SLOVENSKI VESTNK CELOVEC ČETRTEK 2. MAJ 1991 Letnik XLV. Štev. 19. (2601) izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagertturt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Ktagenfurt Cena: 8 šil. din. 20 P. b. b. Č/ant' narodnostnega sosveta za S/o vence so to/trat /me// se/o v pos/op/u Deže/nega šo/skega sveta v Ce/ovcu. Popis: sosvet obsodi! kampanjo Heimatdiensta Narodnostni sosvet za slo-vensko narodnostno skupnost na Koroškem je na svoji ponedeljkovi seji v Celovcu odločno obsodil kampanjo oz. poziv Heimatdiensta, ki je v svojem glasilu „Der Karntner" v zvezi z vprašanjem po občevalnem jeziku zapisal: „Zapišite le nemško, če se ne čutite pripadnika slovenske narodnostne skupnosti". V soglasno sprejeti izjavi narodnostnega sosveta - vzdržal se je le en zastopnik svobodnjakov, drugi pa je glasoval za obsodbo KHD! -je nadalje rečeno, da pomeni poziv Heimatdiensta kršenje določil zakona o popisu prebivalstva, saj je v zakonu jasno zapisano, da morajo ljudje ob popisu povedati resnico. V izjavi je tudi jasno zapisano, da iz podatka, da nekdo v rubriki občevalni jezik navede slovenščino, ni /Z)t///r rm 2. stran/) Odprfa deželna razstava Ob 900-/e?n/c/ bened/k-fbtsbcga samostana so pretek// petek v /searpav/M v kabotsk/ Jobu/ oJprb prvo Ježe/no razstavo. V 2<§ samostansk/b prostor/b bojo Jo 27. oktobra /etos š/rok/ javnost/ prv/č Jo-stopne Jrugocenosf/, k/ so s/ /Zb Jose//' /abko og/eJob /e reJk/ poznava/c/ samostana. Og/eJ prve Jeze/ne razstave z nas/ovom „Koroška zak/aJn/ca" je možen vsak Jan o J 9. Jo 7 7. are, voJ/č/ pa znajo taJZ s/ovensko. Osnovne voHtve v ZSO za najpomemnejše funkdje? Upravni in nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta na skupni seji pretekli četrtek sklenila nadaljevati s procesom demokratizacije notranjih struktur. Tako naj bi po možnosti v fazi priprav na občni zbor, ki bo jeseni letos, s predhodnimi volitvami v bazi prišlo do temeljitih sprememb glede kandidatur oz. izbire oseb v najvišja politična telesa ZSO. Predlog o izvedbi takih volitev, s katerimi bi člani slovenske narodnostne skupno- sti imeli možnost bolj nepo-srednjo soodločati o osebah v vodilnih funkcijah znotraj ZSO, je podal tajnik dr. Marjan Sturm. O predlogu bodo temeljito razpravljali v vseh odborih ZSO in tudi na sestankih na terenu, ki so napovedani za prihodnje mesece. Člani upravnega in nadzornega odbora ZSO so pod vodstvom predsednikov dipl. inž. Feliksa Wieserja in Lipeja Kolenika nadalje razpravljali o ljudskem štetju 15. maja letos. Kritizirali so, da Avstrija z vprašanjen po občevalnem jeziku ne sledi sodobnem evropskem razvoju, saj bi se moralo vprašanje glasiti, katere jezike zna oz. obvlada vprašani državljan. Jasno pa so poudarili, da število tistih, ki bodo kot občevalni jezik vpisali slovenščino, nikakor ne sme biti kriterij za pravice slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm pa je članom obeh odborov podal oceno narod- nopolitične situacije koroških Slovencev in jih informiral o poteku razprave o novem narodnostnem programu ZSO, ki bo formalno zaključena z njegovim sprejetjem na občnem