655. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 19. oktobra 1918.
Leto 11.
immm
Posamezna številka 6 vinarjev.
DAN"	vsak	dan — tudi ob nedeljah in
praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 150; s počto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon številka 118.
—
' T	■	■	'v	'
..'A '.Visv^
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:r	Uredništvo	in upravulštvo:	«f
učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št.
Dopisi se pošiljajo uredništvu, Nefrankirana pisma 8« ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana In' zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po/ «:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :tl*
Telefon številka 118.
k:
ta
Naša Ilirija,
Ilirsko me kliče
Latinec in Grck.
Slovensko mi prav'jo . domači vse vprek.
V. Vodnik.
»Živela Ilirija« je odmevalo te dni po Ljubljani. Ta pozdrav jc veljal naši domovini.
»Ilirijo« je ustvaril Napoleon leta 1809, po bitki pri Lipskem pa je prišla zopet nazaj pod Avstrijo in še danes nosi naš cesar naslov: Kralj Ilirski. (Tudi na denarju je: »Rex lllyriae«.)
V poznejši dobi sc je skušalo po avstrijskem geslu »divide. et impera« — posamezne intkrajinc.^flff^bli-kor mogoče razdeliti"'—Toda ideja ilirska ie vstala, pojavila se je pozneje pod Gajem kot »ilirizem« in je bila podlaga skupnemu kulturnemu delu na jugu.
Napoleon je spoznal veliko važnost naših krajev, zato je ustvaril Ilirijo. Spoznal pa ie tudi velik pomen skupne upravne celote na jugu, kaiti Ilirija mu je bila prehod na Balkan.
Zato je pel Vodnik o »Iliriji« oživljeni«:
Operto eno roko na Galio imam, ta drugo pa Grekom ’ prijazno podam.
Balkanski problem se je začel že v tej dobi razvijati — saj je .luri Ka-radžordže že leta 1804. začel boj za srbsko svobodo. In Napoleon je imel tudi z Balkanom svoje namene. Oo-tovo bi bil pozneje prijel tudi Turčijo. toda v tem ga je ovirala — Rusija. Zato je Napoleon pustil Turčijo, dasi mu ni Lilo neznano, da narodi hrepene po svobodi. Tako bi bilo morebiti že davno konec turškemu je-robstvu. ki so ga izbojevali Balkanci šele letos.
Ponosno je pel V. Vodnik: Ilirija v srcu Evrope leži.
Treba je. da se zavedamo teli besedi.
Zdelo se je zadnjič, da naše navdušenje boli velja naši Iliriji, ki nas je združila in pod imenom Ilircev vzbudila iz spanja, nego bitki, ki se je vršila daleč od nas.
Ilirija bo ostala vedno svetel spomin naše preteklosti. Z njo in pod njenim imenom smo stopili pred 100 leti v krog evropskih narodov kot narodna celota. Zato ie pel V Vodnik;:
Ep zarod poganja, prerojen ves nov.
Lahko smo ponosni na svojo Ilirijo. V njenem znamenju se je vršilo vse naše novo življenje — ves naš preporod. Ostala nam je kot ideal združenega slovenstva na braniku ob Adriji.
Štajersko.
Dopolnilne volitve v okrajni zaslon Po umrlih članih Dragotinu Zupančič in .J. Zelenik. Pri današnji dopolnilni voiitvi v okrajni zastop iz skupine kmečkih občin sta bila izvoljena kompromisna slovenska kandidata dr. Ivan Fermevc s 95 in deželni poslanec župnik Jože Ozipee s 94 glasovi. Štajercijanci so ostali s tajnikom okrajnega glavarstva Jož. Požunom in županom Jož. Vidovič s 30 glasovi v manjšini.
Voitsberška zverina postaja čim dalje, tim zagonetnejša. Več ko jih je, ki bi jo radi ugonobili, manj jiji je oČividno takih, ki bi imeli zmožnosti jo pogoditi. O dosedanji škodi še ni natančnega pregleda, ker ga še ne izdajajo niti občine več, niti druge oblasti. Vendar, če vzamemo okol-nost. da traja to klanje domače živine hkratu z onim večje divjačine že pol leta. bodo najbrže imeli oni prav, ki računajo s škodo 70.000 K. To je sicer kolosalna vsota, vendar treba pomisliti, da jc do danes bilo uničene do 600 glav govedi in do 1000 ovac, dočim so nekateri revirji popolno iztrebljeni, bodisi da jc divjačina potem bila od zveri poklana, bodisi da je v velikih množicah pobegnila iz starih ležišč v docela nova. V zadnjih dneh se je raznesla vest, da so zver, nekega leoparda, ugonobili. To ni res. Res je le, da si hočejo sedaj pomagati s tem, da bodo vzeli na sled policijskega psa. A tudi pri tem morajo preje počakati, da zapade močan, oziroma močnejši sneg, ki bo sled ohranil več ur. Do-sedaj se pes ni mogel ničesar pozitivnega dognati, ker mu je slab teren onemogočil stalno zasledovanje sledu. Zgodilo se je, da ie drugače izborno dresirana žival postala rahlo zbegana, konečno sama opustila zasledovanje po sledu, a osredotočil vse zasledovanje le na to, kar. je mogla doseči ali s svojim ostrim vohom, ali pa s tem, kar ji ie prišlo »na uho«. Konečno so nje voditelji izpre-videli, da je treba živali počitka, če jim naj ob danem času stoji neutru-jena in zlasti glede vonja, popolnoma zanesljivo ob strani. — Ta teden je imel neki poročevalec »Graz. Volks-blatta« na Dunaju priložnost govoriti z mladim Hagenbcckom. Leta je omenja, da se po označeni sledi sploh ne da spoznati, kakšne vrste je zverjad. ki se ta čas nahaj v Stubalpi. Obljubi! pa je, da bo uporabil svoje trgovske zveze v to, da doženc, katera menežarija da ie takrat, letos na zimo bila na Štajerskem in katere živali - roparice da so mogle uti. Po njegovem mnenju so iz menežarije ušle zverine, ki so že toliko časa na prostem, tudi za ljudi silno nevarne. Iz neke gorideštajerske vasi pa prinaša »G. V.«* te dni neko poročilo, glasom kojega je ušlo nekemu gor-nještajerskemu gozdarju dvoje čistokrvnih volčjih psov. Pes je bil visok
H
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Zdi se mi z gotovostjo, da se je čuvala skrbno takšnega občevanja. -dragi gospod.«
»Pri moji veri, zaljubljen je!« si je dejal Pjerfit še bolj gotovo kakor prej.
Moški se ni obotavljal. Odločil se je naglo in planil takisto za okorno platformo; stopil je v notranjost voza istočasno z Gilberto. Omnibus ie bil skoraj prazen. Pjerfit je prisedel nenadoma in nagovoril deklico poluglasno:
»Dober večer, gospodična Le-metrova.«
Zdrznila se je in se skoraj da zganila, kakor da hoče vstati in sesti drugam.
. .i *??’ n?’ nikar,te se ne razburjajte tako, kakor da se vam je prikazal sovražnik. Narobe:	pokazati
sem vam hotel ravno, da nimate boljšega prijatelja pri Zaku de Rošegi kakor mene.«
Začutila je, kako se ii ie stisnilo srce.
Toda bila je hrabra:
»Pri gospodu de Rošegi? ... Cernu mi govorite o njem?« ga je vprašala z usmevom. ki je izkušal
biti presenečen, pa je bil samo poln tesnobe.
»Ne igrajva tako pretkano, draga moja. Vam bratca, meni sestrico. Razdeliva si, kakor se spodobi, pa je mir besedi.«
»Nesreča je samo. da vas ne razumem.«
»Nič ne de. Nadaljevati hočem, kakor da me razumete prav dobro, in zato vam pravim: — Pomagajte vi meni. in jaz pornorem vam. Ako ne, mi je prav žal, toda potem se začne vojna... v kateri imate res da vi mnogo več upanja na uspeh nego jaz. A tudi jaz sem slišal govoriti o vas to in ono. In Rošegijski bi se čudili zelo, zelo. ako bi vedeli gotove reči... In zagotavljam vas. da bi trpela markiza Rošegijska prav nerada intimno prijateljico Bobetino za vsakdanjo tovarišico svojega življenja. še nerajša pa za družico Ivoni. Mislim, da se zavedate tega.«
Gilberti je šinila kri v obraz.
