Historia scientiae Doslej izšlo: René Descartes: Kompendij o glasbi Nikolaj Kopernik: O revolucijah nebesnih sfer Aristotel: O nebu Alexandre Koyré Znanstvena revolucija http://zalozba.zr c-sazu.si 19 € M. vesel nebeške novice galilea galile iJa nebeške novice galilea galile i Ja MatJaž vesel Prevod MateJ Hriberšek in MoJca MiHelič galileo: Zvezdni glasnik kepler: Razgovor z Zvezdnim glasnikom Historia_scientiae_galileo_ovite1 1 25.1.2008 10:59:29 Historia scientiae • Matjaž Vesel Nebeške novice Galilea Galileija galileo_3.indd 1 28.1.2008 9:17:24 Digitalna različica (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789612540517 Zbirka Historia scientiae Urednik zbirke Matjaž Vesel M a t j a ž V e s e l Nebeške novice Galilea Galileija Galileo Galilei, Sidereus nuncius / Zvezdni glasnik Johannes Kepler, Razgovor z Zvezdnim glasnikom Izbrana pisma © 2007, Založba ZRC, ZRC SAZU Prevod Matej Hriberšek in Mojca Mihelič Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Z a lo ž n i k Založba ZRC, ZRC SAZU Z a z a lo ž n i k a Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Tisk Littera picta, d. o. o., Ljubljana Naklada 500 Izdajo je podprlo Ministrstvo za kulturo RS CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 1(091) 001(091) NEBEŠKE novice Galilea Galileija / zasnoval, uredil in z opombami opremil Matjaž Vesel ; prevedla Matej Hriberšek in Mojca Mihelič. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. - (Zbirka Historia scientiae) Vsebina: Sidereus nuncius = Zvezdni glasnik / Galileo Galilei. Razgovor z Zvezdnim glasnikom / Johannes Kepler. Izbrana pisma ISBN 978-961-254-051-7 1. Vesel, Matjaž, 1965- 2. Galilei, Galileo 1564-1642: Zvezdni glasnik 236889600 galileo_3.indd 2 28.1.2008 9:17:24 Ma tjaž Vesel Nebeške NoVice Galilea Galileija Prevedla Matej Hriberšek in Mojca Mihelič ljUbljaNa 2007 Galileo Galilei , Sidereus nuncius / Zvezdni glasnik Johannes Kepler , Razgovor z Zvezdnim glasnikom i z b r a n a p i s m a Zasnoval, uredil in z opombami opremil Matjaž V esel galileo_3.indd 3 28.1.2008 9:17:24 galileo_3.indd 4 28.1.2008 9:17:24 KAZALO M a t j a ž V e s e l : N e b e š k e n o v i c e G a l i l e a G a l i l e i j a ............................. 7 Galileo in nuovo artificio ................................................................10 Zvezdni glasnik ............................................................................... 26 Glasnik in njegovi bralci .................................................................41 Galileo Galilei , Sidereus nuncius ................................................ 82 Galileo Galilei , Zvezdni glasnik ................................................... 83 Opombe .............................................................................................166 Johannes Kepler , Razgovor z Zvezdnim glasnikom .....................177 Opombe .............................................................................................210 i z b r a na p i sm a ..................................................................................221 Galileo Johannesu Keplerju (4. avgusta 1597) ................................ 223 Galileo Belisariu Vinti (30. januarja 1610) ...................................... 225 Galileo Belisariu Vinti (7. maja 1610) ............................................. 227 Galileo Matteu Carosiu (24. maja 1610) ...........................................233 Galileo Johannesu Keplerju (19. avgusta 1610) ................................235 Galileo Christopherju Claviu (17. septembra 1610) ......................... 238 Galileo Giulianu de’ Medici (13. novembra 1610) ........................... 240 Galileo Giulianu de’ Medici (11. decembra 1610) ............................241 Galileo Paolu Gualdu (17. decembra 1610) ...................................... 242 Christopher Clavius Galileu (17. decembra 1610) ........................... 243 Galileo Christopherju Claviu (30. decembra 1610) ......................... 245 Galileo Benedettu Castelliju (30. decembra 1610) .......................... 249 Galileo Giulianu de’ Medici (1. januarja 1611) .................................252 Galileo Paolu Sarpiju (12. februarja 1611) ....................................... 254 Galileo Giulianu de’ Medici (februarja 1611) .................................. 258 Roberto Bellarmino matematikom Rimskega kolegija (19. aprila 1611) ............................................................................. 260 Matematiki Rimskega kolegija Robertu Bellarminu (24. aprila 1611) .............................................................................261 Galileo Pieru Diniju (21. maja 1611) ................................................ 263 galileo_3.indd 5 28.1.2008 9:17:25 Galileo Gallanzoneju Gallanzoniju (16. julija 1611)........................ 273 Galileo Christopherju Grienbergerju (1. septembra 1611) .............. 285 b i b l i o g r a f i j a ................................................................................... 307 i m e n s k o k a z a l o ...............................................................................325 galileo_3.indd 6 28.1.2008 9:17:25 N e b e š k e N o V i ce G a l i l e a G a l i l e i j a : »Et VIDI CAELUM NOVUM Et t ERRAM NOVAM« MAtJAŽ VESEL galileo_3.indd 7 28.1.2008 9:17:25 galileo_3.indd 8 28.1.2008 9:17:25  Eppur si muove! Emblematične besede, ki naj bi jih bil izrekel Galileo Galilei 1 po svoji javni odpovedi kopernikanskemu nauku leta 1633, ki pa skoraj zagotovo nikoli niso prešle njegovih ustnic, lepo zgoščajo njegovo dolgoletno borbo za znanstveno – in vsakršno drugo – legiti- macijo temeljnega koncepta kopernikanske astronomije, gibanja Zemlje, in dejstvo, da je pri tem zadeval ob številne ovire. Vendar ni bilo vedno tako. Galileov kopernikanizem, ki je bil na prvi preizkušnji leta 1616, ko je prišlo Kopernikovo delo O revolucijah nebesnih sfer na Index librorum prohibitorum, svojo žalostno usodo pa doživel z obsodbo po izidu Dialoga o dveh glavnih sistemih sveta leta 1633, je imel svojo predzgodovino, svojo prvo meno, ki je bila po svoji naravi in posledicah diametralno nasprotna dogodkom iz let 1616 in 1633. Galileova prva »kopernikanska bitka« je potekala v letih 1609–11 in je bila zanj, po začetnih polemikah in nasprotovanjih, namreč čisti triumf. Leta 1609 je Galileo bolj ali manj po naključju izvedel za daljno- gled, ga izdelal in izboljšal ter z njim odkril številna nova »nebesna« dejstva, o katerih je poročal v marca 1610 izdanem Zvezdnem glasniku. Dejstva, da so tudi na Luni tako kot na Zemlji gore in doline, da obstaja neizmerno število zvezd stalnic, da je Mlečna cesta skupek ogromnega števila zvezd in da ima Jupiter štiri spremljevalce, so govorila v prid kopernikanskemu »sistemu sveta« ali vsaj proti tedaj splošno sprejeti aristotelovski kozmologiji. Ko je Galileo nekaj mesecev po izidu knji- ge odkril tudi, da je Saturn sestavljen iz treh teles (to, kot vemo, sicer ne drži), in posebej to, da Venera – tako kot Luna – prehaja skozi vse mene, česar ni bilo mogoče uskladiti z nobeno različico ptolemajske geocentrične astronomije, se je aprila 1611 odpravil svoja odkritja branit 1 Po italijanskem običaju imenovanja velikih mož z osebnim imenom bomo Galileu Galileiju rekli samo Galileo. galileo_3.indd 9 28.1.2008 9:17:25 10 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA in zagovarjat v Rim, od koder se je – in to je v perspektivi kasnejših dogodkov nekoliko nenavadno – po nekaj mesecih vrnil v Firence kot popoln zmagovalec. V Rimu so bila njegova teleskopska odkritja deležna vsesplošnega odobravanja in priznanja s strani najvišjih cerkvenih kakor tudi posvetnih znanstvenih inštitucij. Pravzaprav so Galilea tudi drugje, ne samo v Rimu, častili »kot novega Kolumba«, 2 ki je na nebu odkril nova, doslej popolnoma neznana ozemlja, ki je »očistil« človeške oči in človeštvu pokazal »novo nebo in novo zemljo na Luni«. 3 i. Galileo iN NUOVO ARTIFICIO Galileova teleskopska odkritja so fascinantna z več vidikov. Najprej seveda sama po sebi. Z njimi se je v temelju spremenilo (skoraj) Vse, od »čiste« znanosti astronomije do širšega »filozofskega« dojemanja vesolja in našega mesta v njem (če je Luna druga Zemlja, ali to pomeni, da so tudi na njej živa bitja; kako so prišla tja ...). Ravno tako fascinantna je njihova predstavitev. Galileo je v Zvezdnem glasniku z »realističnimi« podobami Lune in predvsem s pravim »filmom«, ki reproducira gibanja Jupitrovih satelitov, pravzaprav ustvaril nov, slikovni astronomski jezik. 4 Še bolj zanimiv in fascinanten pa je način, kako je Galileo omenjena znanstvena dejstva odkril. Pri tem v mislih nimamo samo njegove uporabe daljnogleda, umetne naprave, ki nadomešča naravni vid, kar zahteva posebno epistemološko upravičenje, 5 temveč predvsem to, da je Galileo pri odkrivanju novih nebesnih (o)zemelj, še posebej pa pri njihovi interpretaciji uporabljal – do neke mere – kopernikanski kompas in kopernikanske karte. Ga l i l e o v k o p e r n i k a n i z e m . Galileo je bil namreč že kar nekaj časa 2 Prim. pismo G. B. Mansa Galileu 8. marca 1610 (EN, X, str. 296). 3 Prim. pismo t . Campanelle Galileu 13. januarja 1611 (EN, XI, str. 23): »[…] tu purgasti oculos hominum. Et novum ostendis caelum, et novam terram in luna«. 4 O tem prim. M. C. Winkler in A. Van Helden, »Representing the Heavens: Galileo and Visual Astronomy«. 5 O tem prim. Ph. Hamou, La mutation du visible. Essai sur la portée épistémolo- gique des instruments d’optique au XVIIe siècle, 1. zv., Du ‘Sidereus Nuncius’ de Galilée à la ‘Dioptrique’ cartésienne; Y . Zik, »Science and Instruments: the t elescope as a Scientific Instrument at the Beginning of the Seventeenth Century«; A. Malet, »Early Conceptualisations of the t elescope as an Optical Instrument«. galileo_3.indd 10 28.1.2008 9:17:25 11 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA pred leti 1609–1611 prepričan kopernikanec. t o izrecno potrjuje sicer samo njegovo pismo Keplerju 4. avgusta 1597, vendar je mogoče o tem sklepati tudi posredno, na podlagi nekaterih drugih dokumentov. 6 Že maja istega leta je Galileo v pismu prijatelju Iacopu Mazzoniju 7 ob tem, ko mu je sporočil svoje vtise o njegovem delu In universam Platonis et Aristotelis philosophiam praeludia (Preludij v celotno filozofijo Platona in Aristotela), 8 opisal »mnenje pitagorejcev in Kopernika« kot »mnogo bolj verjetno od mnenja Aristotela in Ptolemaja« ter razvil dokaj izbrušen ugovor proti enemu od Mazzonijevih protikopernikanskih argumentov. Veliko bolj jasen je bil Galileo v pismu Keplerju. 