjo točko kupčije, ki jo je predlagal Rechberg—o kreditih nemškim monopolistom za obnovo njihovih podjetij, slasti vojne industrije. va za bodočo vlado ^apudnonem-ško dišave. Tu ko j potem je bil objavljen načrt industrijske, ravni za obe coni in končno seznam podjetij, Hi naj bi jih demontirali. $ temi ukrepi so bili ustvarjeni pogoji za izpolnitev osnovi\c točke Rechbergovih predlvgov: združitev vojnih interesov an-glo-aiäeiUikih in nemških mono polistov, oepetjeui proti So\ jct. ski zvezi in vsem drugim miroljubnim tuiro(lom Evrope. Ohranitev^ visoke ravni voj-noindusUijskega poteiiciel« zapadne Nemčije in prepustitev prejšnjim lastnikom preteine večine podjetij, ki bi morala biti v skladu s polsdamskim sporazumom demontirana, pa j>e pomeni, da lehko zečnp ta podjetja izdelovati predmete za potrebe mirnega časa. Mirnodobna proizvodnje nemŠHe industrije ni ustvarila anglo,- ameriškim monopolom nezaieljene konkurente, s katerimi so že obračunali v dveh letih in pol, kolikor, traja okupacija. Ohranitev vojne industrije v zapadni Nemčiji in njeno vzdrževanje v ugtreza-jočem položaju je potrebno ame-tiškiip imperlalistom iz istih vzrokov, iz katerih sta jim bili potrebni Grönlandija in Islandija, od koder nočejo 6ditl, ali Grčija, od koder nočejo umakniti svojih čet. Rechberg je umrl, voda njegovo delo z vnemo nadaljujejo številni zastopniki nemškega monopolističnega kapitala, ki se jim tako sijajno godi v "Biconl-jl". Oglejmo si tak primer. V oktobru je bilo v Frankfurt!! skromno, toda zelo pomembno posvetovanje. Na njem so sodelovali največji predstavnki nemškega finančnega kapitala: znani politik krščansko-socialne zvzee Rudolf Müller, ki je hkrati ravnatelj koncema Rdm in Haas, dr. Erhradt, bivši bavarski gospodarski minister, šef istoimenske hesenske tvrdke GoldschmkJt in drugi. Mg Mu« posvetovanju je bile ustanovljena posebna organizacija "Gospodarsko politično dru* itvo leta 1947," To drultvo si je postavilo za nalogo po eni ■Ue* ni borbo proti socialističnemu gibanju, po drufi pa upostavitev stikov z anglo-amenšklni kapitalom. Ne, posvetovanju so zlasti •poudarili potrebo večjega dotoku ameriških investicij v nem-iško gospodarstvo. Kar se tiče ostalih točk kupčije. ki jo je predložil Rechberg, ka£« praksa, da so vse položene y osnovo zdaj uveljavljane politike v anglo-amenški coni. Z dejansko opustitvijo denacifika* olj e in postavitvijo na odgovor ne položaje bivših nacističnih voditeljev industrije Schlitkcr ja, Dmkelbacha, Kolena. Karla Groesu in drugih, se izpolnjuje loi-ka o amnestiji biviib vodil Uspehi prostovoljnega dela v kamniškem oknjjti - • Kamnik.—Množične organizacije okraja Kamnika so v letu 194/ pri i«gul*ciji poUiku Pšatv. nu cesti Trzin-Prevvje, pri zatiranju Itolpiad^tega hrošča tet; sa obnova poi ušenih hjš in gospor dapduh pasilupiJ opravile 3(0, )12 prostovoljnih delovnih ur V »Xyu u*'«ujtt in tictvir so Knu«-lu prihitele na pomoč tudi si)i-dikulue organizacije, ki .0 v tuir (•asu opravile ltMM prostovoljnih delovnih ui^. Tudi mladinske ul<-cijp so bije zelo uspešne. Pri čiščenju pašnikov nu Mcnlni pla-pini, čiščenju ruševin na stavbi-Sču žage podjetja "Gradiš", re- {ulaciji