»Tako torej!« je vzkliknila ogorčeno. »Ker sem opravljala marljivo in pošteno svoj poklic in sem dajala repeticije svoji bivši tovarišici s Konservatorija, mi pretite...«
»Jaz da bi vam pretil? Ali me ne razumete? Narobe, meni se zdi vse to čisto umevno. Toda verjemite mi, boljše ie. ne govoriti o tem z mojo sestrično, ki je preveč zavzeta za forme, in gospodu de Rošegi, ki bi padel pregloboko iz svojih sanj.«
»Ali, rada bi vedela že enkrat,
80 cm, dolg 1 meter brez repa, ki je bolj visel kot navadno pri nečisti pasmi te vrste. Psica je bila dokaj manjša. Oboje psov pa je zelo rado afakiralo divjačino in domače živali. Eno leto ju že pogrešajo.
Goriško.
Iz Tomaja. Društvo Narodna Prosveta v Gorici ne bode imelo to leto poučnih predavanj samo v mestu, ampak jih misli prirejati tudi po deželi. Pametna misel! — Tako je prišel v nedeljo 12. t. m. iz Gorice sem dr. Drago Marušič in nam predaval o našega naroda ciljih in smotrih. V lepi. temeljiti in stvarni besedi nam je opisal narode jugoslovanske in zlasti povdarja! pomen nas Slovencev kot predstraže Jugoslovanstva. Govoreč o Trstu pravi, da se nam je treba vselej zavedati velikega pomena tega mesta, za katero se moramo neizprosno in z vsemi silami bojevati. Trst bodi kulturno, gospodarsko in trgovsko središče Slovenije! V poglavju o izseljevanju priporoča našim ljudem, da če se že morajo seliti, naj gredo na slovanski Balkan v neosvojene srbske zemlje. Tja naj se selijo, kjer je veliko zemlje rodovitne, pa še neobdelane in kjer se ni bati. da bi se izgubili za narod, ker so tam Srbi. ki govorijo skoraj tak jezik. Je pa tudi mnogo bližje kakor čez ocean in zato pot cc-neja. Dalje je g. predavatelj priporočal treznost, varčnost in izobrazbo — besede tolikokrat čitane in povedane. pa še vedno ponavljanja potrebne. Lastnosti, ki bi se jih naj zavzela zlasti naša mladina! Svoje poljudno predavanje je končal s klicem: Spominjajmo se zmiraj domovine slovenske in delajmo zanjo, da jo otmemo pred sovražniki, ki silijo vanjo od severa in juga. da jo otmemo zlasti pred gladnim in oholim Švabom. Združimo se brez-razločka političnega mišljenja, da ostane Slovenija potomcem in Jugoslaviji, kateri pride veliki dan vstajenja in združenja! — Govornik je žel burno odobravanje za svoje vrlo predavanje.
Kolesarsko društvo Solkan v Solkanu je dne 12. t. m. priredilo obi-
čajno cestno dirko proga Solkan— Kanal—Solkan, daljava 36 km. Prvi je došel na cilj gosp. Srebrnič Alojz v 1 uri 8 min. vozil ie z kolesom »Gft-ricke«. Drugi je došel Bašin Ivan v
I uri 10 min. z kolesom »Start«. Tretji je došel Vizin Josip v 1 uri 10 min. in 17 sek. s kolesom »Goričke«. Četrti je došel Hrovat Anton v 1 uri
II min. s kolesom »Goričke«. Peti je došel Erjavec Ciril v 1 uri 18 min. z kolesom »Goričke«. Darila so se razdelila pol ure po končani dirki v gostilni gosp. Alojza Mozetiča v Solkanu. Prvo darilo bila ie velika zlata svetinja. Drugo in tretje darilo veliki srebrni pozlačeni svetinji. Četrto in peto mali srebrni svetinji. Vsi drugi dirkači do.šli so v maksimalnem času, tako lahko rečemo, da je ta dirka popolnoma dobro se izvršila. Da se je ta dirka tako dobro sponesla se mora društvo zelo lepo zahvaliti cenj. tvrdki Kerševaui & Čuk v Gorici, katera nam ie dala na razpolago mehanikerja in motor brezplačno, za nadzorovanje cele dirke. Čestitati moramo tudi tvrdki Kerševaui 6c Čuk za tako izborna kolesa »Goričke«, ker so vsi dirkači s kolesom »Goričke« bili odlikovani.
Kred pri Kobaridu: Naš častiti gospod Fon Jokob, vikar v Kredu je bil obsojen, da jc moral plačati za Ciril in Metodovo družbo globo v znesku 50 K. ker je obrekoval pr) minulih deželnozborskih volitvah samostojna poslanca Mikuža in Miklaviča javno na prižnici. S tem sta pokazala samostojna kandidata nun-cu pot katere se ima od zdaj naprej držati. Našemu nuncu sc zdi čudno in se ne more navaditi še manj pa pozabiti tega. da so ga njegovi verni udani vaščani pustili na cedilu ter so šli volit ravno nasprotno, kakor jim je on pridigoval. Tudi g. Fon ni maral več dr. Gregorčiča, preje je bil. pa z dušo in telesom vdan slavnemu šolniku. Kar čez noč je postal dr. Gregorčič pri našem Jakobu liberalec kar čez noč, Vam pravim. Ljudje pa niso več tako nazaj kakor misli naš nune in za prihodnje volitve naj se le navadi da ne bo razočaran če zmagajo samostojni kandidati. Pa tudi drugih listov ne more videti; pripo-
Po razpustu.
HASA MORAPs
r,^F=s rsj es
Glavar fantov.
roča samo »Novi čas« in jezi ga sedaj. da so ieli ljudje povpraševati PO listu »Dan«, ki prinaša najznamenitejše in resnične politične karikature in prinaša znamenite romane in je odločen zagovornik vseh zatiranih Pa tudi na ta list se bo moral navaditi naš nune. ker je povpraševanje čim živahnejše. Se pa drugič kaj več oglasimo.	Več vaščanov.
Dnevni pregled.
Pesem o Johanci prične izhajati prihodnje dni. Naročite si pravočasno »Dan«.
Predsinočniem se ie slavil jubilej stoletnice, odkar ne vlada v naši!) krajih Francoz, temveč Dunaj. Da bi se Slovenci pomena jubileja bolj zavedli, so ljubljanski Nemci in ljubljanska državna policija napeli vse sile, samo da se vidno dokumentira ona svoboda, katero nam je mesto francoskega jarma daroval Dunaj. Policaji (Turner) so zmerjali slovenske , ljudi s »Krainer Hunde«, drugi je zopet grozil: »če ne mirujete vas vržem na tla in zvežem kot psa«, tretji so aretirali itd. Boljše in pomembnejše ni mogel biti dokumentiran pomen predsinočnjega jubileja za Slovence, kakor je to storila državna policija.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. v Ljubljani Ustanovljena leta 1881. obrestne hranilne : M glQj brez odbitka rentnega
4
vloge po čistih
0
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
zakaj mi govorite venomer o gospodu de Rošegi.«
»Zato, ker si predstavljam njegovo duševno stanje, ako bi izvedel — da o Bobcti niti ne govorim — s kakšnimi pirnicami ste študirali prejšnje čase njihove kabaretne romance!... Oh, jaz imam dober spomin!«
In videč jo, kako si grize ustnice v obupu svojega onemoglega srda je dodal:
»Dajte, dajte, nikarite si pojesti lepih ust. Poslušajte me rajša kot umna ženska ... Saj vidite, da nisem zloben človek. Imel sem pač svetle in temne dneve v svojem življenju, kakor vsi, ki se jim menja, uspeh in usoda v življenju. Odkrito in pošteno vam predlagam svoje karte ... Prosim vas samo nekaj. Ne zmenite se zame. ako mi že nočete pomagati. Toda boljše bi bilo pomagati, zakaj potem bi pomagal tudi jaz vam. Sicer pa vam moram povedati: omenil sem že gospodu de Rošegi. da sem vas srečal pri Bobeti.«
»Oh!« je zamrmrala nehote, ko jo ie zadel ta udarec.