zboru. Odborniki so temeljito razpravljali tudi o odnosih s Slovenijo ter o procesu samo-osvajanja. Pri tem so izrazili željo po sporazumni, demokratični in mirni ureditvi odnosov v Jugoslaviji v smislu plebiscitne odločitve z dne 23. decembra lani. Konkretnih številk ni zvedeti! Ugotavljanje potrebe po dvojezičnem pouku v Celovcu, Beljaku in Šentvidu ima - kot smo zvedeli - pozitivne rezultate. V Celovcu se za javno dvojezično šolo menda zanimajo starši 46 šolarjev. Vendar pa z uradne strani ni zvedeti konkretnih številk. Predsednik deželnega šolskega sveta prof. Rein-precht je to utemeljil takole: „Podatki ugotavljanja potrebe še niso prijave, torej niso zagotovilo, da bodo starši svoje otroke jeseni res prijavili. Števila se še spreminjajo, zato jih ne bom objavil." Potres še okrepi! zahtevo po zaprtju JE Krško! Potres 6. stopnje po Mercallijevi lestvici z epicentrom v Dravski dolini med Labotom in Mariborom je v soboto zvečer vznemiril prebivalstvo v Sloveniji, na Koroškem in na avstrijskem Štajerskem. K sreči ni povzročil večje gmotne škode, je pa tako v Avstriji kot tudi v Sloveniji še okrepil zahtevo po takojšnjem zaprtju jedrske elektrarne v Krškem. Član koroške deželne vlade, deželni svetnik za varstvo okolja Herbert Schiller, v tiskovni izjavi od slovenske vlade zahteva konkreten načrt o izstopu iz jedrske energije ter začetek pogajanj o zaprtju !K. M!adi gtasbeni mojstri V spomin 200-letnice smrti W. A. Mozarta so učenci različnih oddelkov slovenske Glasbene šole na Koroškem pripravili v bilčovski ljudski šoli mogočen koncert. Prireditev, ki jo je sopriredilo SPD „Bilka", pa je zapustila vtis p odličnem delu učiteljev in učencev te naše ustanove. Obiskovalci od blizu in daleč so bili navdušeni nad kakovostnim sporedom, domačini pa so seveda še najbolj zaploskali Katji Gasser (na sliki), ki obiskuje že S. razred glasbene šole. Več na 6. strani. Duh Osvoboditnc fronte ni zamrl Ob koncu preteklega tedna so po vsej Sloveniji bolj ali manj svečano in množično proslavili 50. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Že v četrtek in petek so potekale svečanosti po občinah, v soboto, 27. aprila pa sc je centralno proslavljanje pričelo že zgodaj zjutraj s pohodom po Poti spominov in tovarištva ob nekdanji žici okupirane Ljubljane. Ob 11. uri se je na Trgu revolucije v Ljubljani zbrala ogromna množica udeležencev iz vseh slovenskih pokrajin ter iz zamejstva. Ljudskega zborovanja so se udeležili tudi številni koroški Slovenci ter delegaciji Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Slo- venske prosvetne zveze, Narodni svet pa se proslave ni udeležil. V imenu koroških antifašistov in demokratov pa je zborovanje pozdravil predsednik ZKP Janez Wutte-Luc. Udeležencem sta spregovorila predsednik RO Zveze združenj borcev NOV Slovenije Ivan Dolničar in član Predsedstva RS Ciril Zlobec. Spontani aplavzi in pritrjevanje med udeleženci so pričali, da je duh Osvobodilne fronte v ljudstvu še močno prisoten, v obdobju osamosvajanja Slovenije pa celo na novo prebujen. Ob 11.30 uri pa so po vsej Sloveniji polagali vence na grobove padlih