potoku Pšate in pri iz-opayaijju temeljev za temper-livarno tovarne "Titan" so opravili 34,472 delovnih ur, Na cesti Kamnik-Paloviče se je prostovoljnega dele udeležilo IHft par Delo mladinskih brigad na gradnji avtoceste St. Peter-Celje Ljubljana, — Mladina Ljud kmetje hmeljarji, Iz Zabukovce ske republike Slovenije je pra- rudarji, iz kmečko obdelovalnih vilno razunielu najvažnejše ge zadrug zudružniki, vsak delovn} slo narodno dsvobodilne fronte' človek, ki je globoko zalnteresl-u bratstvp in edmslvu jugoslo- ran na udobnosti cest da vanskih narodov in se zato ni omejila samo za obnovo ožje do uiovine Slovenije, temveč je pp slala desetine mladinskih brigad na mladinako progo &amuc-Su rajevo, odkoder so se vrnile ne katere odlikovane z nazivi u-durmške in dvakrat udarniške. Celja. Samo mladinske briga de su opravile 202,138 delovnih ur in priMedile dr^evl \,WW dinarjev, ker ni -bilo potreba plačevati poklicnih delavcev čiščenje terena, izkopuvunje Mp-iov in dreves, za preuos n#d Toda doma v Sloveniji ni zanos ' nubijunjc tisoč kubpih metrov zemlje, ,110 ur. Skupna vrednost vse J[u prostovoljnega delu, ki so ga zvedie množične organizacije v letu 1947, znaša po minimalni Cenitvi 9,721,194 din. SOLARNA V KREKI Je doeegle doelel najvedlo prols-vodnja Proizvodnja soli de cembra je bila precej večja kakor novembra. Podjetje je Izpolnilo letno proizvodno nalogo pu krog 120'/!. Tako je doaeglo svojo največjo proizvodnjo odkar obstoja. ■ • ■ ■ ■■ "■;- Most èee Savinjo prt ât Petru (CeUeK ljudske mludine zaradi tega naj- zu plunirunje iu tlakovanje, «e manj zamrl. 1,203 mladincev in mladink se izanov-borçev, ki so opravili I. ^'VT^T"! T, T^ . """ ost vse- J* »agrulu v trdo delo, du obno- ve In modernizli ujo cesto Št. Pe ter Celje. V času od 1, VII—1. XI- 11)47 je miudiua Slovenije Izvršila zemeljska ^elu v dolžini 8.5 km. ter pričelu tik pred limo tudi že z asfaltiranjem. Pomagale su jim pri tem vse množične fronUivske organizacij* bližnjih krajev, kjer poteku nova cesta. Zlusti po delu v proatih urah sobot in nedelj so privrele na cestno delo stotine kmetov in delavcev iz Žalcu in Vranskega, iz vseh vasi Savinjske doline; « WASHINGT0N: MOŽ, KI JE Al ZAUPANJE VSEH AMERIČANOV Wushingtonov rojstni dan opomni Američane, naj obnovijo svojo vero v bodočnost s pogledom v preteklost, v dobo, ko je George VVushingtop z drugimi očeti le dežele oblikoval naše tra dlcije. "Bodite združeni—bodite Američenl." To Je bilo Jedro njegove poslanice svojim rojakom To idejo je Izrazil, ko je ob zaključku svojega drugega termi na v predsedniški službi podal svoj poslavitveni govor. Njegov svarilni glas je iiovoril 0 potrebi edinstva Že prej—todu ni Bil pomen njegovih besed globlji nego v dobi, ki je sledila revoluciji in proglasitvi neodvisnosti 1. 