9 V njem se je tedaj še dokaj neznani učitelj matematičnih ved na Univerzi v Padovi zahvalil Keplerju za dva izvoda njegovega sveže natisnjenega dela Mysterium Cosmographicum (Kozmografski misterij ali Skrivnost sveta), ki razvija svojevrsten kopernikanski sistem sveta. 10 Galileo v pismu zatrjuje, da je sam »že mnogo let tega pritrdil Kopernikovemu mnenju«, 11 po zaslugi katerega je odkril »vzroke mnogih naravnih učinkov, ki so po splošno uveljavljeni domnevi nerazložljivi«. 12 Ravno tako, pravi Galileo, je razvil 6 Za spekulativno rekonstrukcijo razvoja Galileovega kopernikanizma prim. S. Drake, »Galileo’s Steps to Full Copernicanism and Back«. 7 Prim. Galileovo pismo I. Mazzoniju 30. maja 1597 (EN, II, str. 49–68). 8 Delo je izšlo v Benetkah leta 1597. 9 Prim. Galileovo pismo Keplerju 4. avgusta 1597 (EN, X, str. 67; tu str. 223– 224). O celotni korespondenci med Keplerjem in Galileom prim. C. Chevalley, »Kepler et Galilée dans la bataille du ‘Sidereus Nuncius’«, str. 174–175. 10 Oba izvoda Misterija je Galileu izročil Paul Homberger in ne Hamberger, kot sta bila prepričana še E. Rosen, »Galileo and Kepler: their First t wo Contacts«, in S. Drake, »Galileo, Kepler and their Intermediaries«. Napako je popravil R. B. Martinelli, v: »Paul Homberger: il primo intermediario tra Galileo e Keplero«. 11 Galileo je v mladosti najverjetneje dokaj podrobno bral Kopernikovo delo O revolucijah nebesnih sfer. V rokopisu, ki ga poznamo pod naslovom De motu (O gibanju), namreč navaja zapleteni mehanizem, ki s kombinacijo gibanj dveh krogov proizvede ravno črto, o katerem piše Kopernik v 4. poglavju tretje knjige Revolucij. 12 Galileovo pismo Keplerju 4. avgusta 1597 (EN, X, str. 67; tu str. 223). Galileo tu najverjetneje misli na bibavico, ki jo je tako v Discorso del flusso e reflusso del mare (Razprava o morski plimi in oseki, 1616) kot v znamenitem Dialogu o dveh glavnih sistemih sveta (1632) pojasnjeval z gibanjem Zemlje, to je, z njeno dnevno rotacijo in letno revolucijo okoli Sonca. Do takšne razlage je Galileo najverjetneje prišel prav leta 1597. Galileo je kljub kopernikanskemu prepričanju na svojih univerzitetnih predavanjih še naprej razlagal aristotelov- galileo_3.indd 11 28.1.2008 9:17:25 12 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA mnogo argumentov, s katerimi je mogoče ovreči protikopernikanske argumente, 13 vendar pa si jih ni drznil objaviti, ker se boji, da bi se tudi njemu posmehovali, kakor so se Koperniku. Z izjemo omenjenih dveh pisem je bil Galileov kopernikanizem v obdobju pred izidom Zvezdnega glasnika precej tih in neopazen, vendar zato v njegovem delu nič manj dejaven. V svojih poznejših pismih to posredno izpričuje kar sam. Leta 1610, slaba dva meseca po izidu Zvez- dnega glasnika, v pismu tajniku velikega vojvode Cosima II. Belisariu Vinti, 14 v katerem pripravlja teren za svojo selitev iz Padove v Firence, zatrjuje, da že ima izgotovljen rokopis dela De systemate seu constitu- tione universi (O sistemu oziroma ustroju vesolja), »zelo obsežen spis, poln filozofije, astronomije in geometrije«. Popolnoma upravičeno lahko sklepamo, da je v omenjenem rokopisu, zametku bodočega Dialoga, ki ga večkrat omenja tudi v Zvezdnem glasniku, obravnaval heliocentrizem in gibanje Zemlje. V istem pismu omenja tudi delce De maris estu (O morskem plimovanju), najverjetneje predhodnika razprave o bibavici iz leta 1616, ki ravno tako razkriva njegovo zanimanje za kopernika- nizem. V nekoliko kasnejšem pismu Gallanzoniju 15 pa omenja neko drugo, verjetno staro delo, v katerem zavrača argumente, s katerimi je Aristotel dokazoval, da se lahko s krožnim gibanje gibljejo samo nebesna telesa. Vsemu temu je mogoče dodati še Galileovo razvitje matematizirane znanosti gibanja iz padovanskega obdobja, česar ne bi sko-ptolemajski nauk o mirujoči Zemlji. O Galileovih zgodnjih argumentih za geocentrizem prim. W. Wallace, »Galileo’s Early Arguments for Geocentrism and his Later Rejection of them«. 13 Najverjetneje se Galileo tu sklicuje na argumente, ki jih je razvil kot protiargumente argumentom t ycha Braheja proti gibanju Zemlje v polemiki s kopernikancem Rothmannom. O tem prim. M. Bucciantini, Galileo e Keplero, str. 23–48. 14 Prim. Galileovo pismo B. Vinti 7. maja 1610 (EN, X, str. 352; tu str. 230). 15 Prim. Galileovo pismo Gallanzoniju 16. julija 1611 (EN, XI, str. 147; tu str. 278): »Ravno tako je majava trditev, da so nebesna telesa v primerjavi z našimi iz elementov tako čista, nemešana in imenitna, kajti v resnici vsi ti in drugi atributi, češ da so nespremenljiva, nenastajljiva, neuničljiva, nepropadljiva itd., ki jim jih pripisujejo filozofi, izhajajo iz nekega drugega vira in počela, namreč, da se edina naravno gibljejo s krožnim gibanjem; tega pa Aristotel ni dokazal, kot pojasnjujem drugod: tako da če bo kdo potrdil, da Zemlji in drugim telesom iz elementov krožno gibanje ne pritiče nič manj kakor viš- jim telesom, bodo odpadli vsi razlogi, da bi morali predpostavljati večno in nenastalo, nesmrtno in neminljivo, nedovzetno, nespremenljivo itd. nebesno kvintesenco, popolnoma drugačno od naših nižjih substanc.« Naš poudarek. galileo_3.indd 12 28.1.2008 9:17:25 13 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA bil mogel storiti brez nekaterih temeljnih konceptualnih predelav, ki jih je omogočal kopernikanizem. Popolnoma se je torej mogoče strinjati z M. Clavelinom, 16 da je bil Galileo že mnogo pred letom 1610 prepri- čan kopernikanec in da je njegov »tihi kopernikanizem« v veliki meri usmerjal in stimuliral njegovo delo. D a l j n o g l e d . Odločilni preobrat, da je postal Galileov »tihi koper- nikanizem« vse bolj in bolj glasen, so prinesla njegova nebesna odkritja; najprej tista, ki jih je vesoljnemu občestvu »astronomov in filozofov« razglasil v Zvezdnem glasniku, kasneje ona, ki jih je sprva nekoliko skrivnostno, v anagramih oziroma »šifrah«, kasneje pa popolnoma jasno in nedvoumno razkril svojim dopisovalcem. Za ta odkritja in kopernikanske ter protiaristotelovske sklepe, ki izhajajo iz njih, pa je bilo zopet odločilno, da se je Galileo seznanil z daljnogledom. Skica daljnogleda iz dela Della Porte, Magia naturalis. Konec septembra 1608 je Hans Lipperhey, 17 »očalar« iz Middelbur- ga, glavnega mesta Zeelanda, ene izmed sedmih provinc Nizozemske, odpotoval v Haag, da bi patentiral izdelek, o katerem je bil prepričan, da je zelo koristen za umetnost vojskovanja: omogočal je namreč videti »vse stvari, ki so na veliki razdalji, kot bi bile blizu«. 18 Lipperheyjeva prošnja za patent je bila obravnavana 2. oktobra 1608, vendar je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da instrument sicer ima strateško vrednost, vendar ga ni mogoče obdržati v tajnosti. Dejansko je bilo mogoče in- 16 M. Clavelin, Galilée copernicien, str. 18. Za nasprotno mnenje prim. npr. W. Wallace, Galileo and His Sources, str. 259–260; S. Drake, Galileo at Work, str. 109–110. 17 Lipperhey ni bil edini, ki je zase zahteval prvenstvo v izdelavi daljnogleda. Druga pretendenta na izum daljnogleda sta bila Zacharias Jensen in Adrien Metius. O nečem podobnem je razmišljal tudi Della Porta. O tem prim. Van Helden, The Invention of the Telescope. 18 t ako se je glasil opis daljnogleda v priporočilnem pismu, ki so ga za Lipperheya napisali uradniki njegove province. Prim. prav tam, str. 39–40. galileo_3.indd 13 28.1.2008 9:17:25 14 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA strument v tem času dobiti tudi pri drugih izdelovalcih očal. Že pred 30. septembrom 1608 ga je, denimo, poveljnik nizozemskih sil, grof Maurice Nassauski, na mirovnih pogajanjih v Haagu pokazal svojemu nasprotniku Ambrogiu Spinoli, poveljniku španskih sil na Nizozem- skem. Duh je ušel iz steklenice in novice o novi napravi so se izjemno hitro razširile po Evropi. V enem letu je bila naprava, ki jo je bilo mogoče dokaj preprosto izdelati že po opisu, naprodaj pri številnih očalarjih po vsej Evropi: jeseni 1608 je daljnogled dosegel Frankfurt, že aprila 1609 pa so bili majhni, približno 30 centimetrov dolgi cannocchiali naprodaj pri izdelovalcih očal v Parizu in najbrž tudi v Londonu. Poleg udeležencev mirovne konference v Haagu, ki so si preskrbeli svoje primerke daljnogleda in o njih seveda tudi poročali svojim znancem in nadrejenim, je o tej napravi v oktobru 1608 poročal tudi »časnik« Ambassades du Roy de Siam envoyé a L ’Excellence du Prince Maurice, arrivé à la Haye le 10. Septemb. 1608: »Nekaj dni pr ed odhodom Spinole iz Haaga je izdelovalec očal iz Middelbur ga, skr omen, zelo pobožen in bogaboječ mož, pr edsta- vil Njegovi Visokosti [princu Mauriceu] neka stekla, s katerimi lahko opazimo in razločno vidimo stvari, tri ali štiri morske milje oddaljene od nas, tako kot bi jih videli s sto korakov. S stolpa v Haagu lahko z omenjenimi stekli jasno vidimo uro v Delftu in okna leidenske cerkve, kljub temu da sta ti mesti od Haaga oddaljeni eno uro in pol ter tri ure in pol po cesti.« 19 Še več, Ambassades du Roy de Siam je poročal tudi o tem, da na- prava ni koristna samo za obleganja in podobne »priložnosti«, temveč da je z njo mogoče videti zvezde, ki jih običajno, zaradi njihove majhnosti in šibkosti našega vida, ne moremo videti. 20 Novica o daljnogledu se je torej hitro razširila in novembra 1608 po Ambassades du Roy de Siam dosegla tudi dobrega Galileovega prijatelja Paola Sarpija v Benetkah. Sarpi, ki se je zanimal za izdelavo opisanega daljnogleda, je začel o tem v pismih poizvedovati pri znancih in prijate- ljih v Parizu, kjer je bil, kot smo omenili, daljnogled naprodaj že aprila 19 Prav tam, str. 41. 20 Prav tam: »[…] et même les Étoiles qui ordinairement ne paraissent pas à notre vue et à nos yeux pour leur petitesse et [la] faiblesse de nos yeux, se peuvent voir par le moyen de cet instrument.« galileo_3.indd 14 28.1.2008 9:17:25 15 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA 1609. 21 Sarpi je najprej pisal hugenotu Castriju, nato Groslotu d’Isleju in nazadnje, 30. marca 1609, še bivšemu Galileovemu padovanskem študentu 22 in svojemu znancu Jacquesu Badouèru. Čeprav je Badouèrov odgovor izgubljen, lahko sklepamo, da je v njem potrdil obstoj takšne naprave in jo mogoče celo opisal. Galileo je po svojem lastnem pri- čevanju za obstoj daljnogleda izvedel prav iz tega pisma, ki mu ga je Sarpi, verjetno skupaj z Ambassades du Roy de Siam, pokazal poleti 1609, ko je bil Galileo na obisku v Benetkah. t ako poroča o dogodku v Zvezdnem glasniku sam: »Pr ed približno desetimi meseci mi je prišla na uho govorica, da je neki Nizozemec izdelal daljnogled, s pomočjo kater ega je bilo mogoče vidne pr edmete kljub zelo veliki oddaljenosti od očesa o p a z o v a l c a n a t a n č n o r a z l o č i t i , k a k o r d a b i b i l i v b l i ž i n i ; i n v z v e z i s t e m r e s o b č u d o v a n j a v r e d n i m u č i n k o m s o s e š i r i l a r a z l i č n a mnenja, v katerih so nekateri temu verjeli, drugi ne. Potrdilo za to sem dobil nekaj dni pozneje v pismu plemenitega Francoza Jacquesa Badouèra iz Pariza; to je bil končno povod, da sem se ves posvetil raziskovanju načel in izumljanju sr edstev , s katerimi bi prišel do iznajdbe podobnega instrumenta.