partizanov in žrtev fašističnega terorja. Več na 7. strani. Osamosvojitev Siovenije: kritika zamujala viade postaja vse glasnejša! !VAN LUKAN /V;'a' Jva mc.vca a; več Jo 26. /a;;;/a. roha, h; ga /e na p/cb;.sc;;a 23. Jcccmbra /a;;;' prcb/vaNfvo 5/ovea;/c po.s;av;7o pohač;;;;;; organ o n;. Ja opratn/o v^c potrebne postophe za 2.a;;;o.sto/no.s; n; neoJvMno^r Kcpabhhe 3/oven;/e. Toj/aahe /n po^/anc; s7o-ven.she shapšč;;;e, h; so preteh/; ;eJca na Ja//evah razpravo o ;e/ fenr/, po so mora/; spoznaj, Ja Te;er/e;ova t/aJa An Jo zanra/a s pripravam/ /n honhrca;;;;; programo/n osamo.sv a/an/a, prejmem na go.spoJar.s&cm poJroč/a. Aa.sva/ /e vn'.s'. Ja /e v .s e 6 o// s'pra.s/pt20, haho sc 6o zajeva /zteh/a, ^a/ so .sc po.s/anc; raz.sJ, nc Ja 6; spre/e/; obvezne sA/cpc. Na Hrvaškem zelo napeto Ponedeljkov sestanek predsednikov jugoslovanskih republik je potekal v senci ponovne napetosti v Kninski krajini. Potem ko je hrvaški sekretariat za notranje zadeve v vasi Kijevo ustanovil svojo policijsko postajo, bi skoraj prišlo do mednacionalnega spopada s srbsko milico in prostovoljci, ki na tem področju povsem nadzorujejo položaj. Spet je posegla vojska in preprečila najhujše. Hrvaška vlada postaja vse bolj nestrpna, saj je vojska doslej zasedla že tretjino ozemlja republike, pred turistično sezono pa je zaradi Srbske avtonomne oblasti v Krajini Dalmacija po kopnem popolnoma odrezana od Zagreba. Na sestanku na Cetinju v Črni gori predsedniki republik niso razrešili pravzaprav ničesar. Pogovarjali so se o referendumih po republikah, pa še pri tem niso bili enotni. Miloševič vztraja pri nacionalnem izrekanju, ostale republike pa pri državljanskem. Ob tem pa se krepi vloga vojske. Obolelega ministra za obrambo Veljka Kadijeviča zamenjuje srbski general Blagoje Adžič, znan po svoji trdi liniji. Ta je že zagrozil z ukrepi, med drugim tudi Sloveniji, ki naj bi spet pošiljala nabornike na služenje vojaškega roka po vsej Jugoslaviji, kar pa je v nasprotju s slovenskim zakonom o narodni obrambi. JR. Peter Hadertap v dežetnem zboru Dr. Peter Haderlap, izkušeni komunalni politik iz Železne Kaple, je pretekli četrtek v koroškem deželnem zboru zaprisegel kot novi deželni poslanec v vrstah socialistične stranke. Dr. Haderlap, kateremu čestitamo k novi funkciji, nadomešča v deželnem zboru Valentina Blaschitza, ki 10. marca letos bil izvoljen za župana mesta Velikovec. Naročite „S!ovenski vestnik!" Pravni postopek proti L Pustu! Zveza koroških partizanov ho proti kolumnistu !ngo-maru Pustu v zvezi z njegovim pisanjem o Peršmanovi družini pretekli teden v „Kro-nenzeitung" sprožila pravni postopek. Pust je v svojem članku med drugim zapisal, da nemška SS-policija ni hila udeležena pri zverinskem zločinu nad !1 člani Peršmanove družine ter da je s tem tudi napis na spomeniku napačen. ZKP ho o najnovejšem nezaslišanim napadu informirala tudi vse antifašistične organizacije v prostoru Alpe-Jadran. Skupščinsko obravnavo stanja priprav za osamosvojitev Republike Slovenije je preteklo sredo odprl predsednik predsedstva Milan Kučan z govorom na skupnem zasedanju vseh zborov. Pri oceni