Živinske zavarovalnice. Da bi pospeše^alo kmetijst^o posebao pa ži^iaorejo, jo izdalo miaistrat^o 7zorna pra^ila za živiasbe za^arovalaice, ki aaj bi bile pripomoček pri aao^aaju z»7aro7alaic ia z 7aebiao kojih hočemo po^rsao sezaaniti aase čitateljo. Samoporcoč je jedao izmed oaih sredstev. ki morejo kmeta rešiti iz oaega žaloataega položaja, 7 katcrern ae daaea nabaja. Radi tega aaj ao saajejo ži^iaske za7aro7alaice 7 zaameaju samopomoči na podla^i medsebojae 7zajemaosti. Člaai za^aro^alaice aaj se smatrajo za člaae 7elike dražiae, 7 koji je 7sak člaa navezaa na drugega ia je dolžan vsak člaa dragemu člaau 7 aeareči pomagati. Vse člaae vezati mora medaebojaa ljubezea, ako hočejo, da bo 7spc7ala za7aro7alaica. Zavaro7alaico se lahko oaauje, če se je prija^ilo aajmaaj 50 Ži7iaorejce7, ki imajo aajmanj 100 go^ed, ki so spoaobaa za za7aro7aaje. Člaa te za7aro7alaice more biti 7sakdo, ki se 7 dotičaem okolišču, za kojega je nstaao^Ijeaa zavarovalaica, peča z živinorejo. Člani ne morojo postati: 1. oai, ki imajo za jednake aezgode zavarovano svojo živiao že pri dragi za7aro7alaici; 2. oai, ki kupčujejo z ži^iao, 7 pr7i 7rati žiTiaski prekapci; 3 člaai pa ae morejo biti tadi oai — ia to je posebao 7ažao —, ki zaaemarjajo s^ojo žJ7iao, ki jo ali preslabo krmijo ali pa premalo 7arajejo pri dela ia jo aa ta aačia agoaabljajo. Za zavarovanje nesposobna so ži^iačeta, ki so 1. se bolaa; 2. ra^ao prebolela bolezai; 3. žiTiaa iz hlevov, 7 kojih je razsajala knžaa bolezea ia se uradao še ai proglasilo, da ai aobeae Be^araosti 7eč; 4. žiTiaa, ki je pre^eč zaaemarjeaa; 5. ži^iaa iz oaih hle707, 7 koje se posta^lja tržaa živioa ia 6. živiaa živinskih prekapce^. Tadi glede starosti ži^iae, 7 koji jo je moči za^aro^ati, je Bataačao določeBo. Za7aro^ati se ae more goved pod 3 meaeci ia ae nad 12 leti. Kdor hoče S7ojo ži^iao za^aro^ati, mora se oglasiti pri aačelBtvu, ki ukreae 7se potrebao za ajeg07 sprejem. Ži^ino, ki je aže za^arovaua, ceai posebaa koraisija ia aa podlagi te ceait^e se določijo tudi prispevki, ter v slučaja aezgode tadi odakodaiaa. Za7aro7alaice bo labko za go^ejo ži^iao ali pa za koaje. Okolisče, aa koje se razteza zavarovalaica, je labko večje ali maajae ter ae določa 7 7sakem posamezaem slučaja po kraje^aih razmerah. V taki zavarovalaici ima vsak člaa dolžaosti ia pra^ice. Gla7aa dolžaost 7sakega člana je plačevati letae doneske ia 7 slačaja potrebe tudi iz^aaredae prispe^ke. Ako je aamreč 7 jeduem letn 7eliko aesreč ia se 7aa škoda iz redaih letaih doaeskov ae more pokriti, dolžai so člani plačati izvanredne prispcvke v pokritje škode. Nasprotao pa, akc iz redaih letaih doaeskov kaj preostaae, deae se ta prihraaek aa strau ia se 7 alučaju obilib aezgod pokrijejo izvanredai izdatki, ae da bi morali člaai plačevati zato posebae prispe^ke. Glavaa pravica vsakega člaaa obatoja 7 teia, da ame vsak čiaa za pogiaolo živiao zahtevati odškodaiao; pravico iaia se ndeleže7ati občaib zboro^, tamkaj go^oriti, staviti predloge ia dajati aas^ete, katere 7poste7a odbor ozir. aačelat^o. Vspešao delo7aaje za7aro7alaic pa je po Bašem maeaja 7 pr^i 7rsti od^isao od Bačelatva. V aačelet^a morajo biti osebe, ki so pripra^ljeae popolaoaia se žrt707ati, a imeti morajo tadi za to vse potrebae zaiožaoati. Brez dobrih 7oditeljC7 ai dobrih sadov. Najbolj zmožai, da prevzamejo Bače!st7o, so aa deželi duho^aiki ia ačitelji. Poaebao labko pride aa ta aačin ačitelj do sodelo7aaja 7 gospodarskih st^areh. Kmet, ki ae zaa ra^ao pra7 dobro sviBČnika ali peresa vihteti, h^aležao sprejme pomoč, tu ao 7rata, ki ae odpirajo ačitelju k zaapaaju ljadst7a. Pri takih prilikab dobi ačitelj 7pogled 7 gospodarske odaošaje ljudst^a iB 7 tem zamore Ijudst^u ae samo S7eto7ati, ampak tudi dejansko pomagati. Ako bo učitelj na ta aačia pomagal Ijudat^a, rastel bo njegO7 ugled ia spoatO7aBJe od straai ljudst^a ia to more le ugodao apliVati Ba 78pehe 7 soli. Oai, ki hočejo Bašema ubogemn kinetu pomagati aa tem polja ia ae čatijo za to poklicaag, aaj zabte^ajo pri gla7ar8t7a a^ojega okraja izvod pra^il, kjer bodo dobili tadi 7sa potrebaa aadaljaa aa^odila. Na delo torej za zboljšaaje žalostaega položaja aaaega kmeta. D.