1776. To je bila doba, ko je trinejst prvotnih držav Stalo pred problemom vzdržanja in ohranitve sloge, ki se je porodile v vojni 1 Mnogi Američsni pozabljajo, kako velik je bil ta problem, da je bilo dovolj nasprotstvs med bivšimi angleškimi kolonijami, ki so imele vsaka svojo upravno [vlado, da bi bile nastale kaj lah ko različne dežele ns tem kontinentu. Res so tedanji naše l JJencl in njih potomci govorili povečini angleški Jezik in izpo vedovall svojevrstno protestantsko krščanstvo Kolonije pa so bile v resnici ustvarjene na raz lične načine In po različnih ljudeh Tu je bila Nova Anglija, Nova Nizozemska, Nova ^ved sks Nekatere kolonije so ime le verske ustanovitelje, druge ao pomagali vspostavitl trgovski ljudje. Zopet druge so bile dedna last, poklonjens poaamez.nl kom po naredbi angleške krone V nekaterih kolonijah so bili bogati plenUžnlki, ki so lestovali na stotine sužnjev; v drugih mi prevladovali trgovci, ki so imeli cole biodmja trgovskih Isdij Siromaki v nekaterih kolonijah so delali za zemljiške leatnlk* In upali na boljšo bodočmait v sto najrazličnejših del, ki jfh hleva rojstno nove ceete. Niso se pa udejstvoyale m'i-dinske brigade samo ni sektorju St. Peter-Celje, marveč povsod, kjer se izpopolnjuje |n modernizira velika prometne žila Slovenije, traverzulna ceete Maribor Trst. Tako so tekmovali mladinci v ustvarjalnem ia-nosu nu delu sektorje okoli Domžal In na gradnji Iste oeete preko močvirnega barja od Viču do Vrhnike. Ljubljanski vir soku in srednješolci, udelešencl številnih tečajev, vsi so ie znašli v prostih urah obenem s tiso čerlmi člani frontovskih organizacij LJubljane nu delu cesto, ki bo še teineje povezale vse produktivne centre Slovenije v eno sumo kovačnico novega tlv-IjenJa slovenskega ljudstva. (Poslano Sensu) železnici obsojen ne smrt so-rt* so drugih pa sužnji niso sploh ime li nobenega upenja na niče»ai In lun je večina preblvaUtvs živele od obdelovanje zemlje ali ilbeistve. so bile kolonije odvisne od Evrope v pogledu obrtnih IsdeJkov Pred revolucijo je bilo razmeroma malo trgovanja med kolonijami samimi. Slabe ao btie tudi prilike prometa. Kon/no pa so se le združile v »kupni opoziciji proti Angliji Ob koncu vojne so te bivše ko lonije že imele svoje ustave in so bile v (Milnem pomenu besede državne tvorbe. Imele pa nl< so dovolj jakegu notranjega u-pruvnegu ustroju, da bi obvladale novo situacijo, ki Je nustula. In ruvno v tej dobi se je poglo bilu nasprotje med kolonijami tako, da je obstajala resna nevarnost spopadu med nekateri-mi izmed njih. Medlem ko Je zunanji svet motril novo konfederacijo in pričakoval, du vsak čus razpade, se je Georgeu VVashlngtonu posrečilo, du je z ostalimi ustaijo viteljl vred spravil skupaj pred stsvnike posameznih drŽav na u stavni konvenciji. S tem je utr dll idejo Unije in postavil teme I je enotni zvezi držav, enotni de želi. orak. Tudi Ana in Jarda. Ta dva sta se spoto-prerinila prav do prsporšča- Poslušalci tis trgu zapuščajo govornika in se razhajajo praškim t*v*0|em naproti. Toda zdaj« se dvigne tudi policija. Usiplje se iz skrivališč v hišah Ur se rszvije verigo. Divja proti sprevodu in stiska v ro kah pendreke Brez dvoma misli preprečiti združenje obeh skupin. Vendar se je policija dvignila pet sekund prepozno. Za hrbtom ima množice, ki tečejo s tr ga, pred seboj množice, ki drvijo iz Kaprove ulice. Se sekunda, pa bo stisnjena med obt zida človeških teles. Obrazi so le za ped narazen. Masa se krivi in zvija, Zagrmijo prvi vzkliki Prvi zamahi z rokami in pestmi. Po glavah