« 23 V Italijo so prišli prvi primerki nove naprave že zelo zgodaj. Aprila 1609 jo je papežev poslanik v Bruslju Guido Bentivoglio poslal kardinalu Scipioneju Borgheseju v Rim, maja 1609 je dosegla Milano, kjer jo je neki Francoz, ki je zase trdil, da je tovariš nizozemskega izumitelja, prodajal tamkajšnjemu plemstvu, 1. avgusta pa je Galileov prijatelj Lorenzo Pignoria pisal Paolu Gualdu v Rim, da skuša neki Oltramon- tano (»Čezgorec«, tj., Nemec) prodati secreto d’un occhiale o cannone v Padovi in Benetkah. 24 Kolikor je znano, nobeden od teh daljnogledov ni prišel do Galilea. Kdaj natančno – med majem 1609, ko je slišal za daljnogled, in 21. avgustom 1609, ko je v Benetkah nastopil s svojo izboljšano napravo, – je Galileo izdelal svoj prvi daljnogled in kako, je stvar sklepanj in bolj ali manj utemeljenih spekulacij. 25 Vsekakor drži, 21 t ako je poročal Le Mercure François in še nekateri drugi časniki. Prim. prav tam, str. 46. 22 Badouère je leta 1598 celo stanoval pri Galileu. 23 Zvezdni glasnik, str. 95. 24 O tem prim. E. Sluiter, »the t elescope Before Galileo«. 25 E. Rosen, »the Authenticity of Galileo’s Letter to Landucci« in »When Did Galileo Make His First t elescope«, in S. Drake, »Galileo and the t elescope«, galileo_3.indd 15 28.1.2008 9:17:25 16 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA da v tem času naprava ni bila več redkost, da je bil njen osnovni sistem (kombinacija konveksne in konkavne leče), ki ga je bilo lahko opisati in tudi izdelati, 26 splošno poznan ter da je bil Galileo po Sarpiju o njem zelo dobro poučen. G a l i l e o i n d a l jn o g l e d. Ko je 46-letni Galileo zvedel za novi instrumentum, je bil profesor matematičnih ved na Univerzi v Padovi, kjer je od leta 1592 zasedal eno najprestižnejših matematičnih stolic v Italiji. 27 V svojem okolju je slovel kot izjemen matematik, vendar pa za sabo ni imel še nobene omembe vredne znanstvene objave, ki bi mu prinesla širše priznanje in slavo. 28 Do marca leta 1610, ko je izšel Zvez- dni glasnik, je Galileo leta 1606 izdal le drobni spis Le operazioni del compasso geometrico et militare, pa še glede tega se je zapletel v spor z Milančanom Baldassarrejem Capro, ki ga je obtožil plagiata. 29 Galileo se zaradi tega napada ni počutil ogroženega samo aka- demsko, temveč tudi – ali predvsem – finančno. Delovanje geometrij- sta naredila vsak svojo rekonstrukcijo dogodkov, vendar ni nobena popolnoma dokazljiva. Sam Galileo govori o teh dogodkih v treh besedilih: v pismu B. Landucciju 29. avgusta 1609 (EN, X, str. 253), v Zvezdnem glasniku in trinajst let kasneje v delu Il Saggiatore ( Preizkuševalec) (EN, VI, str. 259). 26 Galileov daljnogled je sestavljen iz objektiva, katerega konveksna leča je konvergentna, in okularja, katerega konkavna leča je divergentna, medtem ko je Kepler kasneje naredil daljnogled s konvergentnim okularjem. 27 Galileo je po neuspelih poskusih leta 1588, ko so ga zavrnili na Univerzi v Bo- logni, kjer so oblasti dale prednost Giovanniju Antoniu Maginiju, in na Univerzi v Pisi ter Firencah, prvo zaposlitev dobil leto dni kasneje na Univerzi v Pisi. Ko je leta 1592 dobil mesto na Univerzi v Padovi, je bila njegova naloga, da je glede na učni program za posamezno leto predaval ali Sacroboscovo Sfero ali teorijo planetov ali Evklidove Elemente ali Psevdo-Aristotelovo Mehaniko. 28 t o samo po sebi seveda ne pomeni, da Galileo do tedaj ni opravil nobenega resnega znanstvenega dela, prav nasprotno. Galileo je imel že v obdobju pred Zvezdnim glasnikom napisane številne osnutke, ki jih je kasneje razvil ali vključil v svoja temeljna dela. O tem prim. njegovo, že omenjeno pismo B. Vinti 7. maja 1610 (EN, X, str. 352; tu str. 230). 29 Baldassarre Capra je Galilea spomladi 1607 v Usu seu fabrica circini cuius- dam proportionis obtožil, da mu je ukradel vojaški in geometrijski kompas. Galileo se je glede tega pritožil pri Riformatori dello Studio in »tožbo« dobil. Poleg tega je na Caprov napad tudi pisno odgovoril z delom Difesa contro alle callunie et imposture di Baldessar Capra. O vsem tem prim. izdajo relevantnih besedil v: R. V . Caffanelli (ur.), Il compasso geometrico e militare di Galileo Galilei. Testi, annotazioni e disputa negli scritti di G. Galilei, M. Bernegger e B. Capra. galileo_3.indd 16 28.1.2008 9:17:25 17 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA skega in vojaškega kompasa so namreč navodila za rabo instrumenta, ki ga je Galileo, da bi si izboljšal svoj finančni položaj, tudi izdeloval (oziroma so ga zanj izdelovali drugi) in prodajal svojim študentom ali podarjal morebitnim pokroviteljem. Galileovo finančno stanje v Padovi namreč ni bilo najboljše. Kot profesor matematike je zaslužil na začetku kariere letno 120 florintov, medtem ko je zaslužil tedaj najslabše pla- čani filozof Univerze v Padovi, Cesare Cremonini, skoraj dvakrat več, 200 florintov. 30 Galileo je poleg tega, da je prodajal omenjeni vojaški in geometrijski kompas, skušal unovčiti tudi svoje praktično znanje vojaškega inženirstva, 31 obenem pa spremenil svojo hišo v neke vrste študentski dom. Ko mu je februarja 1609 umrl oče Vincenzo, je prevzel kot najstarejši sin odgovornost za sestre, ki jim je moral zagotoviti doto, skrbeti je moral za svoji zunajzakonski hčeri in sina, 32 plačevati obrtnika Marcantonia Mazzolenija, ki je izdeloval njegove instrumente, itd. D a l j n o g le d n a Z em l j i . V tej perspektivi je popolnoma razumljivo, da je videl Galileo v daljnogledu najprej napravo za »delanje denarja«. Kakor z geometrijskim in vojaškim kompasom in magnetom 33 je skušal tudi z njim iztržiti kakšen dodaten skud in tako izboljšati svoj finančni in socialni status. Pri obojem, tako pri izdelavi kot prodaji daljnogleda, je bil zelo spreten, in pri tem so mu zagotovo koristile veščine, ki si jih je pridobil v preteklosti. 34 Ne da bi bil imel v rokah en sam primerek 30 Ko je Cremonini leta 1601 zasedel mesto prvega filozofa, se mu je plača zvišala na 600 florintov, na koncu kariere pa je dosegla celo 2000 florintov. Razlika v plači je kazala hierarhično pojmovanje – tudi epistemoloških – vrednosti posameznih ved. Filozofija je daleč presegala matematične znanosti, med katere je sodila tudi astronomija. O tem prim. M. Biagioli, »the Social Status of Italian Mathematicians, 1450–1600«. Prim. tudi njegovo knjigo Galileo Courtier, str. 211–244. 31 Prim. npr. Galileovo delo Trattato di fortificazione (Razprava o utrdbah) iz let 1592–93. 32 Galileo je živel v zunajzakonski skupnosti z Marino Gamba, s katero je imel sina Vincenza ter hčerki Livio in Virginio. 33 Galileo je trgoval tudi z raznimi nenavadnimi predmeti, kot je npr. magnet, ki ga je leta 1607 prodal princu Cosimu de’ Medici. O tem prim. S. A. Bedini, »the Instruments of Galileo Galilei«, str. 269–272. 34 Pred tem se je Galileo resno ukvarjal še z dvema instrumentoma. V letih 1582–83, ko je bil študent medicine v Pisi, je izdelal t. i. pulsilogium, okoli leta 1593, torej že na Univerzi v Padovi, pa t. i. »termoskop«. S prakso izde- lovanja in izboljševanja naprav je nadaljeval tudi kasneje. Po »daljnogledu« galileo_3.indd 17 28.1.2008 9:17:25 18 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA po Evropi krožečih instrumentov, je v zelo kratkem času izdelal 35 večje število daljnogledov z večjo močjo povečave od obstoječih 36 – v Zvez- dnem glasniku pravi, da mu je to uspelo na podlagi »nauka o lomljenju žarkov« oziroma refrakcije, medtem ko v pismu svaku Landucciju to utemeljuje na znanosti perspektive, 37 oboje pa označuje vedo, ki ji da- nes rečemo optika, 38 – in že 21. avgusta 1609 je z daljnogledom moči 8-kratne (ali 9-kratne) povečave 39 prepričeval patricije »svoje druge domovine«, Benetk, o zmogljivostih svoje naprave in koristih, ki jih lahko prinese Serenissimi. Beneški patriciji so se večkrat povzpeli po stopnicah zvonika cerkve Sv. Marka ter opazovali jadrnice in čolne, ki so bili tako daleč, da so brez te čudežne naprave postali vidni šele čez dve uri ali več. 40 Čez 3 dni, 24. avgusta 1609, je Galileo ponudil nuovo artificio dožu beneške republike Leonardu Donatu in ga v spremnem dopisu opozoril na dejstvo, da ima occhiale, ki napravi predmete, oddaljene 9 milj, tako se je ukvarjal tudi z »mikrogledom« oziroma mikroskopom (1610) in števci vibracij (1637). O vsem tem prim. S. A. Bedini, nav. delo. 35 Galileo, kljub mestoma dvoumnim izrazom, nikoli ne trdi, da je izumitelj daljnogleda. O tem prim. E. Rosen, »Did Galileo Claim He Invented the t elescope?«. 36 Izdelava daljnogleda zgolj na podlagi njegovega opisa ni bila nič neobičajnega. Samo na podlagi opisa je daljnogled že jeseni leta 1608 izdelal tudi Simon Marius. Galileova prednost pred drugimi izdelovalci daljnogledov je bila v tem, da je znal sam izdelati konveksne in konkavne leče ustrezne moči. O tem prim. Van Helden, »Galileo and the t elescope«. 37 Prim. Galileovo pismo Landucciju 29. avgusta 1609 (EN, X, str. 253): »[…] e parendomi che dovessi havere fondamento su la scientia di prospettiva.« t ako trdi Galileo tudi v pismu beneškemu dožu. 38 Za pregled razvoja optike prim. D. C. Lindberg, Theories of Vision from al-Kindi to Kepler. Prim. tudi njegov članek o optiki v 16. stol. »Optics in Sixteenth-Century Italy«. O vprašanjih, povezanih z okoliščinami izdelave ter s tem, ali je Galileo daljnoglede izdeloval zgolj na podlagi praktičnih veščin ali, kot trdi sam, na podlagi optične teorije, prim. npr. M. Camerota, »Galileo’s Eye: Linear Perspective and Visual Astronomy; S. Dupré, »Ausiono’s Mirrors and Galileo’s Lenses: the t elescope and Sixteenth-Century Practical Optical Knowledge«; A. Van Helden, »Galileo and the t elescope«; Y . Zik, »Galileo and the t elescope«; S. Dupré, »Mathematical Instruments and the ‘theory of the Concave Spherical Mirror’: Galileo’s Optics Beyond Art and Science«. 39 Prim. opis instrumenta izpod peresa senatorja A. Priulija (EN, XIX, str. 582). 40 Prim. Galileovo pismo Landucciju 29. avgusta 1609 (EN, X, str. 253). galileo_3.indd 18 28.1.2008 9:17:25 1 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA blizu, kot bi bili oddaljeni 1 miljo, neprecenljivo vrednost za morsko in kopno trgovino pa tudi za vojskovanje, saj omogoča odkriti sovra- žnike 2 uri prej, preden oni odkrijejo nas. Dožu je obljubil ekskluzivno pravico za izdelavo in prodajo daljnogleda ter ga prosil za izboljšanje svojega položaja na Univerzi v Padovi. 