doslej opravljenih sej predsedstev SFRJ, sestankov predsednikov predsedstev oz. predsednikov republik ter drugih medrepubliških razgovorov je Kučan dejal, da slovensko predsedstvo meni, da je kljub nasta- Koroška Jon;ov;n.ska .s/u-žba" (Karnfner /Vennat-J/cn.s;/ /c na Jskovn; kon/e-renc; /vcJ.sfavJu ..program / J točk", k/pa;;e.s/eJ;.soJob;;;;u evrop.sk/n; tokovom naJnka/-tarno.s;; m auerenačno.s;;, marveč-čeprav v ...soJobnc/š; ob/ek;" - propagira preživet aac;onahze;n, Je/oma ceio v zaostreni obhk;. Tako /e v novem programa te a cm .7k o a a eio n a /n e organizacije ponJar/cno, Ja mora Koroška tako po/itično kot upravno o .san; v .svoji/; sejanji/; mejak. Ja ne sme priti Jo lemu zastoju pri razgovorih o ureditvi prihodnjih odnosov v Jugoslaviji le-te treba nadaljevati. Predložil je slovenski predlog sedmih točk, katerega glavna izpoved je, da je treba postopek razdružitve dosedanje Jugoslavije opraviti nenasilno, demokratično, postopno in sporazumno ter da se republike v sestavi dosedanje SFRJ oblikujejo kot samostojne, suverene in neodvisne države. Opozoril pa je tudi na možnost, da se nikakršne obhke pr;k/p;č;fvc (,AtMck/ajl"j .S7ovc;;;/c k Koroški oz. Avstriji, Ja mora etnični sestav na Koroškem ostati tak kot je Janes /.../, Ja mora Kmoška Joseči opti-mam pri avtonomiji ter Ja ki nastajanje mnh;ku/a;rne Jru-žke na Koroškem ime/o za pos/eJico ..propaJ mnogovrstni/; okciJenta/nik ka/tar..." K///) se v svojem programa sicer priznava k Jokrema soseJstva s 3/ovenijo, kkrati pa poaJarja, Ja je pri ten; treka apo.števati ..princip mcJsekojnega ncvmc.šava- povežejo v zvezno državo. Slovenski predlog tudi predvideva, da si novonastale države medsebojno priznajo status suverenih držav kot subjektov mednarodnega prava in teritorialno integriteto v okviru obstoječih meja, osamosvojitev republik pa da ne sme iti na škodo enakih pravic drugih ter miru in varnosti v medsebojnih odnosih in v svetu. Če med republikami ne bi dosegli sporazuma o pravnem nasledstvu, pa po mnenju predsedstva Slovenije pride v poštev postopek po načelih mednarodnega prava, ki vključuje mednarodno sodišče ali mednarodno arbitražo in pa tudi inštitucije Konference evropske varnosti in sodelovanja, vključno s Centrom za preprečevanje konflikotv na Dunaju. Kučan je jasno kritiziral zamujanje slovenske vlade, ko je dejal, da pri osamosvajanju povzroča največ težav dejstvo, da še ni na voljo ustreznega programa. Skupščina po njegovih besedah ni sprejela predloga predsedstva, ki ga je predlagalo že sredi februarja, naj zadolži vlado, da čimprej pripravi vse potrebno za osamosvojitev Slovenije. Ostro pa je kritiziral tudi odsotnost predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, za katerega je dejal, da bo najbrž znal utem-Ijiti svoje potovanje v Pariz. Po Kučanovem mnenju so v politiki bolj in manj pomembne stvari, sleherni trenutek pa je treba oceniti njihovo pomembnost... Vladi v obrambo sta se javila k besedi minister Lojze Janko in odhajajoči podpredsednik vlade dr. Jože Mencinger. Obema pa ni uspelo popraviti nastalega vtisa, da vlada še vendo nima ustreznega programa za čas, ko sc bo treba zares osamosvojiti in ko bo potrebno zaščititi Slovenijo pred negativnimi posledicami na raznih področjih. n/a". ..