On pa, ki je ni spustil iz pogleda, je dejal naglo:
»Ne plašite se že naprej. Vedenje Žakovo mi je pokazalo takoj, kako da stvar stoji. In videč, da ie resno ujet — je. ie. vse poklone vam za to! — sem spravil Bobeto. ki bi vam bila utegnila napraviti zgago. Govoril sem gospodu Rošegijskemu samo o vaši nekdanji tovarišici na Konser-
vatoriju, Mihelini Robertovi, kateri sem vas parkrat videl dajati v jutranjih urah repeticije... Bilo je to pred tremi leti, samo takrat, le glejte, da ne pozabite časa. — In zdaj si izvolite ogledati moje karte dalje; ako se ne motim, vam bo še žal, da ste mi vračali tako prenagljeno nemilo za drago... Mogoče vam je sicer, izdati nekatere reči iz mojega življenja, ki pa jih poznate jako slabo, ker je na svetu le en človek, ki ve res mojo zgodovino: ta človek sem jaz — in jaz čuvam svojo tajnost. Vse eno pa bi te stvari gotovo pokvarile dobri vtis, ki sem ga napravil v hiši vaših gospodarjev; seveda, če bi se izvedelo, da osvajate vi brata, bi se čudil marsikdo še bolj nego temu, da osvajam jaz sestro. Sprejmiva torej drug drugega brez ugovora za svaka in za svakinjo; to ie najboljše, kar moreva storiti... Ne zahtevam od vas, da mi potrdite to zvezo s častno besedo. V take reči verujem manj nego v zanesljivost dobro umevane-ga interesa. In ker vas nočem dolgočasiti dalje...«
Izprevodnik je prišel mimo, po-biraje voznino
»Evo vam za dva. Drobiž kar obdržite.«
In preden se je Gilberta zavedela po svojem presenečenju, je bil stopil na zunanjo platformo in skočil prožno na tla, dočim ie drdral omnibus dalje proti Sentmartenskim vratom.
Gilberta je bila tako poparjena in poražena, da niti ni zmogla geste, s katero bi bila zabranila izprevod-niku, sprejeti prezirno miloščino, ki je pomenila eno nesramnost več.
V njeni glavi se je vse mešalo in vrelo. Še le občutek, da se je ustavil omnibus na kraju določitve, jo je opomnil, da je treba stopiti na cesto.
Med množico na bulvarju se ji ie začela vračati jasna zavest.
Ah, Pjerfit jo je bil postavil pred izbiro, kateri ni bilo mogoče uiti: postani moja sokrivka, ali pa — boj na nož!
Toda računal je bil brez tretjega na katerega je gradila Gilberta zdaf vso svojo nado: brez grofa d’Or-moa.
On je vedel itak že skoraj vse. No. dobro: pove mu še ostalo, tudi razgovor, ki ga je imela s tem ciničnim človekom.
Pove mu. kako ji je pretil, poprosi ga, naj jo brani, ako bo treba že naprej pred markizo Rošegijsko, katero vendar toliko spoštuje in ljubi in bi se ii bila zaupala že zdavnaj, da ni obljubila njemu samemu, da hoče čuvati strogo tajnost o vseh teh rečeh.
A po vsem tem pride še najstrašnejše, tisto, kar je bil uganil Pjerfit v svoji peklenski prekanjenosti. . Eh, naj bo, kakor je božja volja!
In hrabro ie dejala sama pri sebi:
(Dalje,).
Štajerski dež. zbor. Včerajšnji »Slov. Narod« poroča, da jc bi! predlog: za Meščansko šolo v Žalcu sprejet.
Iz štajerskega dež. zbora. Dosežen je bil sklep deželnega zbora za stalno vsakoletno podporo za pletar-sko šolo v Halozah. Pletarska šola je torej zasigurana.
Konec samostalnosti poljske soc. demokracije na Nemškem. Poljsko socialno demokracijo je zadel težak udarec. Shod nemških socialnih demokratov v Jeni je sklenil, da se ima samostalna poljska organizacija izbrisati iz imenika živih. Velika stranka. nemška socialna demokracija, se je izjavila proti samostalnemu gibanju poljskega proletarijata, in shod v Jeni je ukrenil, da se morajo poljski sodrugi v Nemčiji odpovedati svoji samostalnosti in se spojiti v enoto z nemško socialno demokracijo. Pruski hakatizem uničuje Poljake v Šle-ziji, na Poznanjskem in Pomoranj-skem. in zdaj posnema v svojem delokrogu še socialna demokracija to sramotno početje. Poljskemu proletariatu v Nemčiji zasekavajo rane ravno oni. ki so mu obetali prinesti izdatno pomoč v težkem boju za kulturo poljskega naroda. Pa naj kdo še verjame geslom socialne demokracije o svobodnem mišljenju, prepričanju itd.
Velesile v Sredozemskem morju. Znano je. kako so pisali listi o pomenu zveze med Španijo. Anglijo in Francijo, ki se je ravno v zadnjem času utrdila. Največii pomen te zveze se vidi v tem. da se bo sedaj s pomočjo Španske vendarle lahko preprečilo, da bi kedaj Nemci v Sredo-semskem morju prišli do večjega rpliva. Kako pa se more govoriti o takšnem nemškem vplivu, ali o kak-ini nemški moči v Sredozemskem, norju? Da. to je ravno to. kar je tadnie čase začelo razburjati tako Anglijo, kakor Francijo. Nemčija ima lamreč v Sredozemskem morju že svoje malo brodovje, križarico-dre-adnougt »Goeben« (o kateri se je že večkrat govorilo) in dve manjši kri-tarici. Kako ie prišlo do tega? V času balkanske vojne je bila enkrat resna nevarnost, da udere turška vojska izpred Čataldže v Carigrad, Ker se ie bilo bati za varnost kristjanov. zato so države poslale v Carigrad, v varstvo svojih državljanov, ladje v njihovo varstvo. Nemčija jc poslala omenjene tri ladje, ki pa sedal na noben način ne maralo zapustiti Sredozemskega morja, temuč se držijo v tevantskih vodah. Ladije pa potrebujejo premoga in druge potrebščine. In omenjeno nemško brodov-fe nalaga te stvari v najseverovzho-dnejši točki Sredozemskega morja, v Aleksandreti. v mestu, ki ie zvezano z žeieznično progo z bagdadsko železnico. S tem je tudi rešena uganka in tajnost namena železnične proge, ki je odcepljena od proslule nemške bagdadske železnice do Aleksandrete. Nemčija na vsak način hoče imeti kot Anglija in Francija v Sredozemskem morju svoje brodovje. Pomen Aleksandrete za nemško brodovje postane jasen iz tehle dejstev. Nemško brodovje pride iz Aleksandrete pred vhod v Sueški kanal lahko v 15 urah, pred Dardanele pa v 30 urah, med tem ko rabi angleško brodovje iz Malte pred Sueški kanal 40 ur. pred Dardanele pa 38 ur, Francija pa nad 50 ur; torej pride nemško brodovle pred Sueški kanal celi dan preje kot Angleži in poldrugi dan preje kot Francozi. To pa Angliji ni vseeno in zato bo Anglija napravila važne korake v svoji namorski politiki. Angleško mornarniško ministrstvo z vso naglico dela v Aleksandriji morsko stanico za težke vojne ladile in je že poslalo v Sredozemsko morje eskadro 9 ladij različnih tipov. Poleg tega se zahteva v Angliji tudi. da se sezida na Cipru pristan v zalivu Famagusta. odkoder bi angleško brodovje držalo nemško brodovje v Aleksandreti lahko v šahu. Kakor razvidno se boj za Sredozemsko morje bije natihoma, toda zelo energično.
V srbske četaške vrste sta vstopila zopet dva Slovenca in sicer Ivan Pivk iz Idrije in Ljudevit Zupančič iz Sv. Petra pod sv. Gorami na Štajerskem. Navdušenima mladeničema je priredilo štirinajst tukajšnjih rojakov poslovilen večer, na katerem so bile Izrečene iskrene napitnice Jugoslovanstvu, Srbstvu in junakom, ki stav ljajo za velike ideale na razpolago svoje življenje.
Tem potom jima tudi jaz želim, 8a se kmalu zopet povrneta iz bojišča v Belgrad zdrava in vesela in ovenčana s slavo junaških del. Mars.
»Slovenec« Je zelo hud. da si upa »Dan« pisati o prijateljici duhovnikov in reških kapucinov — o Johanci. Klobasa in klobasa pa še sedaj ni povedal, zakaj ie Johanca ravno v župnišču v Vodicah ob navzočnosti duhovnikov iizvrševala svojo smrdljivo obrt.