41 Njegova prošnja je bila usli- šana in uradno odobrena že naslednji dan. Beneški senat je spremenil njegovo pogodbo za poučevanje matematičnih ved na Univerzi v Padovi v dosmrtno in mu povečal plačo s 520 florintov na 1000. Vendar pa je bilo v uradni pogodbi tudi nekaj omejevalnih klavzul: povišica nastopi šele po izteku prejšnje pogodbe, tj., čez eno leto, in izključuje vsako nadaljnje povišanje. 42 Ponudba Beneške republike je bila za Galilea sicer mamljiva, ven- dar se mu je kmalu ponudila nova in še boljša priložnost za spremembo »vsega [...] položaja in bitja«. 43 Pri tem so mu izdatno pomagale njegove skrbno negovane vezi s toskanskim dvorom – od leta 1605 je Galileo na prošnjo velikega vojvode Ferdinanda I. in njegove žene Kristine Loren- ske poučeval princa Cosima II. v matematičnih vedah in rabi geometrij- skega in vojaškega kompasa – 44 in radovednost, ki jo je pri Medičejcih vzbudila novica o čudežnih zmogljivostih nove naprave. 29. avgusta 1609 se je Enea Piccolomini, camerario segredo velikega vojvode Cosima II. de’ Medici, obrnil na Galilea s prošnjo, naj velikemu vojvodi pošlje »occhiale, ki pri gledanju v daljavo dela čudovite stvari«. 45 D a l j n o g l e d n a n e b u : o d o p a z o v a n j n e b a d o t i s k a Zvezdnega glasnika . Cosimovo zanimanje za »optično tuljavo« in Galileov živi interes za izboljšanje njegovega »celotnega položaja in bitja« sta dobila nove razsežnosti, ko je Galileo »tuljavo« z Zemlje obrnil v nebo in jo 41 Prim. Galileovo pismo L. Donatu 24. maja 1609 (EN, X, str. 251). 42 Prim. uradni dokument Beneške republike (EN, XIX, str. 115–116). 43 t ako označuje morebitno spremembo svojega statusa s selitvijo iz Padove v Firence v pismu B. Vinti 7. maja 1610 (EN, X, str. 353; tu str. 231). 44 Galileo je bil na medičejskem dvoru poleti leta 1605, leta 1606 je prišel šele konec septembra in ostal samo prve tedne oktobra, leta 1608 pa je prosil za uradno vabilo in po njegovem prejemu odšel na dvor konec junija ter tam ostal celo poletje. 45 Pismo E. Piccolominija Galileu 29. avgusta 1609 (EN, X, str. 255): »occhiale, che in vedere lontano fa effeti maravigliosi«. Isto ga je sredi septembra prosil tudi Antonio de’ Medici. Ker daljnogled za velikega vojvodo sredi septembra še ni bil izdelan, je Piccolomini poslal Galileu cristalli, ki jih je ta zahteval za njegovo izdelavo. Prim. Piccolominijevo pismo Galileu 19. septembra 1609 (EN, X, str. 258–259). galileo_3.indd 19 28.1.2008 9:17:26 20 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA iz curiosità, ki dela maraviglia, spremenil v temeljni instrument znan- stvene revolucije. V mesecih pred objavo Zvezdnega glasnika je Galileo, kot pravi sam, preživljal »večji del noči […] bolj na mrzlem in odprtem kot v sobi in ob ognju«. 46 Z instrumentom 8-kratne (ali 9-kratne) povečave, se pravi, tistim, ki ga je bil predstavil Benečanom, je intenzivno opazoval Luno in oktobra 1609 svoja prva opazovanja predstavil in ponovil tudi na medičejskem dvoru v Firencah. Po povratku v Padovo je nadaljeval z opazovanjem Lune, istočasno pa gladil in brusil nove in nove leče ter 30. novembra 1609 izdelal daljnogled z 20-kratno povečavo. Do 18. decembra 1609, ko je prenehal opazovati Luno, 47 je naredil 7 akvatint, ki so ene prvih »realističnih« podob Lune 48 v zgodovini človeštva. 49 Med 18. decembrom 1609 in 6. januarjem 1610 je opazoval ozvezdja, meglice in Mlečno cesto ter 7. januarja 1610 izsledke svojih opazovanj z daljnogledom 20-kratne povečave sporočil Antoniu de’ Medici. 50 V pismu, ki je nekakšen zametek Zvezdnega glasnika, ugotavlja, da 46 Galileovo pismo B. Vinti 19. marca 1610 (EN, X, str. 302). 47 Za datacijo Galileovih opazovanj Lune prim. G. Righini, »New Light on Galileo’s Lunar Observations«; isti, Contributo alla interpretazione scien- tifica dell’ opera astronomica di Galileo; O. Gingerich, »Dissertatio cum Professore Righini et Sidereo Nuncio«; S. Drake, »Galileo’s First t elescopic Observations«; E. Whitaker, »Galileo’s Lunar Observations and the Dating of the Composition of ‘Sidereus Nuncius’«; in predvsem O. Gingerich in A.Van Helden, »From ‘Occhiale’ to Printed Page: t he Making of Galileo’s ‘Sidereus Nuncius’.« 48 Ne gre za iste slike, kot so v knjigi. Od sedmih slik sta v Zvezdnem glasniku ponovljeni le dve. Za G. t abarronija, »I disegni autografi della Luna e altre espressioni figurative dei manoscriti galileiani«, so Galileove risbe »slikarske podobe z izjemnim impresionističnim učinkom«. 49 Sploh prve risbe Luninega obličja je naredil Jan van Eyck med letoma 1420 in 1437. O tem prim. S. L. Montgomery, »the First Naturalistic Drawings of the Moon: Jan van Eyck and the Art of Observation«. Naslednji je bil Leonardo da Vinci, katerega risbe (Codex Atlanticus, 310 recto in 674 verso) datiramo med leti 1504 in 1515. O tem prim. G. Reaves in C. Pedretti, »Leonardo da Vinci’s Drawings of the Surface Features of the Moon.« Sledita jima William Gilbert in thomas Harriot. O Harriotu prim. A. Alexander, »Lunar Maps and Coastal Outlines: thomas Harriot’s Mapping of the Moon«; t . F. Bloom, »Borrowed Perceptions: Harriot’s Maps of the Moon«. Za sumaričen pregled selenografije prim. E. A. Whitaker, »Selenography in the Seventeenth Century«. 50 Prim. Galileovo pismo A. de’ Medici 7. januarja 1610 (EN, X, str. 273– 278). galileo_3.indd 20 28.1.2008 9:17:26 21 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA ima Luna neenakomerno in hrapavo površino in ne enakomerne, gladke, kot o njej in drugih nebesnih telesih verjame večina ljudi. Mejna črta med svetlobo in temo, t. i. terminator, namreč ni gladka in zaobljena, temveč nepravilna, vijugava. Na osvetljenem, svetlem delu Lune se pojavljajo črni madeži, ki se s spreminjanjem sončne svetlobe večajo in manjšajo, na temnem delu Lune pa se pojavljajo svetli madeži. Galileo iz tega sklepa, da so tudi na Luni – tako kot na Zemlji – gore in doline, vendar mnogo večje. V pismu tudi omenja, da se skozi daljnogled planeti vidijo kot majhne oble z jasnim in ostrim robom, medtem ko zvezde stalnice obdaja obstret. Antonia de’ Medici tudi obvešča, da pripravlja instrument, ki bo lahko povečeval več kot 30-krat. Kasneje, v Zvezdnem glasniku, pravi, da je »izdelal tako izvrsten instrument, da so bile stvari, opazovane z njim, približno tisočkrat večje in več kot tridesetkrat bližje, kot če bi jih gledali samo s prostim očesom«, 51 to pa nikakor ni njegova edina in zadnja tehnična izboljšava daljnogleda. Antoniu dopoveduje, da mora 51 Zvezdni glasnik, str. 95. Galileove izvirne akvatinte Lune. galileo_3.indd 21 28.1.2008 9:17:26 22 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA biti okular daljnogleda delno zakrit, tako da ostane odprta samo relativno majhna površina, skozi katero svetloba pada zgolj okoli optične osi. 52 Oba ohranjena primerka Galileovih daljnogledov v Muzeju zgodovine znanosti v F i r e n c a h i m a t a k o n v e k s n i l e č i d e l n o z a k r i t i s p a p i r n a t i m o z i r o m a k a r t o n s k i m o b r o č e m . P o S . D u p r é , » G a l i l e o ’ s T e l e s c o p e a n d C e l e s t i a l L i g h t « , s t r . 3 6 9 i n 370. V tem obdobju je bil med planeti v najboljši legi za opazovanje Jupiter, ki je ravno prišel iz opozicije in je bil najsvetlejši predmet na večernem nebu. Ko je Galileo 7. januarja 1610 zagledal ob njem tri zvezde – eno vzhodno in dve zahodno od njega –, je seveda menil, da gre za zvezde stalnice. 53 Presenetila ga je njihova razporeditev v ravni 52 t o je prva Galileova omemba zaslonke (diafragme). Clavius bo Galilea o namenu zaslonke spraševal še decembra 1610. Prim. Clavievo pismo Galileu 17. decembra 1610 (EN, X, str. 485; tu str. 244) in Galileov odgovor 30. decembra 1610 (EN, X, str. 501–502; tu str. 247). O tem prim. S. Drake, »Galileo’s First t elescopic Observations«; S. Dupré, »Galileo’s t elescope and Celestial Light«. 53 V pismu pravi, da je videl »Giove accompagnato da 3 stelle fisse totalmente invisibili per la lor picciolezza«. galileo_3.indd 22 28.1.2008 9:17:27 23 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA črti, vzporedni z ekliptiko, in dejstvo, da so bile svetlejše od drugih, enako velikih zvezd. Dodatno presenečenje je doživel osmi dan opazovanj: »Ko pa sem se osmi dan po ne vem kakšnem naključju znova lotil istega opa- zovanja, sem našel precej drugačno razporeditev; vse tri zvezdice so bile namreč zahodno od Jupitra, bliže ena drugi kot prejšnjo noč in ločene ena od druge v enakomernih razdaljah.« 54 Ker se Jupiter, ko je v bližini opozicije, na ozadju zvezd stalnic giblje retrogradno, z vzhoda na zahod, je Galileo pričakoval, da bodo opažene zvezdice ostale v isti legi, ko se bo Jupiter premaknil na njihovo zahodno stran. Opazil pa je nekaj nenavadnega: Jupiter je zavzel položaj na njihovi vzhodni strani. 9. januarja opazovanj zaradi oblačnosti ni mogel izvesti, 10. januarja, ko je lahko zopet opazoval planete in zvezde, pa je v Jupitrovi bližini videl samo dve zvezdi, ki sta bili zahodno od njega, to pa ga je že na- peljalo k sklepu, da se ne premika Jupiter, temveč opazovane zvezde. Naslednji teden je odkril, da Jupitra ne spremljajo samo tri, temveč kar štiri zvezde, »ki se gibljejo okoli Jupitra, enako kot se Venera in Jupiter okoli Sonca«. 55 Odkritje, da ima Jupiter štiri spremljevalce, je bil tisti manjkajoči impulz, ki je Galilea prepričal, da mora svoja nebesna odkritja tudi javno razglasiti. Odkritje štirih Jupitrovih spremljevalcev zanj ni imelo samo znanstvene, pretežno prokopernikanske vrednosti, temveč mu je ponudilo tudi izjemno priložnost za nadaljnje približevanje medi- čejskemu dvoru. Poleg izboljšanega daljnogleda, ki dela »čudeže«, in nenavadnega površja Lune, ki ga je tam pokazal oktobra, ter novih zvezd stalnic, o katerih je pisal Antoniu de’ Medici, je lahko sedaj na spisek »osupljivosti« dodal tudi 4 novoodkrite zvezde. 30. januarja 1610 je pisal iz Benetk – kjer je nadzoroval tisk svoje knjige, istočasno pa nadaljeval z opazovanji Jupitra in njegovih planetov –, tajniku Cosima II. Belisariu Vinti: »Trenutno sem v Benetkah, da dam natisniti nekatera opazovanja n e b e s n i h t e l e s , k i s e m j i h o p r a v i l s s v o j i m d a l j n o g l e d o m ; i n k a k o r n e s k o n č n o s o o s u p l j i v e , t a k o n e s k o n č n o s e z a h v a l j u j e m B o g u , d a j e b l a g o v o l i l i z b r a t i p r a v m e n e z a p r v e g a o p a z o v a l c a o b č u d o v a n j a v r e d n e i n v s e m s t o l e t j e m s k r i t e r e č i . D a j e L u n a Z e m l j i z e l o p o d o b n o t e l o , s e m s e b i l ž e p r e p r i č a l i n d a l d e l o m a v i d e t i n a š e m u p r e s v e t l e m u 54 Zvezdni glasnik, str. 129. 