//e;;na;J;en.s;" ;aJ; priznava ;'z 7. č/eua /zv/ra/oče prav/ce a; ustanove koroških 3/ovencev, poaJarja pa, Ja /e treba pr; vse/; areJ/tva/; v zvez; z manjšino upoštevati .števi/čno moč s/ovenske naroJnostne skupnosti, kar v 7. č/ena seveJa ni zapisano. Nikakršno presenečenje ta Ji ni zahteva K//D po uveJbi priznava/nega principa pri ave/jav/janja manjšinski/; pravir. naJa/jr ugotovitev, Ja so 3/ovrnr; na Koroškem ..privi/egirani", in ne Sosvet obsodit kampanjo KHD 7 Na Ja//e v a n/c s 7. strani/ mogoče sklepati, da je s tem avtomatično tudi pripadnik slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Narodnostni sosvet je v zvezi s popisom prebivalstva dobil tudi močno podporo osrednjega statističnega urada na Dunaju - na seji je bil prisoten višji uradnik dr. Lad-statter -, saj je ta podprl stališče narodnostnega sosveta za Slovence, češ da rezultat vprašanja o občevalnem jeziku ne pomeni ugotavljanja številčne moči narodnostne skupnosti. Na predlog članov ZSO pa je sosvet v nadaljevanju seje sprejel izredno pomemben sklep, da se ustanovi posebna komisija, ki naj bi izdelala novelo oz. popravek zakona o narodnostnih skupinah iz leta 1976. Kot je znano, osrednje slovenske organizacije ta zakon odklanjajo, ker nikakor ne ustreza slovenski narodnostni skupnosti. V prvem postopku bo komisija ugotovila zakonsko stanje in na osnovi tega sosvetu predlagala potrebne spremembe. Narodnostni sosvet pod predsedstvom dr. Matevža Grilca je na seji tudi sklenil, da obvesti zvezno vlado, da znašajo finančne želje oz. realne potrebe slovenskih društev, ustanov in organizacij na Koroškem za leto 1992 nekaj nad 80 milijonov šilingov. Ta vsota pa da ne predstavlja le želje po podpori na osnovi zakona o narodnih skupinah, marveč tudi iz drugih zveznih resorjev. Prihodnja seja narodnostnega sosveta bo predvidoma 21. junija na Gradiščanskem, kjer se bodo člani sosveta srečali s predstavniki madžarske narodnostne skupnosti. Va!entin Wieser novi vodja Renner-mštituta Mag. Walter Posch, socialistični poslanec v državnem zboru, je bil na občnem zboru referata za izobraževanje v SPO preteklo soboto v Celovcu izvoljen za novega predsednika. S to izvolitvijo je Posch prepustil vodstvo Rcnncr-inštituta Borovclj-čanu mag. Valentinu Wicscr- j" nazaJn/o ponovna zahteva po ../a.stn/h šo/ah a/; vsa/ /asta/h razreJih" ter Mgotav//an/a naroJne pripaJno.sn otroka ob pr;/av; k Jvo/ez/čnetna poaka na ce/otnetn Jvo/ezič-nern ozern//a. A/e J Je.set;;n; točkam; ..novega" K//D-/ev.skega programa pa seveJa ne man/ka opozorJo cerkvi, na/ se končno Jrž; sk/epov ško/;/ske s/noJe /eta /972 ter Ja mora b;t; konec ../ez/kovnega pri-kra/ševan/a nemških Korošcev. .." Miiionig zavrača Rup!a Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel se je na zasedanju slovenske skupščine pretekli teden v Ljubljani lotil tudi delovanja dr. Petra Milloniga, pooblaščenca slovenske vlade v Washingtonu. Dejal je, da je Miiionig v „vsaj dveh dokumentiranih primerih