padajo prvi udarci Dvignejo se pendreki in paPce. Od nekod je priletel kos opeke in stražnik se prijemlje z obema rokama za obraz. Razvije se pretep. In nenadno: Pok! . .. Pok! In: Pok! . . . pok! pok! Policija je potegnila revol-verje in strelja. Pok! . . . Pok! . . . pok! pok! pok! pok! Toda to se ne sliši prav nič tako, da bi se moral človeK ba ti. Sliši se kakor neresna šala Niti Ana se tega ne boji. Pok! pok! pok! / Morda streljajo tudi naši Pok, pok, pok, pok! Rdeči prapor se je nekako čudno nagnil. Zdaj pade ohlapno na tla. Tudi praporščak pada na tla. K praporu skoči Jarda Jan-dak ln ga visoko dvigne. "Hu-raa!" rjovi ln oči ima izbuljene. Stražnik mu strelja iz oddaljenosti pol koraka naravnost v obraz. Smrtnobledega drži še trenutek stlačena masa. Potem se študent zgrudi z obrszom v razmočeni sneg. Ano tlači množica naprej. Od zadaj jo odbijajo. In nekam leti. In spet Jo masa vrže naprej. V nekem trenutku vidi, kako drvijo izpod, kamenitega oboka orožniki in *f podijo z nastavljenimi bajoneti po trgu. Radi bi ločili mase in del potisnili na most. Tam je bila bitka. Tudi tam se strelja. Bela ploskev iz praznovanega trga se zdaj razširja, zdaj zožuje. Po snegu se valjajo ranjenci. Toda Ana ne čuti strahu. Ima vtis nečesa neresničnega in oddaljenega. Zopet jo masa zanaša. In zdaj je pred stranako ulico sredi trume ljudi. Tu že ni več take gneče za njenim hrbtom je hrup in vpitje. Zopet je počilo nekaj strelov. "Tod ne pridemo tja!" kriči nekdo zrsvjn nje. "Čez Most ledij ns drugo stran!" Truma ljudi drvi po praznih ulicah. Ana z njo. Potem tisti, ki so utrujeni, le še korakajo. Skozi mlečno mesto in mimo ljudi, ki le ničessr ne vedo. Tods gredo nsprej z nagnjenimi čeli ln zmaršČenimi obrvmi nad ognjevitimi očmi. Kakor vojaki na položaju. Z naglimi koraki so prišli Čez most in hitijo na drugem bregu nazaj proti parlamentu. Ullcs je zabsrlkadlrana. Za-barikadirana z množico ljudi, ki se gnetejo okrog treh ustsvlje nih voz električne železnice. To so tovsriši, ki jih je orožništvo potisnilo od parlamenta na most. Odklopili so vozove, in zdaj vla čl jo lz njih prehledele policijske stražnike, ki so hoteli priti tod delavskim množicam v hrbet. Trgajo Jim pendreke lz rok ln jih bijejo s delavskimi rokami. Straža se niti ne poskušs brs peljemo reacion PONDELJEK, 23. FEBRUARJA 1948 marn^—BBiKmmmmzBSBm^BaKM i um \m vedujoči bas: "Holt, ferma!" a a • • Tine Mihec Takoj po osvobodit^ je .nastopila narodna zhščita, pozneje milica, ki je bila sestavljena lz domačinov in sicer večinoma že za časa borbe. To so bili večinoma starejši tovariši, ki so služili v nekdanji avstrijski vojski. Nosili so ostanke vseh mogočih uniform. Le titovka na glavi in pozneje triglavski znak na rokavu, je razodeval poklic takega unlformiranca. Pojavilo se je tihotapi tvo živine in blaga v Trst. Na deželo so prihajali tudi agitatorji in pro-pagandisti, kar je dajalo prvim zaščitnikom obilo posla. Ni čudno, če so se zgodili tu pa tam smešni dogodki, k'i pa ne morejo zmanjšati pomena in zaslug našim prvim čuvarjem reda in zakonitosti. Oboroženi so bili kakor je kdo mogel. Puške vseh kalibrov in modelov, starinski revolverji