55 Prav tam, str. 131. galileo_3.indd 23 28.1.2008 9:17:27 24 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA G a l i l e o v i z a p i s k i o p o lo ž a j i h J u p i t r o v i h s a t e l i t o v . galileo_3.indd 24 28.1.2008 9:17:28 25 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA g o s p o d u , č e p r a v n e v c e l o t i , k e r š e n i s e m i m e l i z v r s t n e g a d a l j n o g l e- d a , k i g a i m a m z d a j ; t a m i j e o m o g o č i l , d a s e m p o l e g L u n e o d k r i l m n o ž i c o š e n i k o l i p r e j v i d e n i h s t a l n i c , k i j i h j e v e č k o d e s e t k r a t t o l i k o k a k o r t e h , k i s e v i d i j o s p r o s t i m o č e s o m . P o v r h u s e m s e p r e p r i č a l o n e č e m , k a r j e b i l o m e d f i l o z o f i z m e r a j s p o r n o , n a m r e č t e m , k a j j e M l e č n a c e s t a . V s e č u d o v i t o s t i p a p r e s e g a , d a s e m o d k r i l š t i r i nove planete ter opazoval njihova lastna in samosvoja gibanja, ki s e r a z l i k u j e j o t a k o m e d s e b o j k a k o r o d g i b a n j v s e h d r u g i h z v e z d ; t i n o v i p l a n e t i k r o ž i j o o k r o g d r u g e , z e l o v e l i k e z v e z d e r a v n o t a k o , k o t o k r o g S o n c a k r o ž i j o V e n e r a i n M e r k u r i n n a j b r ž d r u g i z n a n i planeti. Kakor hitro bo ta razprava, ki jo v obliki vestnika pošljem vsem filozofom in matematikom, natisnjena, bom en izvod skupaj z izvrstnim daljnogledom poslal presvetlemu velikemu vojvodi, d a b o l a h k o p r e v e r i l v s e t e r e s n i c e . M e d t e m p o n i ž n o p r o s i m V a š e b l a g o r o d j e , d a s e o b p r i m e r n i p r i l o ž n o s t i v m o j e m i m e n u p o k l o n i vsem Njihovim visokostim, vam pa z vso vdanostjo poljubljam roke i n s e p r i p o r o č a m v a š i n a k l o n j e n o s t i . « 56 Medičejski tajnik ga je nemudoma obvestil, da je veliki vojvoda izrazil »izjemno željo kar najhitreje videti ta opazovanja«, 57 zato je Galileo izkoristil priložnost in mu čez slaba dva tedna, 13. februarja 1610, ko se je za nekaj dni vrnil v Padovo, odgovoril, 58 da namerava novoodkrite Jupitrove satelite posvetiti velikemu vojvodi Cosimu II. – česar v prejšnjem pismu ni omenil –, vendar koleba med dvema možnostma: lahko jih imenuje Cosmici sideri, »Cosimove zvezde«, po imenu velikega vojvode, lahko pa jih, ker so štiri, posveti vsem štirim bratom z imenom Medicea Sydera, »Medičejske zvezde«. Vinta mu je 20. februarja namignil, 59 da je zadnje imenovanje bolj primerno, ker se nedvoumno nanaša na družino Medici, medtem ko bi lahko Cosmica Sydera lahko razumeli tudi kot »kozmične zvezde«. Galilea je Vintov odgovor očitno presenetil, saj so se ohranili nekateri izvodi Zvezdnega glasnika, v katerih so Cosmica Sydera prelepljena z Medicea sydera. Zvezdni glasnik je izšel 13. marca 1610, to je dan po tem, kot je datirano Galileovo posvetilu Cosimu II. 56 Galileovo pismo B. Vinti 30. januarja 1610 (EN, X, str. 280–281; tu str. 225–226). 57 Prim. pismo B. Vinte Galileu 6. februarja 1610 (EN, X, str. 281). 58 Prim. Galileovo pismo B. Vinti 13. februarja 1610 (EN, X, str. 283). 59 Prim. pismo B. Vinte Galileu 20. februarja 1610 (EN, X, str. 284–285). galileo_3.indd 25 28.1.2008 9:17:28 26 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA ii. ZVEZDNI GLASNIK Galileov Sidereus nuncius – naslov knjige, izbran na hitro, je nameno- ma dvoumen: nuncius ali nuntius je sopomenka za nuntium in lahko pomeni tako glasnika, tistega, ki prinaša sporočilo, kakor tisto, kar je razglašeno, se pravi, sporočilo samo, vsekakor pa daje jasno vedeti, da lahko bralec v nadaljevanju pričakuje vesti, novice, naznanila in sporo- čila (avvisi), 60 ne pa sklepanj in pojasnitve – skratka, prinaša »nebeške novice«. Galileo v nadaljevanju namreč bralcem razkriva »velike in nadvse občudovanja vredne stvari«, ki jih, tako Galileo, »vse do danes nihče ni poznal«. 61 Galileov opis lastnih odkritij kot popolnih novitates ne drži v celoti. Od velikih, »stoletja neslišanih stvari«, ki jih daje »v pregled in razmislek« filozofom in astronomom, se pravi, od brezštevilnih novih, doslej še nikoli videnih zvezd stalnic, ki jih je več kot desetkrat več kot starih in že znanih; od razkritja prave narave meglic in Mlečne ceste; od ugotovitve, da »Lune nikakor ne pokriva gladko in zglajeno površje, ampak hrapavo in neenako; in da je na njem – tako kot na površju Zemlje – povsod polno ogromnih izboklin, globokih vdolbin in globeli«; 62 ter od odkritja »štirih tavajočih zvezd«, ki »enako kot Venera in Merkur okoli Sonca krožijo okoli neke znamenite zvezde«, je namreč za veči- no tedanje učene javnosti resnična in popolna novost zgolj Galileovo odkritje štirih Jupitrovih satelitov; edino teh pred njim »ni poznal ali opazoval še nihče«. N o v e z v e z d e s t a l n i ce i n n a r a v a M l e č n e ce s t e t e r m e g l i c. Kot smo že opozorili, so nove zvezde z daljnogledom 3-kratne moči povečave opazili že Nizozemci, 63 pa tudi Kepler v Razgovoru navaja »ogromno prič«, ki ravno tako potrjujejo obstoj množice dodatnih zvezd stalnic: 60 Prim. Thesaurus Roberta Estienna, ki pravi: »nuntius sive nuncius : […] Qui nuntiat, et Quod nuntiatur«, kar je pojasnjeno takole: »Nuntius et res ipsa et persona dicitur.« O tem, kako prevajati naslov dela, se je razvila prava pole- mika, katere osnovne konture sta določila E. Rosen, »the t itle of Galileo’s ‘Sidereus Nuncius’« ter »Stillman Drake’s ‘Discoveries and Opinions of Galileo’«, in S. Drake, »the Starry Messanger«. Oba povzema I. Pantin v svojem uvodu v Le messager céleste, str. XXXII–XLV . Zadeva z naslovom je še dodatno zakomplicirana, ker se Galileo na knjigo večkrat sklicuje kot na Avviso astronomico ( Astronomski vestnik ali Astronomski glasnik). 61 Zvezdni glasnik, naslovnica, str. 83. 62 Prav tam, str. 93. 63 Prim. navedek iz Ambassades du Roy de Siam, str. 14, op. 20. galileo_3.indd 26 28.1.2008 9:17:28 27 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA »Imaš ogr omno prič, ki so se na lastne oči pr epričale o neskonč- n e m š t e v i l u z v e z d . M e n d a j i h r a b i n i n a š t e j e j o v e č k o t 1 2 . 0 0 0 ; p o z n a m d u h o v n i k a , k i j i h j e n e k o n o č b r e z m e s e č i n e n a O r i o n o v e m ščitu naštel več kot 40. Maestlin po vrsti našteva večje zvezde v Plejadah, 14, če se ne motim, ki ne pr esegajo meja [tradicional- nih] velikosti.« 64 t udi z razkritjem prave narave meglic in Mlečne ceste Galileo pravzaprav zgolj potrjuje tisto, kar je bilo že dolgo znano in sprejeto. Kot popolnoma upravičeno ugotavlja Kepler, je Galileo »glede Mlečne ceste, meglic in meglenih spiral« »astronome in fizike osrečil z razkritjem njihove substance« in podprl »tiste, ki so že od nekdaj vztrajali pri isti trditvi« kot on, se pravi, da »niso nič drugega kot kopica zvezd, katerih svetlobe so zlite skupaj zaradi slabovidnosti naših oči«. 65 Dejansko že od renesanse naprej niso več razpravljali o tem, ali sodijo Mlečna cesta in meglice v zemeljsko ali nebesno območje vesolja (če je nebo nespremenljivo in dovršeno, kot trdi Aristotel, potem tam ni mesta za »meglice«), saj je bilo bolj ali manj sprejeto, da je Mlečna cesta »ne- besni« in ne »zemeljski« pojav. 66 Aristotelovo teorijo, po kateri je Mlečna cesta počasno izgorevanje pasu suhih izhlapin, ki so jih zvezde dvignile v območje ognja pod Lunino sfero, 67 so zavračali celo njegovi največji zagovorniki (Averroes in Albert Veliki, denimo), predvsem zaradi tega, ker na Mlečni cesti ni opaziti paralakse. Vprašanje, ki je konec 16. in na začetku 17. stoletja še vedno razdvajalo učene glave, je bilo, ali je Mlečna cesta kontinuirana, neprekinjena, kakršno vidimo, ali diskontinuirana, prekinjena. Zagovorniki kontinuirane, zvezne, neprekinjene Mlečne ceste so bili, denimo, t ycho Brahe (po njem je Mlečna cesta »eterični oblak«), Kepler in Christopher Clavius, vendar pa je bila v številnih učbenikih kot očitna sprejeta Demokritova 68 teza o njeni diskontinuiranosti, nepoveza- nosti, in to je z daljnogledom potrdil tudi Galileo. 64 Razgovor, str. 200. 65 Prav tam. 66 O tem prim. S. L. Jaki, »the Milky Way before Galileo«, in »the Milky Way from Galileo to Wright«. 67 Isto je Aristotel menil tudi glede kometov. Mlečna cesta je za Aristotela torej velik mirujoč komet. Prim. Meteorologija 1, 8, 345b 32–346b 7. 68 Njegovo stališče je bilo znano iz De placitis philosophorum Psevdo-Plutarha in Makrobijevega Komentarja k [Ciceronovim] Sciponovim sanjam 1, 15, 6. galileo_3.indd 27 28.1.2008 9:17:28 28 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA l u na : i g r a s v e t l o b e i n s e n c e . Zaradi vsega navedenega Galileova odkritja novih zvezd stalnic ter narave meglic in Mlečne ceste niso bila kaj posebno pretresljiva in po izidu Zvezdnega glasnika niso spodbudila skoraj nikakršnega odziva. Znanstveno in filozofsko je bil veliko pomembnejši in prevratnejši Gali- leov sklep, da sta Zemlja in Luna v sorodu, se pravi, da Lunina površina ni gladka, temveč hrapava, da so na njej gore in doline. Ugotovitev, da je Luna »druga Zemlja«, ki niti ni toliko prokopernikanska kot antiaristo- telovska, je imela v obdobju po izidu knjige dolgoročnejše, in kot bomo videli v nadaljevanju, vznemirljivejše posledice – pravzaprav nekoliko presenetljivo, saj je po Galileu med njegovimi odkritji tisto, ki »daleč presega sleherno občudovanje in kar nas je še posebej spodbudilo, da opozorimo vse astronome in filozofe«, 69 odkritje štirih Jupitrovih lun, ki so mnogo boljše zagovornice Kopernikovega »sistema sveta«. l u na j e k o t Z e m l j a. Vendar tudi ugotovitev, da je Luna »dru- ga Zemlja«, ni novost, niti ne zgolj rezultat Galileovih teleskopskih opazovanj iz let 1609–1610. Galileo (oziroma »Mauri«) 70 je namreč že junija 1606 v polemičnem spisu Considerazioni sopra alcuni luoghi del Discorso di Lodovico delle Colombe intorno alla stella apparita n e l 1 60 4 (Razmišljanja o nekaterih mestih iz Razprave Lodovica delle C o l o m b e o z ve z d i , k i s e j e p o j a v i l a l e t a 1 60 4) iz primerjav različne osvetljenosti Lunine površine in nepravilnosti črte, ki ločuje svetli in temni del Lune, ko je Luna v kvadraturi, sklepal, da so na Luni monti di smisurata grandezza. 