čudež telečle krvi. Ako bi ne bil ljubljanski fijaker razkrinkal »čudež«
vodiške Johance. bi dobro slovensko ljudstvo verovalo vse svoje dni, da se je godil v Vodicah čudež. K sreči je prišlo na dan. da so proizvajali ta čudež s telečjo krvjo in potom rorč-ka. Pri drugih čudežih švindel ni prišel na dan in zato ljudstvo še vedno veruje na nje in pričakuje, da se mu pred očmi ponove. Če bi se bili vsi čudeži vršili v sedanji dobi. bi kmalu ne bilo nobenega čudeža, ker izkazalo bi se, da ie vse nesramen švindel nenasitne rimsko katoliške duhovščine. Tudi v slučaju Johance z Vodic vidimo. da je imela pri njej svojo besedo križ in bisago — duhovščina.
Polet z aeroplanom čez Triglav in Stol. Nadporočnik Elsner in Stoj-savljevič sta naredila polet iz Dunaja v Gorico. Kljub hudemu vetru sta srečno prispela v Gorico in to že po pičlih 3 urah. Polet se je vršil z letališča Aspern. Dunajsko Novoinesto čez Semering (1900 m), Bruk o. M., proti zahodu Judenburg. Celovec, čez Stol (2200 ra). Triglav (2800 in). Tolmin. Gorica. Oba pogumna letalca sta letela nad Bohinjsko dolino in Triglavom 3000 m visoko. Pogled na razjedene čeri in prepade Triglavske skupine je bil, po pripovedovanju obeh, naravnost očarljiv. Posebno krasen j bil tudi pogled na Bohinjsko jezero in bližnje gorovje. Imenovana letalca sta prva. kj sta z aeroplanom preletela Triglav.
AretacUa žepnega tatu. Ko je nakupovala posestnica Jera Klofutar iz Kranjske gore dne 13. t. m. na tamoš-njem semnju, razne stvari pri nekem šotoru, je nenadoma začutila v svojem žepu tujo roko. Klofutarjeva sc je hitro obrnila in je zapazila poleg sebe nekega moža, ki ie ravno tako hitro -potegnil roko iz Klofutarič-nega žepa. Ko je posestnica zakričala nanj kaj išče v njenem žepu. se je tat odstranil in je pobegni! proti kolodvoru. Tam ga Je več ljudi prijelo in izročilo orožništvu. Tat se imenuje Luigi Jannar. 27 letni samski hišnik iz Korsike. Izpovedal je. da ie prišel iz Trsta skozi Gorico v Kranjsko goro in da išče dela. Pri njemu so našli ostro nabrušen nož in škarje, iz česar se da sklepati, da je Jannar tat po poklicu. Orožništvo ga je izročilo tamošnjemu okrajnemu sodišču.
Ukradeno kolo. Francu Spraj-carju iz Planine je bilo pred kratkim, kakor ie že »Dan« poročal ukradeno kolo. ki je bilo vredno 140 kron. To kolo ie prodal tat, neki tuj vandrovec, ki se imenuje Ivan Friedinger. nekemu kovaču v Brezovici za 30 kron. Skraja je dobil zanj samo 10 K. Prodajalec pa je bil previden in ni prišel po ostali denar.
Aretacija. Predvčerajšnjem je orožništvo na Brodu pri Medvodah aretiralo nekega 161etnega fanta. ki ie hudo na sumu. da ie izvršil v zadnjem času v Ljubljani več tatvin.
Ne jezite se brez potrebe doma nad slabo kavo. kajti to nič ne pomaga, temveč kupite raje Kolinsko kav. primes, ki napravi kavo okusno in ii da prijeten vonj ter lepo barvo. Kolinska kavna primes je namreč najboljši kavni pridatek; kier io rabijo, je slaba kava nepoznana tujka. -Kolinska kavna primes ie obenem tudi edini pristni domači pridatek te vrste!
Vihar na morju. Vsled hudega viharja se je večje število ladij poškodovalo. V Sevastopolu namreč. Za mnogo ladij ne vedo, kaj se je z njimi zgodilo. Brzojavne zveze so pre-trezne.
Devet oseb utonilo. V Lyksu na Gališkem se je hotelo te dni devet oseb, ki so se vračale s sejma, v čolnu prepeljati čez reko. Sredi reke se je čoln prvrnil in vseh devet oseo
je utonilo.	,	.
Ruski izseljenec umorjen m oropan. Policijski pes izsledil morilca. Na cesti iz Oderberga v Virbic
so našli strašno razmesarjeno truplo nekega moškega. Zaboden je b dvajsetkrat. Orožniki in policaji so takoj pričeli storilce zasledovati. K mrtvecu so pripeljali pohupka psa »Princ« in »Jefi«. Psa sta vohala; sled je bila težavna, ker je padla slana, a »Jefi« je sled dobila m nas a delavsko knjižico, ki se je glasila na ime Tomaž Malitschewsky. Psa sta sledila sled do postaje Hrušan, iz ce-sar sklepajo, da se je morilec po železnici odpeljal. Policija upa. da morilca kmalu dobi.	.	.
Smrtna nesreča na zelezmo. Tržaški vlak je dne 14. t. m. popol: dne ob pol 1. uri povozil med predori pri Zgornjih Ležečah brzojavnega uslužbenca Gubanca iz bt. Petra. Bil je v službi ter se je ognil lokalnemu vlaku iz Št. Petra; v tem^ hipu je pa pridrvel iz ovinka tržaški vlak, ga zgrabil za nogo, mu jo zlomil ter ga vrgel z vso silo ob skalovje. Gubane je obležal s popolnoma razbito glavo na mestu mrtev. Bil ie vesten in nriliubljen uslužbenec ter je bival v Št. Petru šele eno leto. Doma ie iz Vodic na Gorenjskem. Zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok.
Aretiran defravdant. Predvčerajšnjim oonoči se ie pripeljal z iz-
voščkom iz Beljaka v Celovec mlad mož. ki ie popival po tamošnjih gostilnah in plačeval za vsakega, kdor je imel žejo. To je bilo zelo sumljivo in prijeli so ga. Mladi mož se piše Ivan Osterman. Izpovedal je, da je pismonoša iz Podnarta in da je vzel svoji ženi denar iz omare, da napravi potovanje iz Beljaka v Celovec. Na brzojavno vprašanje je odgovorilo orožništvo v Kropi, da je Osterman poneveril pri poštnem uradu v Podnartu 236 kron in da je z njimi pobegnil. 130 K so še dobili pri niem. ostalo je že zapravil.
Umor. V Moszeturu na Ogrskem so vlomilci umorili imovitega kmeta Šandorja Nathazyjt in njegovega vnuka. Prvega so ubili z gorjačo, drugega pa zadavili. Vpienili so 260 kron. konje in voz. Osumljeni so cigani.
Velika nesreča v rudniku. V rudniku »Universal« pri Cardiffu na Angleškem je dne 14. t. m. dopoldne nastala eksklozija v jami, v kateri je bilo 700 delavcev. Izmed zasutih rudarjev so jih spravili 327 živili na dan, razim tega so izkopali šest mrličev. Število ubitih cenijo na 150.
Morilec Schmidtove zasleden, Policija je v Budimpešti zaprla 39-letnega lončarskega pomočnika Jožefa Ederja. katerega je neki njegov sokrivec Arnold Deutsch pri neki tatvini, s katerim se je sprl. ovadil kot morilca dunajske prostitutke Mici Schmidt.
Roparski napad na gostilničarja. V okolici Briihle pri Kolinu je napadlo več mladih zločincev nekega gostilničarja v njegovi gostilni, da ga oropajo. Gostilničar, srčen mož, pa pograbi puško in strelja na roparje. Enega roparja ie pogumni gostilničar smrtno zadel, več jih je nevarno ranil.
Cigana usmrtila kmeta. Pri Ncu-haldesiebnu so zaprli cigana Hermana Ebenderja, ki je s svojim starejšim bratom umoril pri Fuldi gozdarja Romannsa-. starejši brat je ušel. Cigana sta pri nekem kmetu kopala krompir in se v pijanosti bahala. da sta gozdarja usmrtila.
Velika železniška nesreča. Ekspresni vlak. ki vozi v Manchester, je 15. t. m. popoldne zavozil na postaji St. James v Liverpoolu (Angleško) v neki drug vlak. Izpod razvalin so izvlekli šest mrličev; sodijo pa, da je deset oseb mrtvih in da je veliko potnikov ranjenih.