in pa lovske puške. V vasi S., od koder se vidijo Pavliči, SekuliČi in'Mavriči, se je mladina pripravljala za ples. Na visokih drogih so plapolale trobojke s peterokrako zvezdo prvič po tolikih letih uuženjstya ter naznanjale okoliškim vasem, da bo v nedeljo opasilo. Na nekem flvorišču so planirali prostor. Ns robu plesišča leil zvrnjen koš za gnoj, ki bo služil godcem za oder. Taka je istrska navada, ki prehaja lz roda v rod. Dekleta snažijo hišo ter pridno hitijo po vodo na vaški studenec. Danes materam ni treba siliti jih in se z njimi kregati. Vse hiti in pospravlja. Mladina se skrbno ozira v oblake ter ugiba, ali bo lepo vrepie. Ob studencu in zlasti zvečer ob ognjišču se delajo razni načrti med fanti in dekleti. V starih časih niso manjkali ob taki priliki ku hani štruklji. Partarji, to so fantje, ki so organizirali ples, so se že prej domenili, katere in koliko godcev bodo imeli. Pri izbiri piskačev je važno le to, kako dolgo zdržijo in če je boben dovolj glasen. V Istri sta dva glavni bolezni, dve razvadi: ples in pa lov, Mladina zdrži na plesu po tri dni in noči tudi brez vsake hrane, Vsa Primorska je pozdravljala junaško vojsko. Tudi v Trstu je bila. Piero in Jakomo sts se na skrivaj veselila svobode, toda čutila sta, da je nista vredna. Nekaj ju je venomer grizlo v duši. Zavest, ds nista prav z niče- niti. Varuje si ssmo oči in. če more. beti. Po tleh se vsljsjo čelade. In ti. ki zdaj drvijo sem, ti, ki je sredi njih tudi Ans, lo- vijo bežeče in jih mečejo v ste ne hiš. < Ana se ustavlja sredi ulice. "Tonik! Tovariš Tonik!" Razprostira naročje. Tonlk drži za prsi malega možička z naočniki, ki je videti kakor slabo plačan pisar. Vrže ga od sebe. Vseeno mu je, kam pade, kakor da mu je zoperno upo rabiti proti tej nesnagi svoje kovinarske moči. "Tovarišica Ana!" Hiti ji naproti. Od nekod s Smichova se sliši streljanje. Glasnejše, kakor streljanje policijskih pištol in bolj koncentrirano. Morda vojaštvo. "Pri Ringhofferju streljajo!" kriči nekdo. Množica drvi tja. Spredaj Tonik in Ana. Tečeta, in njuni koraki donijo po ulici. Naprej! Naprej! Bežita, in njuni rami se doti-ksts. Nsprej! Nsprej! Dsleč, deleč Je Anina vas i pločevinasto gojobico, letečo i strehe v svet. za materino duši co na ob mejkih in s tppotl naokrog. Daleč, daleč Je Rubeše-va kuhinja in roinata sobica gospodične Dsdle. Prav na dm gem koncu mesta jo Jesontjeva ulica. Naorej! ' Naprej, naprej. Tonik in Ana Savtnjske goro a Pece na itajerslm. mer prispevala k osvoboditvi svoje domovine, da eta celo pomagala izdajalcem, jima ni dala miru. Razen tega ju je morilo silno domotožje in zlasti radovednost, kako je kaj doma, v novih prilikah, kdo se je vrnil od partizanov. Tudi pissla sta večkrat domov, naj jima Oprostijo, toda pravega odgovora le ni hotelo biti. V Trstu ni bilo več partizanov. Ostali so le Amerlkanci in Angleži, toda v Istri, v njihovi vasi je vladala naprej ljudska svobo-fla, veselje. "Piero, kaj bi plačal, Če bi mogel v nedeljo vsaj pokukati domov. Saj veš, da je opasilo, ples," je dejal nekoč Jakomo. Že drugega dne je dobil Jakomo pismo. Po pisavi in po znamkah je uganil, da je od doma. Naglo je odprl pismo