71 »Mauri« tudi poroča, da imajo antični filozofi Luno zaradi velikih gor na njej za tako podobno Zemlji, da jo imenujejo un’altra terra. 72 69 Zvezdni glasnik, str. 93. 70 Kot avtor spisa je sicer naveden Alimberto Mauri, vendar danes vemo, da ga je napisal Galileo. 71 Galileo (oziroma »Mauri«) v tem delu odgovarja na delo dominikanca Lodo- vica delle Colombe, Discorso […] nel quale si dimonstra che la nuova stella a p p a r i t a l ’ o t t o b r e p a s s a t o 1 6 0 4 n e l S a g i t t a r i o n o n è c o m e t a , n é s t e l l a g e n e r a t t a o creata di nuovo […] (Razprava, […] v kateri se dokazuje, da nova zvezda, ki se je pr ejšnjega oktobra 1604 pojavila v ozvezdju Str elca, ni komet niti nastala ali na novo ustvarjena zvezda […]), ki je izšlo leta 1606 v Firencah. Delle Colombe v njem napada Galileova javna predavanja, ki jih je imel o novi zvezdi leta 1604. Delle Colombe je pripadal protigalilejski skupini, ki si je pravila lega, Galilejevi prijatelji pa so jo poimenovali Lega delle Colombe. 72 O tem prim. M. Camerota, Galileo Galilei, str. 167. galileo_3.indd 28 28.1.2008 9:17:28 29 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA Galileovi krokiji gor na Luni. Če opis iz »Maurijevih« Considerazioni zelo spominja na tiste ugotovitve iz Zvezdnega glasnika, v katerih Galileo pravi, da lahko iz opaženih pojavov sklepamo, »da Lune nikakor ne pokriva gladko in zglajeno površje, ampak hrapavo in neenako; in da je na njem – tako kot na površju Zemlje – povsod polno ogromnih izboklin in globokih vdolbin in globeli«, 73 je prav tako res, da številne fraze iz Zvezdnega glasnika spominjajo na Plutarhov spis De facie quae in orbe lunae apparet (O obrazu na Lunini krogli), v katerem bi bil Galileo lahko našel trditev, da je »smešno zanikati, da je Luna zemlja […], in reči, da je zvezda«. 74 Vendar to ni edini spis, ki konec 16. in na začetku 17. stoletja obravnava razne pojave na Luni – od t. i. starih, s prostimi očmi vidnih madežev prek rdečkaste in včasih sivkaste svetlobe med Luninimi mrki do t. i. 73 Zvezdni glasnik, str. 93. 74 Plutarh, De facie quae in orbe Lunae apparet (O obrazu na Lunini krogli): »[…] videtis ridiculum esse, negare Lunam esse terram […] et dicere stellam esse.« galileo_3.indd 29 28.1.2008 9:17:28 30 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA pepelnate (lumen cinereum) ali drugotne svetlobe (lux secundaria) – in njeno pravo naravo. Še posebej temeljito sta te pojave opisala in obdelala Kepler v leta 1604 izšli Optiki 75 in njegov učitelj Maestlin. Vendar pa Galileo s svojimi teleskopskimi opazovanji Lune, opisanimi v Zvezdnem glasniku, v konglomerat že znanih lunarnih pojavov dodaja novega: nove, nenehno spreminjajoče in premikajoče se madeže, ki ga prepričujejo, da stari sklep o Luni kot »drugi Zemlji« ter o gorah in dolinah na njej popolnoma drži. Kako je Galileo prišel do tega sklepa? Kako je vedel, da so na Luni gore in doline? Ko je z daljnogledom opazoval Luno, na njej seveda ni videl gora in dolin, ni opazil njenega »hrapavega in neenakega« površja, temveč nekaj povsem drugega. Galilea je presenetilo, da je mogoče na Luninem obličju, poleg »starodavnih« ali »velikih« madežev, ki jih lahko opazi vsakdo s prostim očesom, opaziti množico »drugih madežev, ki so po obsegu manjši, so pa posejani v tolikšnem številu, da prekrivajo vso Lunino površino, zlasti svetlejši del«, in jih, kot ponosno pripominja, »pred nami ni opazil [še] nihče«. 76 t e pojave, te grobe čutno zaznavne podatke je Galileo s sklepanjem, katerega osnovno orodje je analogija, 77 glavni junak pa senca, spremenil v gorske »verige in globoke doline«. Poglejmo si dva primera; prvega poznamo že iz »Maurija«, drugi je v Zvezdnem glasniku opisan prvič. t erminator, črta, ki deli zasenčeni in osvetljeni del štiridnevne Lune, ni enakomeren polkrog, kot bi se zgodilo pri popolnoma okroglem geometrijskem telesu, temveč je »neenaka, neravna in zelo vijugasta«. Svetli »izrastki« vstopajo v temni del in manjše število temnih v svetlega. Pri tem je še posebej pomembno to, da imajo ti madeži »eno skupno lastnost, namreč, da je njihov črnkasti del obrnjen proti Soncu, na Soncu nasprotni strani pa so ovenčani s svetlejšimi obrisi, ki so kot bleščeča gorska slemena«, to pa je podobno temu, kar se dogaja na Zemlji: »Podoben pogled se nam ponuja na Zemlji okoli sončnega vzho- 75 S polnim naslovom Ad Vitellionem paralipomena quibus Astronomiae pars optica traditur ( Dodatki k W itelovi optiki, ki govorijo o optičnem delu astr o- nomije), Frankfurt 1604. 76 Zvezdni glasnik, str. 99. 77 Prim. W. Shea, »Loking at the Moon as Another Earth. t errestrial Analogies and Seventeenth-century t elescope«; M. Spranzi, »Galileo and the Mounta- ins of the Moon: Analogical Reasoning, Models and Metaphors in Scientific Discovery«. galileo_3.indd 30 28.1.2008 9:17:29 31 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA da, ko gledamo, kako se doline še ne kopljejo v Soncu, gore, ki jih obdajajo na Soncu naspr otni strani, pa že žarijo v bleščavi; in kakor se sence zemeljskih globeli zmanjšujejo, ko se Sonce dviga, tako tudi ti lunarni madeži izgubljajo svojo temnost, ko se osvetljena stran veča.« 78 Svetle točke se pojavljajo tudi onstran meje osvetljenosti, znotraj temnega območja. Z daljnogledom je mogoče opaziti, da se povečujejo in so tudi čedalje svetlejše, po nekaj urah pa se združijo z osvetljenim delom, ki se je v tem času povečal. Mar ni tako tudi na Zemlji, se spra- šuje Galileo, mar tudi »na Zemlji pred sončnim vzhodom, ko senca še pokriva ravnice, sončni žarki ne osvetljujejo vrhov najvišjih gora? Ali se v kratkem času ne poveča svetloba, medtem ko so osrednji in večji deli teh istih gora osvetljeni, in končno, ko Sonce že vzide, ali se osvetljave ravnic in hribov ne združijo?« 79 Naštevanje analogij, ki jih Galileo vzpostavlja med Luno in Ze- mljo, bi lahko še nadaljevali, vendar je celotna argumentacija, ki temelji na igri svetlobe in sence 80 na Zemlji in Luni, postavljena pod vprašaj zaradi nekega drugega, ravno tako z daljnogledom opaženega dejstva: obod polne Lune je popolnoma gladek in okrogel, to pa ne bi smelo biti mogoče, če je njena površina nazobčana in neenakomerna. Galileo na ugovor odgovarja na dva načina. Prvič: če bi na skrajnem robu Lune obstajal samo en niz gor in dolin, potem bi bila Luna nujno videti kot »nazobčano kolo«. Vendar pa se to ne zgodi, če je na obrobju Lune več nizov gorskih verig. V tem primeru oko ne more razlikovati med dolinami in gorami, saj se mu vse zdi enako. t a Galileov argument je prepričljiv, če so gorske verige dovolj skupaj, tako da vrhovi ene verige zakrivajo prazni prostor v verigi takoj za njo. Vendar pa zaradi gladkosti »velikih«, »starodavnih« madežev, ki jo opisuje Galileo, ni ravno najbolj verjeten. Zato Galileo dodaja drugi argument, ki je še bolj kot prvi povezan z zemeljsko analogijo: »t emu razlogu lahko dodamo še enega, namreč da je okoli lunarnega telesa, tako kot okoli Zemlje, neka sfera iz substance, gostejše od ostalega etra, […] ki nam lahko prepreči 78 Zvezdni glasnik, str. 101. 79 Prav tam. 80 O senci prim. izvrstno knjigo R. Cassatija, La Découverte de l’ombre. De Platon à Galilée, l’histoire d’une enigme qui a fasciné les grands esprits de l’humanité. galileo_3.indd 31 28.1.2008 9:17:29 32 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA pogled, zlasti kadar je osvetljena, in lahko zakrije Lunino obrobje, ki je izpostavljeno Soncu.« 81 s t e o r i j o o b r e m e n j e na op a z o v a n j a . Galileo na Luni torej ni videl ne gor ne dolin, temveč zgolj nedefinirano »igro svetlobe in sence«. Vprašanje, ki se ob tem postavlja samo po sebi, je, zakaj je Galileo sklepal oziroma vedel, da na Luni vidi gore in doline. Vprašanje je še toliko bolj na mestu, ker je Luno z daljnogledom, sicer nekoliko manj zmogljivim od Galileovega, 82 že julija 1609 opazoval t homas Harriot, 83 ki na Luni ni opazil nič posebnega, vsekakor nič, kar bi ga spominjalo na zemeljske gore in doline. Kaj je torej prepričalo Galilea, da so za igro svetlobe in sence na Luni krive gore in doline? Šlo bi lahko za več dejavnikov. 84 Prvi, ki ga mnogo let po izidu Zvezdnega glasnika navaja Galileo sam, je, da so sorodnost Lune in Zemlje sprejemali, kot pravi sam, »poglavitni filozo- fi«. 85 Če drži ta razlaga, potem so bila Galileova očala pri razlaganju na Luni opaženih pojavov misli, ki jih je bral v Plutarhovem delu O obrazu na Lunini krogli. 86 Vendar ta razlaga ni edina možna. Prav mogoče je, da je Galileo igro svetlobe in sence interpretiral, kot jo je, ker je bil izučen v risanju, disegno, ki je vključevalo kompozicijo, perspektivo in tehniko chiaroscuro. 87 Po tej interpretaciji Harriot na Luni ni »videl« gor in dolin zato, ker renesančne umetniške konvencije perspektive in tehnike chiaro- scuro v Angliji niso bile splošno znane. Harriot je, potem ko je prebral 81 Zvezdni glasnik, str. 110–111. 82 Harriotov daljnogled je imel moč 6-kratne povečave. 83 O tem prim. J. W. Shirley, »thomas Harriot’s Lunar Observations«. 84 Prim. tudi S. Booth in A. Van Helden, »the Virgin and the t elescope: the Moons of Cigoli and Galileo«, str. 466–467. 85 Prim. Galileovo pismo A. Antoniniju 20. februarja 1638 (EN, XVII, str. 292). 86 Prim. P. Casini, »Plutarco, Galileo e la faccia della luna«; isti, »Il ‘Dialogo’ di Galileo e la Luna di Plutarco«. G. C. Lagalla je stališče, da so na Luni gore, pripisoval A. Nifu. t udi B. Varchi poroča, da tako stališče zagovarjajo nekateri moderni avtorji. O tem prim. M. Camerota, nav. delo, str. 164–165. 87 Prim. S. Y . Edgerton, »Galileo, Florentine ‘Disegno’ and the ‘Strange Spot- tednesse’ of the Moon«. Galileo je želel postati slikar in je bil vse življenje v tesnih stikih s slikarji. O tem prim. H. Bredekamp, »Gazing Hands and Blind Spots: Galileo as Draftsman«. galileo_3.indd 32 28.1.2008 9:17:29 33 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA Guidobaldo del Monte, Perspectivae libri sex. Daniel Barbaro, La pratica della prospettiva. Wentzel Jamnizer, Perspectiva cor- porum. galileo_3.indd 33 28.1.2008 9:17:30 34 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA Harriotova prva risba Lune 26. julija 1609. Zvezdnega glasnika, na Luni takoj »zagledal« gore in jih v svojih novih predstavitvah Lune tudi narisal. 