Ljubljana.
— »Slovenec« piše, da je na Kranjskem še mnogo učiteljev, ki ne poznajo ne božjih ne cerkvenih zapovedi in vpraša: kaj poreče na to »Učit. Tovariš«. Odgovor je prav lahek: Največ takih učiteljev je med Slomškarji.
— »Slovenec« se pridruži vsakemu, ki nas sramoti. Zadnjič »Edinosti«, včeraj se je pa pridružil »Suitenblattu« in laže o nepatriotie-nem pisanju »Dneva«. Lepa družba: »Slovenec« in nemški »Šuftenblatt«.
— Da Je dežela Kranjska na »kantu« so krivi klerikalci, zato ker so razsipali miljene za take stvari in podjetja, ki se ne bodo nikdar izplačevala. Kam so pripravili deželo Kranjsko, se razvidi iz deželnih računov. Da bi pa lahko naprej sleparili in razsipali žulje davkoplačevalcev. z vso silo delujejo na svojo zmago pri bodočih volitvah. Lastne poslance Mandelja in Šukljeta so vrgli vun, ker sta jih opozorila na neredno gospodarstvo z deželnim denarjem. Ako se klerikalci sedaj že lastnih pristašev boje. kako veliki morajo biti njihovi zločini, kj so jih zakrivili napraiti davkoplačevalcem, vohicem v kranjski deželni zbor. Pri bodočih volitvah naj nas vodi v boj geslo: »Proč z oderuhi in sleparji davkoplačevalcev.«
— 60.000 kron je pojedel Šušteršič davkoplačevalcem s tem. da si je dal po kraljevsko urediti svoje stanovanje. ki je popreje celo za nadvojvode bilo dovoli udobno. Ali je tak človek ljudski zastopnik, ki bi se moral boriti za korist ljudstva, k l onih ljudi, ki ga volijo! — Koliko davkoplačevalcev se bori danes za bori kruli, da se po možnosti nasiti vsak dan. pride pa klerikalni poslanec Šušteršič in zapravi za svojo udobnost 60.000 kron deželnega denarja. Za ta denar, katerega je Šušteršič v sporazumu s svojimi klerikalnimi kolegi poslanci takorekoč proč vrgel, bi lahko bilo 10.000 ljudi sitih vsak dan In to skozi en teden. Koliko ljudi na Kranjskem mrje gladu in pomanjkanja. Šušteršič, ki se imenuje ljudski zastopnik, pa krvavo prisluženih 60.000 kron, takorekoč iztrganih iz ust volilcev, zaradi svojih kapric po nepotrebnem vrže proč! Na pogibelj škodljivcem davkoplačevalcev!
— Izzivanje. Mirozov, ki se je vršil v petek kot proslava lOOletnice bitke pri Lipskem, so ljubljanski nemškutarji hoteli porabiti v predrzno demonstracijo! — 2e ko je godba
igrala pred Sclnvarzom in Kusmane-kom se je predrznilo par kričačev s tem, da so vpili »Heil«! Izzivanje nemškutarskih študentov se je nadaljevalo na poti pred deželni dvorec. Pred »Tonhalle« so se nemški srednješolci 80—120 po številu furnirali v nekak sprevod. Seveda klicev »Heil« ni manjkalo, celo »Heil Deu-tschland« se je slišalo! Razburjenje Slovencev je bilo opravičeno; zato so. ko se je začel pomikati cel sprevod dalje, s silo pritisnili dalje v \Volfovo ulico. — V Stritarjevi ulici je nek nemškutar začel zmerjati z »Windische Hunde« kar je dalo povod, da so Slovenci razgnali nem-škutarsko svojat v stranske ulice. Nemškutarji so med odobravanjem občinstva bežali na vse strani. — Videlo sc je takoj, da je nemškutar-ska demonstracija dobro organizirana; zbrali so se zopet v kolone pred stolnico. Tja je prihitel Fink z nekaj stražniki in začel hruliti Slovence. Popolnoma brez povoda je dal aretirati nekega gospoda! — Navedeno ie slovensko množico jako razburilo, posebno ko se je videlo, da se ščiti predrzno izzivanje nemškutarjev. Končno ie policija vendar na Vodnikovem trgu zapovedala vsem, da se razidejo. Nemci, seveda v kolonah, so jo mahnili čez Vodnikov trg na Frančiškanski most. Slovenci so pritisnili za njimi, ter jih ponovno razgnali. Med žvižgom in ogorčenimi klici je množica šla po Prešernovi ulici, ter pognala izzivalce na vse strani! Policija je aretirala več ljudi, seveda brez potrebe, za vsako malenkost. Izpred Škofije se je godba vrnila v »Zvezdo« in igrala dva komada pred spomenikom Radeckija. — Nemčurji navdušeni radi postopanja c. kr. drž. policije zopet hočejo v kolonah skozi Šelenburgovo ulico. Slovenska množica jih zapodi v Knafljevo ulico, kjer eden izmed nemškutarjev hoče s palico udariti nekega Slovenca. Bilo je dovolj! Slovenci v diru zapode demonstrante proti »Kranjski šparkasi«. Nemška druhal je bila razpršena na vse strani. nakar so se množice med peva-njern »Hej Slovani« razšle. — Tako je končala drzna demonstracija ljubljanskih nemškutarskih študentov.
— »Stinkbombo« ie vrgel v petek nek nemškutar pred »Tonhalle«. Mislil je s tem nagajati Slovencem: Namen se ie ponesrečil, spomnil nas je le, da je treba na vse načine delati na to, da se takšen smrad v Ljubljani zatre.
— Med nemškimi izzlvači se ie najbolj odlikoval Mahrov sin 'm pa
nek nemški profesor. Mahr je dobil zasluženo plačilo za svoja izzivanja, ter moral z razbitim cilindrom zginiti s pozorišča!
— Prave zaklade ima ljubljanska državna policija v svoil sredi, celo ljudi, ki z zadnjico vidijo. Tako se je zgodil pred pošto sledeči slučaj: policija žene pred seboj po Prešernovi ulici množico. V tem se zaslišijo za hrbtom policije »Živio-<-klici, (ki so veljali zmagi zveznih armad nad Francozi!) Tu se obrne neki policaj P. zgrabi mirnega pasanta, ki se vrača iz Šiške domov na Vodnikov trg. Ker je oni gospod povdarjal. da ni ničesar storil ga policaj zavrne: Jaz sem vas videl, kako ste kričal in kako ste usta široko odpiral. Tako je govoril policaj, za čigar hrbtom je omenjeni pasant mirno šel svojo pot. Ker je omenjeni-proti aretaciji protestiral ga je P. nahrulil:	»Vas vržem na tla in zvežem kot psa.« — Zahtevamo, da se s slovenskim občinstvom postopa kot z ljudmi in ne kot s psi. Saj so vendar tudi Slovenci člani flottenvereina in veterancev.
— Poziv na ona dva gospoda, ki sta bila prisotna zgoraj omenjeni aretaciji trgovskega sotrudnika Ant. Ur. pred pošto, in ki sta se sama ponudila pri policiji za pričo, pa sta bila odslovljena, ne da bi bila zaslišana; prosita se, da naznanita svoj naslov Ant. Urb. potom našega uredništva, da jih more navesti kot priči za svojo nedolžnost.
— Odgovor na nemško izzivanje hoče neki graški list izrabiti v svoje namene, češ da so Slovenci motili cesarsko pesem. Uradna »L. Zeitung« pa izrecno poroča, da to ni res. To je najboljši odgovor na nemške laži.
— Kai razumejo ljubljanski Nemci pod patriotizmom. Predsinočnjem pri godbi so ljubljanski Nemci neprestano na vseh koncih in krajih izzivali Slovence in kričali — »Hoch Deutschland«. Ker Slovenci s tem niso bili zadovoljni, temveč so reagirali na nemško izzivanje, so Nemci postali ogorčeni in govorili, da naj se jih na miru pusti, ker oni dajejo du-ška svojim patriotičnim čuvstvom. Ljubljanski Nemci torej smatrajo izzivanje Slovencev za izvrševanje svojih patriotičnih dolžnosti.