in ga preletel očmi. Vesel je skočil po koncu, zgrabil kapo in naglo zdrvel na ulico, naravnost k Pieru, da mu sporoči veselo novico. Nsjraje bi objel od veselja ves svet. "Piero, Piero!" ga klical še po stopnicah. "Vse je dobro, jutri greva domov na ples. Na, beri!" Piero ni mogel verjeti svojim očem. "Vse je pozabljeno, pridite tudi vidva, da skupno proslavimo dan zn^age, clai\ svobo de," je stalo med drugim v pismu. Od veselja sta se objela in poljubila. Niti slutila nista, da se za tem pismom skriva doma ča zaščite (milica). Njen zapo-vednik Bepo je dobro računal, da bo ples najboljša vaba za nekdanje ubežnike. Okoli poldne, na Samo sv. Ev-femijo, so pozdravili godci vas veselo koračnico. Ljudje so kar odložili žlice ter stekli na balkone, da prisluhnejo in ocenijo piskače. Pupe so se naglo obrisale in odhitele v kamre po nova krila in čevlje. Danes ne bodo imele matere nobenega opravka z njimi. v Po stari navadi se je začel ples takoj po kosilu. Mladina je prihajala v vas z vseh strani, opletena s cvetjem in zelenjem kakor se spodobi za teke prilike V starih čaaih so se vršile prave bitke iz poedinih vasi. Kakor petelini so se nasajali in si pretilf od daleč s kosirji. V BorŠtu n. pr., kjer so bili nekdaj najboje-vitejši, je prečital občinski sluga pred vsakim plesom tale oglas: "Alto la, tanto domači, kvanto furešti. Gvaj ki fa časi. Cemo et po komunala, ga zvezat z be-co in ga hitit v peač. Kur postave neasejo!" Toda nikomur bi ne priporočil, da pove to "Bašta ronom". Skupna, dolgoletna borba proti fašizmu je zedinila ljudstvo ter izravnala vse mogoče razlike. Začelo se je že medsebojno plemenito tekmovanje v obnovi in prosveti. Danes so se objemali med seboj sobojevniki iz rsznih edinic ter si pripovedovali zgodbe iz partizanskega življenja. Vsak je doživel svoje. Pupe so bile ponosne zlssti na teke, ki so nosili kakšna odlikovanja, ali vsaj še vojaško uniformo. Podedovana ženska bolezen vseh dob in ras! Ta čas sts se skrivala v bližnjem grmovju naša junaka Piero in Jakomo. rV prsih jima je močno utripalo srce. Bala sta se očitanj in sts čakala, da se začne ples ln ds se vsaj nekoliko zmrači. Godci so zasedli svoja mests, mladina se pa gnetla po plesišču ter nestrpno čakala, kdaj bodo začeli. Skrbne mamice so zssedle okoliški obzidek ter začele isksti svoje hčere. To je trenutek, ko starši tebi nič. meni nič združujejo razne pare. Zelo je važno n. pr., kdo ho katero prvič povabil na ples. Plesišču so se nsenkrst začeli približevati trije zaščitniki, ki šo se neksm sumljivo pomenkovsli med seboj Zapovednlk Bepo je razporedil svoje tovariše okoli plesišča Zs neinformi ranega gledalca bi to bili razumljivi varnostni ukrepi, toda Bep*je Imel posebne namene Jakomo in Piero nista več zdržala Drug za drugim sta «nuknila med plesalce, prepričana. da ju ni nihče opazil, še bolj. ker Je bilo pleaišče takrat le zavito v obilen oblak prahu. Bepo se je pomembno nasmehnil in opozoril tovariša t dogovorjenim znamenjem Ko Je bil ples na vrhuncu In ko ao pleonJci najmanj pričakovali, se je oglasil Bepov zapo- Godci so pri priči'utihnili, plesalci so se apogledali. Presenečenemu Pieru in Jakomu je