88 Galileovo branje svetlobe in sence je mogoče razlagati tudi z nje- govim poznavanjem reprezentacijskih konvencij kartografov, vendar je bil po našem prepričanju odločilni dejavnik za to, da je Galileo »vedel«, da na Luni »vidi« gore in doline, njegov kopernikanizem. Kot je pokazala Eileen Reeves v izvrstni knjigi Painting the Hea- 88 Prim. t . Bloom, nav. delo, in S. Y . Edgerton, nav. delo. A. Alexander, »Lunar Maps and Coastal Outlines: thomas Harriot’s Mapping of the Moon«, doka - zuje, da je skušal Harriot v drugi seriji skic Lune iz leta 1610 na podlagi svojih lastnih opazovanj popraviti Galileove predstavitve iz Zvezdnega glasnika, pri čemer je izhajal iz konvencij obalne kartografije. Harriot je bil kartograf Virginije v odpravi Walterja Raleigha leta 1585. Harriotova druga risba Lune 17. julija 1610, potem ko je prebral Zvezdnega glasnika. galileo_3.indd 34 28.1.2008 9:17:30 35 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA vens 89 in kot v Zvezdnem glasniku priznava tudi Galileo, se je že mnogo let pred rabo daljnogleda ukvarjal z nekim drugim pojavom na Luni, z njeno pepelnato oziroma drugotno svetlobo, tj., s »somračno« svetlobo pred Lunino konjunkcijo s Soncem in po njej. Ker je bil seznanjen z načinom slikarskega predstavljanja »somračne« svetlobe, povzročene s posredovano, odbito svetlobo, je sklepal, da je tudi pepelnata svetloba na Luni povzročena z od Zemlje odbito svetlobo. t o pomeni, da obe, Zemlja in Luna, odbijata Sončevo svetlobo in da torej tudi Zemlja osvetljuje Luno, ne samo Luna Zemljo. Iz tega pa sledi, da sta Luna in Zemlja sorodni, da je tako kot Luna planet tudi Zemlja. t a ugotovitev je, tako Reevesova, še okrepila kopernikanizem, ki je Galilea silil, da je igro sence in svetlobe na Luni pripisoval njenim goram in dolinam ter tako Luno izenačil z Zemljo. 90 Z e m l j a j e k o t l u na. Dejstvo, da je Luna »druga Zemlja«, je samo po sebi bolj protiaristotelovsko kot prokopernikansko. Za kopernikanca Galilea je bolj kot to, da je mogoče Luno razglasiti za »drugo Zemljo«, pomembno to, da je mogoče Zemljo razglasiti za »drugo Luno«. In ravno to je storil na podlagi omenjene Lunine drugotne svetlobe tudi v nadaljevanju Zvezdnega glasnika. Ko je Luna v svoji naraščajoči fazi, »se nam na vpogled ne ponudi le njena krogla na tistem delu, ki ga krasita svetla roglja, ampak je tudi videti, da neki tanek, rahlo svetlikajoč se obrobni del orisuje krožnico temnega dela (namreč obrnjenega stran od Sonca) in ga ločuje od te- mnejšega področja samega etra«. Galileo ta »tanki, rahlo svetlikajoči se obrobni del«, ki »orisuje krožnico temnega dela«, pripisuje odboju sončnih žarkov od Zemlje, to pa še dodatno potrjuje in krepi že prej vzpostavljeno »sorodnost in podobnost med Luno in Zemljo«. Zemlja vrača uslugo Luni, ki jo osvetljuje, tako da tudi sama osvetljuje Luno. »Ker torej tovrstni drugotni sij ni naravno njen in lasten in si ga tudi ne izposoja od nobene zvezde in ne od Sonca in ker v ogro- mnem vesolju ne ostane nobeno drugo telo razen same Zemlje, kaj naj si, lepo prosim, ob tem mislimo? Mar to, da samo lunarno 89 Prim. str. 23–56 in 91–137. 90 Prim I. B. Cohen, »the Influence of theoretical Perspective on the Interpre - tation of Sense Data: t ycho Brahe and the New Star of 1572, and Galileo and the Mountains of the Moon«; isti, »What Galileo Saw: the Experience of Looking through a t elescope«; W. Shea, »Galileo’s Copernicanism: the Science and Rhetorics«. galileo_3.indd 35 28.1.2008 9:17:30 36 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA t e l o a l i k a t e r o k o l i d r u g o t e m n o i n t e m a č n o t e l o o s v e t l j u j e Z e m l j a ? Kaj je pri tem tako zelo nenavadno? Z enako hvaležno vzajemno izmenjavo Zemlja Luni vrača enako osvetljavo, kakršno v najbolj tr di nočni temini skoraj ves čas tudi sama pr ejema od Lune.« 91 Kot smo že omenili, je Galileo tako kot o možnosti obstoja gor in dolin na Luni tudi o pojavu drugotne, pepelnate svetlobe – Galileo jo imenuje tudi candore – razmišljal že pred izdelavo daljnogleda. In tudi v tem primeru ni bil ne edini ne prvi, ki je iz pojava Lunine pepelnate svetlobe izpeljal sklep, da je posledica odboja Sončeve svetlobe od Ze- mlje. 92 Pred njim je tako razmišljal že Leonardo da Vinci, sledil mu je Maestlin, ki ga je v svoji Optiki povzel Kepler. Vendar pa sta pri Galileu, v nasprotju z njegovimi predhodniki, tako sklep kot predstavitev pojava močno kopernikansko obarvana. V Zvezdnem glasniku namreč najavlja, da bo pojav drugotne svetlobe obširneje obdelal v Systemate mundi, »kjer so s številnimi utemeljitvami in poskusi podani dokazi za i z j e m n o m o č n i o d b o j s o n č n e s v e t l o b e o d Z e m l j e , n a m e n j e n i t i s t i m , ki razglašajo, da je tr eba Zemljo izključiti iz ‘plesa zvezd’, zlasti še zato, ker je br ez gibanja in svetlobe; potr dili bomo namr eč, da je Zemlja tavajoča, da je njen soj močnejši od Luninega in da ni 'kaluža umazanije in vesoljne nesnage', in to bomo potr dili tudi z neštetimi dokazi iz narave.« 93 Obravnava pojava drugotne svetlobe v izrecni povezavi z gibanjem Zemlje, ki ga implicira izraz terra vaga, »tavajoča Zemlja«, nedvou- mno kaže, da Galileo »bere« pojave na Luni skozi »kopernikanski« daljnogled. j u p i t r o v i s a t e l i t i . Po Galileovem lastnem mnenju je glavni znan- stveni prispevek in največjega občudovanja vredni rezultat njegovega dela z daljnogledom odkritje štirih novih planetov, ki krožijo okoli Jupi- tra in jih pred njim »ni poznal ali opazoval še nihče«. t o odkritje navaja kot razlog za objavo opazovanj oziroma kot spodbudo, da se je odločil s svojimi odkritji seznaniti vse »astronome in filozofe«. Galileova pre- 91 Zvezdni glasnik, str. 117. 92 O tem prim. E. Reeves, Painting the Heavens, str. 26–35. 93 Zvezdni glasnik, str. 119. galileo_3.indd 36 28.1.2008 9:17:30 37 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA soja lastnega dela je, če upoštevamo njemu in tedanji javnosti dostopne podatke, tokrat na mestu; z njo se strinjata tudi Kepler in Maestlin. 94 Uvod v razdelek je galileovsko bombastičen: »Preostane, da – in to se zdi pri trenutni nalogi najpomembnejši d e l – r a z k r i j e m o i n o b e l o d a n i m o š t i r i P L A N E T E , k i j i h o d z a č e t k a s v e t a p a v s e d o n a š i h d n i n i s o n i k o l i v i d e l i , p r i l o ž n o s t , o b k a t e r i s o bili odkriti in opazovani, prav tako pa tudi njihove lege in opazo- vanja zadnjih dveh mesecev, povezana z raziskovanjem njihovega gibanja in spr ememb; ob tem pa pozivamo vse astr onome, naj se posvetijo raziskovanju in določanju njihovih obhodnih dob, kajti pomanjkanje časa nam vse do danes ni dovoljevalo, da bi se lotili tega.« 95 Nadaljevanje pa je bolj suho in stvarno. Galileo v bistvu predstavlja svoje zapiske in obravnava opazovanja od 7. januarja do 2. marca 1610. Vendar ta prikaz vseeno ni tako dolgočasen, kot bi lahko sklepali. Pred našimi očmi se, če uporabimo malce domišljije, zavrti filmček, ki na- zorno prikazuje gibanje novoodkritih planetov okoli Jupitra in kasneje tudi celotne formacije na ozadju zvezd stalnic. Iz tega »filma« izhaja, prvič, da Medičejske zvezde krožijo okoli Jupitra, vsi skupaj pa v 12 letih obkrožijo središče sveta; drugič, da so njihova kroženja neenaka; in tretjič, da se planeti, ki opisujejo manjše kroge, gibljejo hitreje. a l i s o G a l i l e o v e » n e b e š k e n o v i c e « k o p e r n i k a n s k e ? Kot je pozorni bralec lahko opazil, pomen Galileovega dela z daljnogledom ni toliko v novosti njegovih odkritij kot v njihovi interpretaciji, ki je pri Galileu kot prepričanem kopernikancu bistveno drugačna od razlag njegovih predhodnikov in sodobnikov. Drži. Vendar to še ne pomeni, da je Zvezdni glasnik v celoti in nedvoumno kopernikansko delo oziroma delo, ki – kot se pogosto razume – prinaša prvo dejstveno potrditev kopernikanskega 94 Jupitrove satelite so, ne da bi bil Galileo vedel za to, sicer opazovali tudi thomas Harriot (začel je 27. oktobra 1610), Joseph Gaultier de la Valette ter Nicolas-Claude Fabri de Peiresc. Prim. J. Roche, »Harriot, Galileo, and Jupiter’s Satellites«. Pred njimi in Galileom naj bi jih bil opazil Simon Marius, ki je v delu Mundus Jovialis iz leta 1614 zahteval prvenstvo v opazovanju Jupitrovih satelitov zase. Danes je znano tudi, da so 2000 let pred Galileom Jupitrove satelite opazili kitajski astronomi. O tem prim. Xi Ze-Zong, »the Sighting of Jupiter’s Satellite by Gan De 2000 Years Before Galileo«; D. W. Hughes, »Was Galileo 2000 Years t oo Late?«. 95 Zvezdni glasnik, str. 129. galileo_3.indd 37 28.1.2008 9:17:30 38 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA sistema sveta. Podrobnejše branje Glasnika ne razkriva nič tako dra- matičnega, Galileo nikjer povsem izrecno in nedvoumno ne zatrjuje, da njegova odkritja potrjujejo kopernikanski sistem; nekaterih odkritij, ki imajo kopernikanski potencial, sploh ne izkoristi v tej smeri, 96 druga pa interpretira razmeroma previdno. Ko Galileo v posvetilu Cosimu II. opisuje Medičejske zvezde, pravi: »Glej torej štiri zvezde, prihranjene za tvoje slavno ime, in to ne iz množice navadnih in manj uglednih netavajočih zvezd, ampak iz vzvišenega r eda popotnih zvezd; te namr eč z medsebojno raz- likujočimi se gibanji z občudovanja vr edno hitr ostjo kr ožijo okoli J u p i t r o v e z v e z d e , n a j o d l i č n e j š e m e d v s e m i , k o t b i b i l e n j e g o v i r odni potomci, medtem ko vse skupaj v harmonični slogi vsako dvanajsto leto zaključijo velika kr oženja okoli sr edišča vesolja, samega Sonca namr eč.« 97 t a trditev je sicer dokaj jasna, a ne do kraja. Galileo umešča v središče vesolja Sonce in pripisuje Jupitru in njegovim spremljevalcem gibanje okoli tega središča; iz tega je sicer mogoče potegniti analogijo z (zatajeno) Zemljo – tako kot lahko Jupiter s svojimi štirimi lunami obkroži Sonce, ga lahko tudi Zemlja s svojo –, vendar je ta miselni preskok prepuščen bralcu. t udi drugi »kopernikanski« argument iz Zvezdnega glasnika te- melji na gibanju Jupitrovih satelitov. Galileo večkrat primerja gibanje Jupitrovih satelitov z gibanjem Merkurja in Venere okoli Sonca. Prvič že takoj na začetku opisa Jupitrovih satelitov, ko pravi: »T isto, kar daleč pr esega sleherno občudovanje in kar nas je še posebej spodbudilo, da opozorimo vse astronome in filozofe, pa je dejstvo, da smo namr eč odkrili štiri tavajoče zvezde, ki jih pr ed nami ni poznal ali opazoval še nihče, in te, enako kot V enera in M e r k u r o k o l i S o n c a , k r o ž i j o o k o l i n e k e z n a m e n i t e z v e z d e i z š t e v i l a 96 Kot je opozoril F. Hallyn v svojem uvodu v Le messager céleste, str. 64–67, je Galileo kasneje odkritje novih zvezd stalnic interpretiral v prid Koperniko- vemu »sistemu sveta«, kot da dokazujejo povečanje razsežnosti vesolja, kar nevtralizira protikopernikanski ugovor, da bi morali ob letnem gibanju Zemlje okoli Sonca opaziti paralakso zvezd stalnic. 