ravnal v nasprotju z ustaljeno diplomatsko prakso in v nasprotju z interesi Republike Slovenije". Konkretno je kritiziral Millonigovo omenjanje Tajvana v zvezi s finančnim posojilom Sloveniji in dejal, da take izjave Sloveniji zapirajo marsikatero možnost v mednarodnem priznanju ter da ji izredno škodujejo oz. ji lahko celo preprečijo sprejem v Organizacijo združenih narodov. ..Izvršnemu svetu bom predlagal, da gospoda Milloniga odpokličemo s tega mesta", je to zadevo zaključil Rupel. Dr. Peter Miiionig pa je medtem v „Delu" že zavzel stališče do Ruplovih očitkov in s vsoje strani predlagal, „da tovariš Rupel odstopi kot zunanji minister, ker je dejansko on tisti, ki prizadeva škodo naši mladi demokraciji". Pri tem je navedel, da Rupel po enem letu še nima zunanjepolitičnega koncepta za predstavništva v tujini, da predstavništvo v Washingtonu celo „minira", da je v šestih mesecih bil zmožen napisati le eno spomenico in nekaj pisem, da se „spušča v dvomljive posle na račun slovenskih davkoplačevalcev itd. Miiionig, ki trdi, da je iz svojega žepa za delovanje predstavništva v Was-hingtonu izdal približno 50.()()() dolarjev, pa Rupla tudi osebno napada, ko pravi, da se obnaša „arogatno, cinično in žaljivo", da je izgubil kontakt z narodom itd. Na potezi je sedaj slovenska vlada, od katere pričakujejo, da bo temu nečastnemu sporu hitro naredila konec. 5%M7 nadonaRzem u *** 2. maj AKTUALNI RAZGOVOR Na zgoJov/n^g/ Ja/! podpisa Av.s7r//.sgc državne pogodbe, 7 J. maja /e/o.s, bo s* A v^7r/j/ popM preb/va/.s/va. Zabonsba Jo/o-č//a /n smer/aee zago/av//ajo, Ja p op/ s .s/až/ /e s/a/ls/Ze/a//! na//!e/;o//i, /;e pa go/ o.snova za pr/znavanje prav/c, /orej ga država /a Ježe/a ne g/ .s/neb /zrab/n za babrsliobob' špebn/ae/jo o /noč/ v /S v.s/r/j/ ž/več/b naroJn/b jbnpno^f/. Naj /;e J;', a g Jo /a/;bo zago/av/ja, Ja sfvar/ v Jo/očene/n frennfbn a c bodo po.s7av/b na g/avo? Dej.s/vo pa je, Ja zabonodaja/ec prv/č nvaja več jez/bovn/b rnbr/b /a Ja /ago Z/nenovana ..v/ndNarič/na / Mbnd/.seb" v /eb rnbr/bab n/ npoi/evana, bar je bar ve/Zb napre-Jeg v pro/avjav; .s' prejžnj//n/ p op/s /. Z o/eJaaroJao pr/znan//n s/rogovajago/?! za vrednotenje /ji/J.sb/b .š/ef/j oz. pop/.sov, nn/-verz/7efn//n proje.sorje//! Jr. L/aJZnnrje/n NZe/nenč/če//; se je o /eroinjen: pop/3n pogovarja/ Franc IVabonn/g. „P()[Hs 1991 bopiazkus zaAvshijo!" Lbi/v. profesor dr. V/ad/m/r N/emenč/č /F. maja /997 go v A vsfr//7 /joJsAo šfcf/c m pop/s ce/o/oe onovme v držav/. Tab/ pop/s/ so že vedno /n povsod g/// goč///v/. Nago V/ occnjnje/e Fnegan/zme /jndsg/g š/e/Zj nasp/og /n odpor preg/va/s/va prof/ FF/FFFF. Pri takih popisih popišejo vse, celotno strukturo prebivalstva, skratka, iz popisnice lahko država o posamezniku zve vse. Ker pa ljudje ne marajo biti izpostavljeni preverjanju, se proti popisom upirajo. V Nemčiji, na primer, so z zadnjim popisom prebivalstva imeli hude težave in so ga lahko izpeljali šele po dolgo dolga časa. Država deja/Fsgo prodre v mrj/nf/FF!F!ejše gof/ege posa-rnezn/gove osegnosf/ /n zasebnega ž/v/jen/a... ... in lahko v določenem trenutku podatke zlorabi, saj je znano, da