bi-o več kakor jasno, da ukaz velja le njima. Mreža je bila sklenjena, zaščitniki so ju naglo obkolili. "V imenu postave, roke kvišku," je zagrmel Bepo. "Prišel je čas obračuna za vse izdajalce. Pojdimo," je pristavil ter odpeljal naša znanca. Sele sedaj je bilo jasno tudi ostalim, kaj se dogaja. Vsi so odobrili postopek, zlasti bivši borci in aktivisti. Ples se je nadaljeval do zore, kakor bi hotela mladina nadomestiti ves izgubljen čas pod okupacijo. Drugega dne je šla skozi koprske ulice čudna povorka. Kmet-ski voz s košem za gnoj, dve mr-šavi kravici, dva miličnika spredaj, dva od zadaj. Poveljnik Be-po je ponosno korakal par metrov pred vozom ter venomer popravljal puško, ki mu je venomer silila z ramena. V ustih je imel glinasto pipico od "šolda".. "Zdravo, Tone", me je nagovoril Beirf in takoj dodal "peljemo reacion."' Na mojo prošnjo ustavf voz. Stopim na oje in pogledam. Na dnu ukazanega koša ste se stiskala prestrašena ' Piero in Jakomo. Roke so jima bile zvezane s bekami, poleg njih sta ležali popotni torbici. Povorka je krenila dalje na poveljstvo okrajne narodne milice. Bepo je stopil v prvo nadstropje. Pred vrati poveljnika je iz-treael iz pipice pepel, popravil kapo in brke ter naglo vstopil. "Tovariš komandant, pripeljali smo v zapor dva od reaciona, ki sta zbežala v Trst in se skrivala do sedaj. Včeraj smo jih» ujeli na plesu." "Kje pa sta, naj vstopite v sobo," de komandant Stene. "Ne moreta, sta dol v košu na vozu," odgovori Bepo. Komandant odpre okno in pogleda na trg. Skoro mu }e ušel smeh na čudno povorko, okoli katere se je zbiralo vedno več radovednega ljudstva. Nekaj je bilo potrebno ukreniti in sicer takoj. "Ja, kaj pa sta prav za prav naredila in kdo vam je'dal nalog za aretacijo," sili komandant v presenečenega Bepa. "Mi smo naredili naš defar in našo dolžnost. Tu je napisano vse," se je odrezal Bepo in oddal prijavo. Komandant je izprašal izvedenca ter ju dal začasno zapreti. Ker pa le ni bilo podlage, da bi ju predali sodišču, domov se jih ni upal pustiti, ju je nagovoril, da gresta v Slovenijo na delo. Ubogala ste in takoj odpotovala srečna, da sta tako po ceni prišla iz strogih Bepovih rok. Dogodek ju je spsmetoval. Kar sta zamudila prej, nadomeščata danes v borbi za petletni plan. Oba sta bila proglašena za udarnika. Prvi zapovednik NZ Bepo Je že davno odložil puško. Na njegovo mesto so prišli mlsjši in bislrejši tovariši. Ima pa zasluženo zadoščenje. Njegova vas le pripada k Sloveniji. Kadar pelje gnoj na njive, ga ie vedno kdo podraži z besedami: "Ej, Bepo, ksj še vedno voziš reacion?" Bepo se ne jezi, zaveda se, da je izpolnil obljubo in pa ljudsko voljo. . BUILDING SERVICE EMPLOYEES •toady Work IS Wesks a yaar Starting Wage MSN WOMEN S4.SS weekly Mil. 4440 weekly Maintenance Fixture Cleaning Waxing, sts. choice or shift day or night Pension Plan 8ick Benefits Hospitalisa tien Free Insurance Inquire Room 1122 «(90 lti f. Clark DOPISNIKOM Of ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Preereti all v glavni arad SNPJ, ne poeabüo I Ckl- * 111. Te ho olajšalo delo pa po. dostavljanje V Prosveti se dnevne svetov-•o lo dobvefce vesk AH »» êfttale vsak dan?