— Predrznost nekaterih policajev. Pri petkovih demonstracijah v Šelenburgovi ulici je na množico vpil nek policai »Bande« in pa »Die Bande mtissen wir auseinander trei-ben!« — Opozarjamo ravnateljstvo
c. kr. drz. policije, da poduči svoje nemške stražnike, da ne spada v uradni posel, zmerjati občinstvo! — Jako surovo ie bilo tudi postopanje komisarja Turnerja. Zadnji čas je. da ravnateljstvo tega, za Ljubljano nezmožnega človeka, spravi kam drugam.
— »Diensteifer.« Pred škofijo riuk surovo zavpije nad nekim gospodom. da gre »narazen«. Dotični gospod opomni, da bo šel. naredi pa samo opazko ker Nemci smejo ostati na mestu. »VVaehmann, arretieren sie den da!« — Seveda med občinstvom je to postopanje doseglo ravno nasprotno, kot pomirjenje.
— Nekemu Kadiuuiggu, ki je v petek hotel pokazati svojo pristno nemško kri, smo izkazali preveč časti. ker smo rekli, da jc »profesor«. Kakor se nam poroča, je strokovnjak v cehanju — druzega nič.
— Vojaška parada se je vršila včeraj ob 9. zj. v Zvezdi. Vojaški kurat je bral mašo. katere se ie udeležil tudi škof in nemški viteški red Med mašo so pokale salve — stre^ Ijalo se je tudi ria Gradu. Po maši je bil defile pred dež. dvorcem. Parado ie gledalo mnogo občinstva.
— »Glasbena Matica« priredi, kakor že objavljeno, v torek 21. t. m. koncert v »Mestnem domu«, pri katerem pride s sodelovanjem slavnega virtuoza J. Kociana ifi pianista Elsnerja svetovna glasba, s sodelovanjem slovenske koncertne pevke gospe Lovšetove in pianista A. Trosta pa slovenska izvirna glasba do besede in veljave, s čimer bo občinstvu, skladateljem in skladbam ustreženo. Ker letos ni domačih stalnih glasbenih prireditev v gledališču, želi »Glasbena Matica« slovenskemu občinstvu nuditi poleg velikih koncertov v veliki dvorani tudi manjše izvrstne glasbene prireditve s sodelovanjem domačih in svetovnih umetnikov, deloma tudi s sodelovanjem oddelka pev. zbora »Gl. Matice« v Mestnem domu. Taki koncerti so nameravam v soboto 8. novembra, v soboto 15. novembra, v torek 2. decembra itd. Če bo slovensko občinstvo te v idealni nameri prirejene glasbene večere v zadostnem številu posečalo. utegnejo poleg velikih koncertov postati za glasbeno vzgojo pomembni. Ker pri teh koncertih itak ni pričakovati velikanskega navala, m ker so za Matico stroški za dvorano pri koncertih v Unionu in Narodnem domu preveliki, se za torek napovedani koncert vrši v Mestnem domu. ki je za tako prireditev primeren. Občinstvo opozarja, da je vstop v dvorano od dveh strani natančno določen, razviden iz listkov za sedeže, da se prepreči gnječa pri vhodu in garderobah.
— Football-tekma »Ilirija II.« : »Slovan«. Danes se vrši na igrišču ob Lattermannovem drevoredu tekma med II. moštvom »Ilirije« in moštvom »Slovan«, ki nastopi to pot prvič javno. Kot srno poročali že včeraj, ie »Slovan« dokaj čilo moštvo, enakovredno svojemu nasprotniku. Tekma bo vsled tega gotovo živahna in napeta. Začetek tekme ob polu 3. uri popoldne. Vstopnina 40 vin.
— Ponovitev jubilejne lavne telovadbe v »Narodnem domu«. Ustrezajoč izraženi želji, priredi ljubljanski Sokol danes dne 19. oktobra, ob 8. zvečer v telovadnici Narodnega doma iznova javno telovadbo z enakim vzporedom. torei tudi telovadne plese. ob znižani vstopnini: sedeži v I, vrsti in na galeriji 1 K; sicer 80 v: stojišča 40 vin; otroci 30 vin. Vstopnice se dobe danes dopoldne v trafiki ge. Češarkove v Šelenburgovi ulici ter zvečer pred telovadbo pri blagajni. Ta javna telovadba je imela pri prvi prireditvi tak uspeli, da ic srbski Sokol v Zagrebu povabil Sokola v Ljubljani, da bi jo priredil tudi v Zagrebu. Začetek točno ob S. uri, blagajna pa se otvpri ob 7. zvečer.
— »Slavčeva« plesna vaja se je zadnjič vsled »Sokolove« veselice prejemala in bode trajala danes v nedeljo od 3. do 8. ure zvečer, kakor običajno v veliki dvorani ' Nar. doma.«
— Koncert in zabavni večer s plesom v hotelu »Tivoli«. Danes v nedeljo dne 19. t. m. prirede godbeniki bivše slov. Filharmonije v hotelu »Tivoli« koncert pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Černya. Koncert se prične ob 4. uri popoldan in traja od 7. ure zvečer. Vstopnina h koncertu 40 vin., otroci do dvanajstega leta v spremstvu staršev vstopnine prosti, Zvecei od S. ure naprei prirede zgoraj navedeni zabavni večer s plesom. Proizvajali se bodo najlepši in najživalmejši Štrausov). Leharjevi in drugi občinstvu priljubljeni valčki. Vstopnina za večerno prireditev znaša 60 vinarjev za osebo. Za obojekratno polnoštevilno udeležbo se priporočajo godbeniki.
— Plesna šola N. S. Z. Opozarja se člane in članice, da se točno ob’ 3. uri začne pouk. Vabimo tem potom vse plesalce, ki so željni pouka1, da se udeleže v nedeljo popoldne v dvorani hotela »Ilirija«.
— Opozarjamo člane in prijatelje N. S. Z. na zabavni sestanek, ki
se vrši danes v nedeljo ob pol 8. liri zvečer v areni »Narodnega doma«. Vstopnina prosta. Sodeluje tambura-ški zbor. Komični nastopi.
— Danes, v nedeljo se vrši shod c. kr. državnih nastavljencev v »Mestnem domu« in sicer ob pol It. uri dopoldne.
— Edvard Bulverjev roma« »Poslednji dnevi Pompejev« se občuduje v Kino Idealu«. Krasna Jona očara vsakogar s svojo igro in postavo. Mladi Glaucus si je pridobil takoi simpatijo obiskovalcev. Krasne scenerije, pretresujoča vsebina sen-zacijski prizori izbruh vezufa. vse je tako umetno sestavljeno, da si mojra ta film vsakdo ogledati. Predprodaja listkov vsaki dan od polu 11. do 12.
Trsi
Za izrabljevanje jih imajo. Mednarodnost naše socialne demokracije je že splošno znana. V tem tiči tudi vzrok, da io je slovensko ljudstvo po pretežni večini zapustilo. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah pa so hoteli socialni demokratje vreči našemu slovenskemu ljudstvu pesek v oči. Niihova stranka ie milostno dovolila, da sta smela kandidirati tudi dva slovenska socialna demokrata, eden v mestu, drugi pa v okolici. To ni storila morda s stališča mednarodnosti, marveč zato, ker je s tem hotela pridobiti slovenske volilce na svojo stran. češ. poglejte, 'da smo pravični v narodnem oziru, da izvajamo to. kar zahteva naš program in da so torej vsi očitki, da kratimo Slovencem pravico — zlagani. Izšla je bila v onem času tudi ona lažnjiva volilna brošurica. Toda vkljub vsemu prizadevanju so temeljito pogoreli, to pa zato. ker jih naše ljudstvo že predobro pozna in jim zavolio tega ničesar več ne verjame. In kaj sedai? Na konferencah, ki jih uprizarja socialno demokratična stranka neprestano, govorniki pov-darjajo. da je doživela njihova stranka pr.i zadnjih volitvah tak poraz samo zaradi tega. ker ie nastavila za kandidate tudi slovenske sodruge, pravijo, da če bi tega ne storila, bi italijansko-libcralna stranka ne uprizorila take gonje proti socialni demokraciji. A tako! Ker so italijanski liberalci taki besni sovražniki Slovencev. zato naj soc. demokracija zataji svo-i mednarodni program! In to se je do danes res neprestano dogajalo in se bo tudi zanaprej. Italijanski socialni demokrati torej že se-tiai izjavljajo, da v bodoče ne bodo reč dopustili h kandidaturi nobene-Ka slovenskega sodruga. Lepa reč! No. pri vsem tem pa bodo ostali slovenski sodrugi popolnoma mirni, ker proti krivicam, ki se iim gode v mednarodni organizaciji, se ne upajo niti besedice ziniti: prišli so že docela pod vpliv italijanske socialne demokracije. katera ie nekoliko pametnejša kot slovenska, ker zna skrbeti za svoj narod, za italijanstvo, in katera vodi zavolio tega strogo italijansko nacionalistično politiko, kar smo že neštetokrat dokazali. Kdai bo slovenske demokrate, kolikor jih ie še tam. srečala zdrava pamet? Ali se bodo res vedno pustili izrabljati?