se vlade in tudi sistemi menjajo. Zato se pri vseh popisih, ko prebivalstvo popisujejo tudi po jeziku, narodnosti, in tako hočejo ugotoviti etnično sestavo prebivalstva, kaže tendenca, da je vedno več takih, ki tega nočejo navesti. Vsak se namreč zaveda, da, v kolikor bo spet prišlo do nesporazumov ali možnosti uveljavljanja sil, ki delujejo proti manjšinam, bodo ti podatki zlorabljeni. V zagonu o //udsge/F! šft f/u /99/ p/še. da sme/o podafg/ s/už/f/ saFFFU Sfaf/sf/ČFFFFFF namem/m. Kafer/ so f/ nar/Fe-FFF. g/e /e zap/saFFO. da fa pop/s g//ng vseFHu vendar/e n/ prešfevaFF/e FnaFF/š/n. da podafgov ne bodo FFporng/// v r/a vene FFa/FFCF/c/ V ZDA pri popisih skušajo dobiti podobo o etničnem sestavu prebivalstva in, če je treba, tudi menjajo kategorije od popisa do popisa. Na primer od narodnosti (1971) k poreklu (1981). Podatki ne igrajo nobene druge vloge. Številki pa sta bili različni in zato zanimivi. Leta 1971 je bilo v ZDA 70.000 Slovencev, leta 1981, ko je šlo za poreklo, pa 140.000. Ta primer dobro kaže, kako je ta kategorija fleksibilna in da se ljudje odločajo po razmerah v trenutnem stanju oz. po pred- sodkih oz. pomislekih do preteklih popisov. Če imajo popisani občutek, da jim taka ali drugačna navedba lahko škoduje, ali pa če se prištevajo k skupini, ki je manjvredna v javnem življenju, potem je logično, da skušajo to prikriti, ker se nočejo izpostavljati eventualnim šika-nam ali pa tudi ne želijo, da bi bila njihova skupina izpostavljena kakršimkoli razpravam o položaju, funkciji. 1231567890 ' - OgSS- - - iKSitr - - - ?T,'K2- irr. gKT=. U Obrazec bo na razpo/ago /ud/ v s/ovensbem jez/bu, oddat/ pa bo možno /e nemškega... V Avstriji pa se mi zdi. kljub dobrim namenom, ki so iz te popisnice razvidni, da struktura jezikovne pripadnosti prebivalstva ni docela upoštevana, saj manjkajo Slovaki. Za nas je seveda še posebej pomembna, da je naveden slovenski jezik in da popisnica omogoča tudi druge jezike oz. daje mogoče navesti dva jezika. Pri drugem jeziku je past za Koroško v tem, da se bo skozi ta vratca ponovno uveljavila tako imenovana „vindišaršči-na". A// FFFCFF/fe, Ja je fa pop/-SFFFca FFapreJeg, g er /zavedita F/e pOFFFCFFF VCČ po//f/ČFFO, fCFFF-več jez/govFFF/ /z/asFF/evaFF/e7 Svojčas je bila samo jezikovna kategorija „ncmško in drugi", in v tem primeru sc je moral vsak potruditi in dodati ..slovensko". Obstajala je tudi možnost manipulacije z „vindišarščino". To so na Koroškem temeljito izkoriščali, najbolj se je to dogajalo ob popisu v letih 1961 in 1971 in je nekoliko popustilo ob popisu 1. 1981. Vprašljivo pa je, ali niso tistim, ki so prej navedli „vindišarski jezik", pozneje sugerirali nemškega, čeprav govorijo ista narečja kot drugi koroški Slovenci. V kolikor popisovalci ne bodo dobro poučeni o tem, bo popis prav v tej zadevi lahko problematičen. Na Koroškem so se doslej namreč zelo prizadevali, da bi našteli čim manj Slovencev in da bi ljudje vpisati „vindišar-ski" če že ne nemški jezik. To zniževanje števila slovenskega prebivalstva je bilo zelo hudo in podatki popisov ne prenesejo nobene kritike, kar dobro ponazarja primer Mcd-gorij. Ljudje iz izkušenj vedo, da je v Avstriji pri popisih vedno šlo tudi za neko ugotavljanje manjšine z negativ- nimi predznaki. Ne zato, da bi dobili pravice, ampak da bi jim jih bilo na osnovi številk treba dati čim manj. Tore/ b/ b//o bo//e, da feb podafgov sp/ob FF e g/ pop/sova/// Mislim, da na Koroškem položaj, da bi lahko te podatke popisovali, še ni dozorel. Kadar je šlo za pravice Slovencev, so jih skušali preštevati, ugotavljati. Ker oblast ve, da se ljudje ne upajo priznavati, ker so socialno odvisni, da imajo določene predsodke in pomisleke do popisov, ki so v preteklosti med ljudi vnašali samo nemir. Ljudje vedo, in to je bistvo problema, da ti bo prej ali slej škodilo, če se izjaviš za Slovenca. Saj še živijo ljudje, ki so bili izseljeni oz. pregnani, ker so pri popisu 1. 1931 in v času nacizma navedli slovenščino kot svoj materin oz. občevalni jezik. Zato mislim, da je ravnanje avstrijskih oblasti, da kar pohitijo prav z objavo teh podatkov, nepravilno. Po navadi so ti podatki prej objavljeni kot katerikoli drugi- Iz analiz popisov v času od 1.1951 do 1981 seje pokazalo, da so popisovalci izjave za nemštvo ali vindišarstvo izsiljevali tudi z argumentom, da občina ne sodi v manjšinsko območje oz. v veljavnostno področje zakona o narodnostnih skupnostih. In s popisi prebivalstva se je skrčilo tudi pravnoveljavno manjšinsko področje, s popisi so skušali čim bolj zmanjšati teritorij, ki ga Slovenci poseljujejo. De/sfvo pa je, da so pr/ /efoŠFF/eFFF pop/so varF/FF prv/č F/a vo/pt s/oveFFsg/ pop/sF// obraze/, gar FF/orda gaže F/a fo. da država dr/ S/ove/Fcev noče b/f/ več resfr/gf/vna. Narod/F/ svef gorošg/b Slovencev fNSK.S'1, ena od obeb osrednj/b orga/F/zac// goro-šg/b S/ovcFFccv, pa je za pop/-sovaFF/e (/S. 2. 799/) da/ posebno /z/avo, v gafer/ po-udaFja, da FFFora b/f/ /nferes S/o vence v, da se ob pop/sF/ dogaže pr/sofnosf n/ poFFFCFF s/ovensgega jez/ga v gospo-darsgeFn, gn/fnrneFFF n/ drn-žbeneFFFŽ/v//eF!ju. Ka/ V/pravde g feFFFF/2 Mislim, da se Slovenci popisovanju najbrž ne morejo upreti, ker je vendar dana garancija, da podatki služijo le statističnim namenom. Drugo je, da so na voljo slovenske popisnice in navodila, da je na njih posebno okence za slovenski jezik. To je velik napredek. Mislim pa, da bi statistične oblasti, ki bodo podatke obdelovale, morale računati s tem, da imajo ljudje predsodke in pomisleke, ker so pri popisih doživljali različna zapostavljanja in ker država s popisnico zelo lahko pride do detajlnih podatkov o človeku, o njegovi gospodarski in socialni moči in pri narodni skupnosti o njeni demografski moči. Proti strukturi, o kateri imaš jasne (Da/je na 4. s/ran/) AierzkMsza Avstn/o O/rošk/ zbor SPD „ Go/7anc/")e nas/duš/7 ob/skova/ce. S pesmimi so pozdraviti vigred (7Vada/jevanje s 3. s/ran/) predstave, lahko na zelo prefinjen način vodiš politiko uničevanja, ne da bi jo ta lahko obtožila, obsodila in konkretno dokazala, da gre za prikrito nasilje. To bi avstrijski statistiki morali upoštevati. A// n/ že v san« /zjau Mrrodnega sveta aasfa rZ/ena past prav v /bram/ar/p ..naj se /zAaže pr!sotm