Godbeni odsek N. D. O. priredi jutri, v nedeljo. 19. t. m. izlet v Bar-kovlje. Zbirališče ob 2. pop. pred »Nar. domom« v Trstu, kjer bo godba zasvirala par komadov. Ob pol 3. odhod izpred »Nar. doma« proti Bar-kovljam. Tanrse vrši v »Nar. domu« od 3. ure naprej koncert, po koncertu pa bo ples. Kakor smo že poročali, je dosegla godba N. D. O. v zadnjem času precejšen napredek, zato upamo. da se slavno občinstvo v čim večjem številu udeleži omenjenega koncerta, ki obeta biti res pravi umetniški užitek. Koncert bo vodil glasbeni učitelj g. Vanous. —■ V slučaju slabega vremena izlet odpade, koncert pa se vrši vzlie temu. in sicer v dvorani »Nar. doma« v Bar-kovljah.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poroči!a.
AVSTRO-OGRSKA IN ITALIJA ZA ALBANIJO.
Belgrad. 18. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Na merodajnem mestu potrjujejo, da je odpravnik avstro-ogrskega poslaništva predvčerajšnjem svetoval ministrskemu predsedniku Pašiču v imenu svoje vlade, da naj se SrbUa drži sklepov londonske poslaniške konference *n da naj odpokliče svoje čete s položajev. ki jih je zavzela na albanskem ozemlju.
Enak korak je storila včeraj tudi Italija, ali ue uradno, kakor se je to pričakovalo.
POSOJILO SRBSKE »UPRAVE FONDOV«.
Belgrad. 18. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Kosta Stojanovič ie danes zaključil v Parizu za »Uprav fondov« (hipotekarno banko) pri »Credit mobiliere« posojilo v znesku tridesetih milijonov.
ANEKSIJA NOVIH SRBSKIH KRAJEV in KREDITI ZA NJE.
Belgrad. 18. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Narodni skupščini so predloženi v odobritev krediti za nove kraje, o katerih se bo razpravljalo v teku tega meseca.
Te dni bo predložen narodni sku-pštini zakonski predlog o aneksiji no-
vooslobojenih krajev.
ZAVAROVALNA DRUŽBA »JUGOSLAVIJA« V BELGRADU.
Belgrad. 18. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Ministrstvo narodnega gospodarstva ie odobrilo pravila zavarovalne družbe »Jugoslavija«, ki začne poslovati s kapitalom enega milijona dinarjev v zlatu.
DR. TREŠIČ-PAVIČIČ V BELGRADU.
Belgrad. 18. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Sinoči je bil v oficirskem domu banket na čast dalmatinskemu državnemu poslancu dr. Trešič-Pavičiču. ki je bil burno pozdravljen. Na banketu je bil tudi belgrajski župan Ljubomir Da-vidovič. upravnik »Narodne banke«, nekoliko poslancev in več uglednih belgrajskih meščanov.
PRESTOLNA BESEDA KRALJA PETRA.
Belgrad. 18. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Splošno se zapaža, da se v kraljevi prestolni besedi prav malo govori o zunanji politiki, temveč se samo na kratko omenja, da so odnošaji Srbije do drugih držav dobri. To se razlaga s tem, da je še vedno mnogo visečih zunanjih vprašanj, ki jih ima diplomacija še rešiti in zato se omenjajo v prestolnem govoru samo minule vojne, o zunanji politiki se pa ne govori.
AVSTRO-OGRSKA OSAMLJENA
IN ZAPUŠČENA OD VSEH.
Belgrad. 18. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Avstro-Ogrska je v svoji balkanski politiki popolnoma osamliena iti od vseh zapuščena. samo Italija se je še drži. Nemčija hodi že dolgo svoja posebna pota in ie tudi sedaj, v vprašanju Albanije odkrito izjavila, da io t» stvar nič ne briga in da ie to samo zadeva Srbije in Albanije in se Je s tem pridružila stališču, ki ga zastopa trojni sporazum.
Sicer ie pri vsem tem mogoče, da Srbiia vseeno odpokliče za sedai svoie čete z ozemlja avtonomne Albanije! dokler mednarodna komisija ne določi definitivnih mej med Srbijo in Albanijo.
Ravno pri tem določanju definitivnih mej se Pa lahko zgodi, da se določijo take meje. ki jih zahteva Srbija, ker stoji večina velikih sil na njeni strani, tako, da ostanejo avstro-ogrskl člani mednarodne komisije s svojimi italijanskim tovariši skoraj gotovo osamljeni s svojimi zahtevami v prilog Albaniji.
Komplikacij na najbrže vseeno ne bo. ker se bo morala Avstro-Ogrska z Italijo prilagoditi razmeram.
hfaff
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
šivalni stroji
*
priznano najboljši. 10 letna garancija.
i.Vok,
Ljubljana, Sodna ulica štev 7. Ceniki zastonj in 'poštnine prosto.
Odda se
d&aova&je
s tremi, štirimi eventuelno s petimi sobami, kuhinjo in pritiklinami za 1. november. Poizve se na Mestnem trgu 13/1.
SODE
Soba, pripravna za društveno sobo, se takoj odda. Poizve se v pisarni dr. Ivana Lovrenčiča. Miklošičeva cesta št. 8.	1009—I
Proda se dobro ohranjeno sedlo (Unifornisattel) za nizko ceno. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno.
1016—1
KORESPONDENCA.
Dve resni, značajni dami z dežele. želiti korespondirati s samostojnima gospodoma. Naslov pod '»Primavera in Sreča« na »Prvo anončno pisarno« v Ljubljani. 1015-3
Mlad Srb želi korespondirati z mlado damo ali vdovico. Naslov pod »Mladi Srb«, ooštno ležeče 1. 31. Ljubljana.	1020—1
Kdor hoče'VE
uro zastonj!
Da se naše izborne žepne ure povsod spoznajo razdelimo gratis 5000 ur. Pošljite natančen naslov potom dopisnice tovarni ur
JAKOB KONIG, Dunaj 111(2.
Poštami 45, Fach No. 368.
Dobro ohranjeni rabljeni pisalni stroji kakor: Remington, Sinith Bros, Smith Premier, Urania, Empire, Fox i. t. d. so po nizki m,., ceni na prodaj.
The Oliver Trading Office, Ljubljana.
Kdor hoče imeti res zanesljivo in trpežno uro, fino Izdelane verižice, prstane -1.1. d. naj ne / /A prezre	/
tvrdke
Ljubljana, sv. Petra c. 4.
Izdelovalnica
Za izdelovanje, popravljanje in barvanje vse vrste damskih in moških klobukov po najnovejši modi. — Zagotavljajoč naročnike solidne postrežbe in naj nižjih cen se priporoča
Alojzij Pečnik,
klobučar v Kranju.
8 dni na poizkušnjo
požgem vsakemu za 8 tlni zamenjave ali denar nazaj po povzetju: Amer. nikl. urn K 2’80 RoBkopr pat. ura K 8* — A m. Loldin-ura K 3*50 Železu.-Roškopt' K 4 —■ Roskopf, dvojni Plašč . . . . K 4-50 Ploščata mestna ura . . . . K 5*— Srebrna imitac.
dvojni plašč . K C*— 14 kar zlata ura K t8’~■ Orig. Omega-ma K 20* Konkur. budilka ponikljana, 20 cm visoka . . K 2*— Znam. Junghaus K 8*— Radij-svet. kas. K 4*— Radij, 2 »vonen K 5*— Radij, 4 zvonci K 6*— Radij, godba. j. K 8*— Um na nihulo,
75 cm ... K 8*— Ura na nihalo, /.vonovobitje . K 10*~ Ura na nihalo z godbo* budilko
garancija po po-	K
vzetju.	dilko	....	K	6	—
Max Bobnel,
Dunaj, IV. Margarethenstrasse 27/400.
Originalni tovarniški cenik brezplačno
Triletna pismena
dobro ovmjene stare in nove, male in velike, ima na prodaj
IV. BUG0EN1G, sod. mojster, LJUBLJANA, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 7.
Martin
* I
Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urami in zlatarni
Alojzija Povha, Trst
ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata	izbora.
čevljar in izdelovatelj gornjih delov
v Ljubljani, Woiiova ulica 12,
Priporoča se slavne u r občinstvu za vsa v to stroko spadajoč dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno.
izurjen v manipulaciji, vešč Gabelsberger-jeve stenografije in zmožen obeh deželnih jezikov se takoj sprejme. Pismene ponudbe dr. Henriku Haas-u, odvetniku v  Mariboru.-------------------
Zapomni, ne zabi; Bolan ali zdrav,
Le „FLORIAN“ rabi, Želodcu bo prav!
Želodčni liker
s m m
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Pristni „FLORIAN“ se dobi edino od Rastlinski^jlest^
v Ljubljani.
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. Edina zaloga:
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutha, Msr-saie, Malage, Konjaka, žganja itd.
Xjj“CLlol5sin.si-
■ ■■■HBKKIMBHBMCMEiKHHKBffHnVCKE ■KBVKt rKKITKBEESCEH
■
—————a   ■
Modistinja
| MINKA HORVAT |
| Ljubljana, Stari trg št. 21.	|
■ Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu- ■
kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrše.
H ■
K
P
■‘■■BfcEUSS BUt'KCKBfc£BEKVKBr*BF REElffEgrtKI r B2BBE BRBBt KSaBftBKftSB
:E
Oglejte si
pred nakupom izgotovljene obleke, tukna in pelerine za odraslo in
:: šolsko mladino ::
v trgovini
Sr JPri Škofu“ ^
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije nasproti gostilne „Pri Sokolu".
I. Gorjanc, preje Kocjan,
specijalna trgovina za bandaže, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 28.
Največja zaloge kirurg, obvez, gumi-platna, Sokslet-aparatov, sesalke, foper-lev, gobic, različnih irigaterjev, Ladyo Fuiud, bidet ter priprave za bolnice in babice. — Trebušnih pasov, specijelno Monspol, Kaiser, Teufels mesičnih pasov, Suna, Mensis, Mertur, Regula in drugi. — Različne pasove in gumi,i nogavice izdelujem po naročilih gg. zdravnikov. — Tetra plenice in srajčke, povoje. — Otroška tehtnica za izposojevanje.
3 CZ
Modni salon
Stuchly-Masehke
3 Ljubljane, Zidovska ulica 3
priporoča cenj. damam tu in ra deželi svojo bogato zalogo
- zimskih klobukov in športnih čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno in ccr.o. Žalni klobuki vedno v zalogi. Priznano d.c"bro "blag-o — nlizlre cene.
Z3f
Ectea posebnost
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6
■	------—u
Naznanilo preselitve obrti. ■
• ______ «	ja*
Konfekcijska trgovina
Maček & Ko.
založniki c. kr. priv. južne železnice
Ljubljana, Franca
priporoča veliko izbiro jesenskih in zimskih novosti za gospode in " . * . dečke. . " . ‘
Strogo reelna postrežba. Najnižje cene.
 ......—,...................... «.l
Rajmund Bizjak
urar in zlatar
TKST
Čampo S. Giacomo 4.
/elika zaloga žepnih in stenskih ir, regulatorjev in budilk prvovrstnih tovarn. Velika izbira urarskih potrebščin.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad ■ K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 2, (laet..a liisša.)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račnn ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
mtr4V|o
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Klobuke
mr čepice
od preproste do riafinejše izvršbe.
Moderno perilo, trikot perilo :: kravate, dežniki,
:: galoše itd. ::
Specialna, modna in špor-tna trgovina za gospode —in dečke =:------
J. KETTE I
Ljubljana, Franc Jožefa c. d. .
mummmmMummmmmmuMummummmuummmm
S Zaloga po- 8 B r	1	Ljubljana,	!
hištvainta- | 1T* H
■ petniškega Sil lllUullu • režije cesta ■
■ : blaga. :	\ 1	jj 11 (Kolizej). H
■■■iiBmnimniKgBBiErHKMSP-rrr f ehbferpe' rrbereseiebkbiB!
■	g	BI
■ Zaloga spalnih	g	Zaloga	otomanov	g
8 terI /*dilni^	f	divanov,	žimnic	S
,1 v različnih najnovejših	slogih,	g	7	—
::: Zaloga otroških vozičkov. ... B
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■KBHBBIBKHSrBHBEBliKBBKEHDBBBKnHHBiaigBiaH
Spalnica v amerik. orehu ■
K 350 - g
Obstoječa: 2 dvovratne omare, 2 postelji, 2 nočni oma- J rici, 1 umivalnik z marmor ploščo in ogledalom. F r|
h
Kupujte zahtevajte e
povsod edino-le
Priznano najboljše!
1
I Ciril-Metodove
g Dobijo se povsod! vžigalice!! S
Glavna zaloga pri IVAN PERDAN-u v Ljubljani. JBj
Brni
Ceno psleijno perieT
Najboljši češki nakupni viri
1 kp sivega, dobrega, pu-
Ijenepa 2 K: boljšega 2'40 K; priina pol-belega 2-80K, belega 4 K: belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelegn, puljenega, 6-40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; lia.jfi-nejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje ^gega." modrega, bclegaali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm sir., polnjena z novim sivini, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K; zglav-nice 3 K, 3-80 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm široka 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4'60 K 5-20 K, 5-70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 K, 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za ncugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice 790, Češko.
Sprejme sc takoj v trajno delo samostojen
kovaški pomočnik.
Plača j o dogovoru. — istotam sc sprejme tudi
kovaški vajenec
iz dežele, krepak in iz poštene družine. — J. Kunstler, Lepi pot štev. 173.
Popolni šivalni stroj je le
»Singerjev"
Dobi se samo s izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
Gramofonske
plošče
aonaiaaoDDn
z novum
slovenskimi
posnetki
so zopet izšle in se dobe
A. Rasberger, Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
Največja tovarniška zaloga najnovejših gramofonov In godbenih automatov na Kranjskem.
Glavni zastopnik tvrdk: Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, z znamko »Angelj*1, jn Homophon Comp.
v Berolinu znamka „Homokord„. Plošče: Jumbo, Favorit, Odion itd. vedno v zalogi.
: 10.000 vsakovrstnih plošč. : Lastna delavnica za izdelavo in popravljanje gramofonov in godbenih automatov vseli vrst. — Posamezna dela, igle, peresa, in cela kolesja. Ceniki zastonj in franko.
c-<
iif
»Zdravnik
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
ib- Več tisoč
pletenih jopic v vseh barvah,
posebno sivib, poprej K 16*—, sedaj K 8*—.
Moških klobukov
vsakovrstnih fason, poprej K 6'—, sedaj K 3*-
===== Klobukov za dečke ==
poprej K 4’—, sedaj K 2*—.
===== Klobukov za otroke ==
poprej K 2*—, sedaj K 1*—.
Največja izbira dežnih plaščev
-- za dame in gospode ----------------:—■
. poprej K 20’—, 30*—, sedaj K 14’—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
Moderna damska konfekcija
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah
=—i v modni in športni trgovini =
P. Magdič, Ljubljana, =prP°Ste?av=
i	_____
FRAN KRAIGHERj
IrrojaelsI m ©jeter
Gosposka “miles.. ateT7\. 5
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblelr |>*> ni eri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na iztero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cere zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	 229^
Podpisani uljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem kupil od prejšnjega lastnika
vrtnarijo pri Sv. Križu
ter bodem ondi izvrševal vsa vrtnarska dela. Prevzemal bodem tudi okrašenje in oskrbovanje grobov za Vsesvete. — Venci, šopki in vedno sveže cvetice se bodo vedno dobile ter se priporočam za dekoracije.
Ker sem v vrtnarskem obrtu dobro izvežban, se vljudno priporočam za mnoga naročila. Spoštovanjem
'V
Pavel Šimenc,
umetni, trgovski in pokopališki vrtnar,
Sv. Kriv. nri I.inhlinni. nnvn nnkortnlišč.p.