97 Zvezdni glasnik, str. 87. galileo_3.indd 38 28.1.2008 9:17:30 3 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA znanih zvezd, in so enkrat pr ed njo, drugič ji sledijo in se nikoli ne oddaljijo od nje izven določenih meja.« 98 t udi v tem primeru je namig na kopernikanizem zelo dvoumen. Bralcu je namreč zelo težko ugotoviti, kateri sistem ima Galileo v mislih, ko omenja gibanje Venere in Merkurja okoli Sonca. Obstajata namreč dve možnosti. Lahko gre za Kopernikov model, po katerem pa okoli Sonca ne krožita samo notranja planeta (Venera in Merkur), temveč tudi zunanji (Mars, Jupiter in Saturn) in seveda Zemlja, ki jo na njeni poti okoli Sonca spremlja tudi Luna. Galileo pa bi lahko namigoval zgolj na model Heraklida iz Ponta, po katerem krožita okoli Sonca zgolj Merkur in Venera in ga Kopernik v O revolucijah nebesnih sfer 99 prikazuje kot logičen razvojni korak od geocentrizma k heliocentrizmu. Dejstvo, da ima Jupiter štiri satelite, ki krožijo okoli njega, vsekakor dokazuje, da obstaja v vesolju več središč nebesnih gibanj, in Galileo to komentira takole: »Razen tega imamo izjemen in sijajen ar gument, da pr eženemo pomisleke tistih, ki ravnodušno tolerirajo kr oženje planetov okoli S o n c a v k o p e r n i k a n s k e m s i s t e m u , k r o ž e n j e e n e L u n e o k o l i Z e m l j e , m e d t e m k o o b e [ t e l e s i ] s k u p a j o p r a v l j a t a l e t n o k r o ž e n j e o k o l i S o n- ca, pa jih tako zelo bega, da je po njihovem mnenju treba takšno ur editev vesolja ovr eči kot nemogočo; zdaj namr eč nimamo več samo enega planeta, ki kr oži okoli drugega, medtem ko oba po veliki kr ožnici potujeta okoli Sonca, ampak nam vidna zaznava ponuja štiri zvezde, ki se gibljejo okoli Jupitra kakor Luna okoli Zemlje, medtem ko vse skupaj z Jupitrom v 12-letnem obdobju opisujejo veliki krog okoli Sonca.« 100 t udi ta odlomek je prej kot pozitiven argument za kopernikanski sistem artikuliran kot odprava nekega ugovora proti njemu. Zagovorniki t ychovega geo-heliocentričnega sistema so namreč ugovarjali, da se v Kopernikovem sistemu planet Zemlja ne more gibati s silno hitrostjo, ki je potrebna za njen obhod Sonca, in hkrati s sabo vleči še Lune. t a 98 Prav tam, str. 93–95. Prim. tudi str. 131: »In zato sem brez slehernega dvoma prišel do sklepa, da so na nebu tri zvezde, ki se gibljejo okoli Jupitra, enako kot se Venera in Jupiter okoli Sonca.« 99 Prim. O revolucijah nebesnih sfer 1, 10. 100 Zvezdni glasnik, str.163. galileo_3.indd 39 28.1.2008 9:17:30 40 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA ugovor je odpravljen z odkritjem Jupitrovih satelitov. V vesolju obstaja več središč gibanj in ne samo eno, in če sprejmemo kopernikanski sis- tem, potem okoli Sonca ne kroži samo Zemlja s samo eno luno, temveč tudi Jupiter s kar štirimi lunami. t ako Zemlja ni edini planet, ki ga luna spremlja na poti okrog Sonca, in torej ni anomalija v kopernikanskem sitemu. Še najjasneje je Galileovo stališče do Kopernikovega »sistema sveta« v Zvezdnem glasniku izraženo v opisu Lune, pa še to ne v tistem delu, ki je rezultat Galileovega dela z daljnogledom, temveč v pojasnilu »drugotne svetlobe«. t a pojav po Galileu priča, da je Zemlja planet tako kot Luna in da sveti s sposojeno svetlobo. Navedimo odlomek še enkrat: »In teh nekaj podatkov o tej problematiki bodi na tem mestu dovolj; obširneje bo namr eč obdelana v našem Sistemu sveta, kjer so s številnimi utemeljitvami in poskusi podani dokazi za i z j e m n o m o č n i o d b o j s o n č n e s v e t l o b e o d Z e m l j e , n a m e n j e n i t i s t i m , ki razglašajo, da je tr eba Zemljo izključiti iz ‘plesa zvezd’, zlasti še zato, ker je br ez gibanja in svetlobe; potr dili bomo namr eč, da je Zemlja tavajoča, da je njen soj močnejši od Luninega in da ni ‘kaluža umazanije in vesoljne nesnage’, in to bomo potr dili tudi z neštetimi dokazi iz narave.« 101 V tem odlomku Galileo edinikrat izrecno omenja gibanje Zemlje, pa še tu gre za odmik od teme in opiranje na analogijo: očitno je, da je tudi Zemlja osvetljena, tako kot so drugi planeti, zato se mora tudi gibati tako kot oni. Argument, ki temelji na popolnosti nebesnih teles, je zelo retoričen in nikakor ne sodi med »nešteto dokazov iz narave«. Če sklenemo. Opazovanja z daljnogledom so odločilno utrdila Galileov kopernikanizem, vendar to iz samega besedila Glasnika ni tako jasno, kot se pogosto predstavlja; v primerjavi s prvim dnevom Dialoga, na primer, je kopernikanizem Zvezdnega glasnika mnogo manj ekspliciten. Ne glede na to pa ostaja dejstvo, da so povzročila v knjigi opisana odkritja radikalen preobrat v Galileovem nadaljnjem delu. Kopernikanizem postane, kot pravi Philip Hamou, po izidu Glasnika »gibalna tema v Galileovi znanstveni in javni karieri«. 102 101 Prav tam, str. 119. 102 Ph. Hamou, La mutation du visible. Essai sur la portée épistémologique des instruments d’optique au XVIIe siècle, 1. zv., Du Sidereus Nuncius de Galilée à la Dioptrique cartésienne, str. 36. galileo_3.indd 40 28.1.2008 9:17:31 41 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA iii. GLASNIK iN NjeGoVi bRalci 1 . P a D o V a D i s t r i bu c i j a Zvezdnega glasnika i n d a l j n o g l e d o v . Novice o izidu Zvezdnega glasnika in Galileovih spektakularnih novitates so se po izidu knjige izjemno hitro širile. Delno tudi po zaslugi samega Galilea, ki je najprej poskrbel za svojega pokrovitelja Cosima II. t akoj po izidu knjige, 13. marca 1610, je poslal na medičejski dvor nevezano knjigo s spremnim dopisom Belisariu Vinti, 103 v katerem mu je obljubil, da bo velikemu vojvodi čez teden dni poslal posebej lepo zvezano knjigo in svoj daljnogled, tako da bo Cosimo II. lahko sam videl nove zvezde. Obenem mu je predlagal, da bi med velikonočnimi prazniki osebno prišel v Firence in poskrbel za pravilno rokovanje z daljnogledom, ki je za neizkušene lahko dokaj težavno. Galileo je pri izbiri predlaganega časa za opazovanje upošteval tudi dejstvo, da opazovanja Jupitrovih satelitov ni bilo mogoče prestaviti na poletje, ker bi bil Jupiter tedaj preblizu Soncu in zato neviden. Čez slab teden, 19. marca 1610, 104 je Galileo dejansko odposlal, kar je obljubil: posebej lepo zvezan izvod Zvezdnega glasnika in prav tisti daljnogled, »s katerim je našel planete in opravil vsa druga opazo- vanja«. Hkrati se je opravičil za zunanji videz knjige, ki je neprimeren za grandezza del suggetto, vendar se temu ni bilo moč izogniti, saj je moral svoja odkritja objaviti zelo na hitro, če je hotel prehiteti druge, ki bi lahko odkrili iste stvari in mu tako vzeli prvenstvo. t ajniku velikega vojvode je tudi sporočil, da je 550 natisnjenih izvodov že razprodanih, zato načrtuje novo izdajo in lingua toscana. Galileo je želel tudi Cosimovo odobritev, da bi po diplomatskih kanalih poslal mnogim vladarjem ne samo knjigo, temveč tudi dalj- nogled, tako da se bodo prepričali o resnici v knjigi zapisanih trditev. t ežava pri tem je, da je bilo od sto in več daljnogledov, ki jih je izdelal, samo deset takih, s katerimi je bilo mogoče zaznati nove zvezde. t e bi bil rad poslal sorodnikom in znancem velikega vojvode. Sam je že dobil prošnje od bavarskega vojvode, princa Maksimilijana Bavarskega, kölnskega elektorja Ernsta Bavarskega in kardinala del Monteja. Ostale daljnoglede je želel poslati v Španijo, Francijo, na Poljsko, v Avstrijo, 103 Prim. Galileovo pismo B. Vinti 13. marca 1610 (EN, X, str. 288–289). 104 Prim. Galileovo pismo B. Vinti 19. marca 1610 (EN, X, str. 300). galileo_3.indd 41 28.1.2008 9:17:31 42 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA Urbino in tja, »kamor bo želel veliki vojvoda«. t ajnik se je strinjal z Galileovimi predlogi in obljubil, da bo poskrbel, da bodo Galileova darila sprejeta con dignità et grandezza. 105 Zvezdni glasnik je bil do konca marca 1610 dostopen v različnih italijanskih mestih, v Firencah, Bologni, Veroni, Brescii, Anconi, na začetku aprila pa so ga že brali tudi v Pragi in Münchnu. 106 Na bavarski dvor je prišel po Galileovem bratu Michelangelu, ki je posredoval dva izvoda knjige Maksimilijanu in Ernstu Bavarskemu, na dvoru Svetega rimskega cesarstva v Pragi pa je bil posrednik toskanski poslanik Giu- liano de’ Medici. Govorice o Galileovih odkritjih so Prago sicer dosegle že sredi marca, 107 cesarski astronom Johannes Kepler pa je dobil v roke najprej izvod, ki mu ga je posodil cesar Rudolf II., drugi izvod pa mu je po t homasu Seggettu poslal Giuliano de’ Medici. Medtem ko z razpošiljanjem knjige ni bilo večjih težav, je težave povzročalo pošiljanje daljnogledov, ki naj bi spremljali podarjene knjige. Po Cosimu II. je bil prvi, ki je dobil daljnogled, Francesco Maria del Monte, a tudi on šele sredi aprila, medtem ko sta dobila Maksimilijan in Ernst Bavarski vsak svoj – ne najboljši – daljnogled šele konec maja, cesar Rudolf II., za katerega je s prošnjo za daljnogled pri Galileu posre- doval sam toskanski poslanik Giuliano de’ Medici, pa še niti tedaj ne. Galileov izbor obdarovancev, ki je omejen na kardinale in vladarje, izključuje pa astronome, ni bil naključen. Galileo je želel na eni strani ohraniti monopol nad daljnogledom in morebitnimi bodočimi odkritji, ki jih je ta omogočal, na drugi strani pa z verifikacijo dotedanjih odkritij s strani uglednih osebnosti, ki jim visoki družbeni status ni dovoljeval, da bi z Galileom tekmovale pri odkrivanju nebesnih novosti, pridobiti kredibilnost in tako vnaprej onemogočiti sleherni dvom. 108 P r v i k r i t i č n i o d z i v i i n k e p l e r j e v Razgovor. Galileova taktika je bila uspešna le delno. Spektakularna narava njegovih nebesnih odkritij – cosa meraviglia e stupore, je dejal, denimo, Magini –, o katerih poroča Zvezdni glasnik, in nemožnost njihove neodvisne potrditve zaradi majh- ne dostopnosti dovolj kvalitetnega in zmogljivega daljnogleda sta najprej vzpodbudili številne kritične ali posmehljive odzive, ki pa so ostali v 105 Prim. pismo B. Vinte Galileu 30. marca 1610 (EN, X, str. 308). 106 Bolj omejena je bila distribucija Zvezdnega glasnika v Franciji in Angliji. O tem prim. I. Pantin, »Introduction«, v: Discussion avec le messager céleste, str. XIII. 107 Prim. Keplerjev Razgovor, str. 183. 108 Prim. M. Biagioli, Galileo’ s Instruments of Credit, str. 79 isl. galileo_3.indd 42 28.1.2008 9:17:31 43 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA prvih tednih in mesecih po izidu knjige v domeni govoric. Galileo se je soočil s celo, četudi neorganizirano fronto kritikov, posmehljivcev in skeptikov. V Benetkah, Padovi, Sieni, Veroni in Rimu se je šušljalo, da kaže Galileoev daljnogled ravno nasprotno od tistega, kar je zapisano v Zvezdnem glasniku. Nekoliko bolj javno sta se izpostavila le Johann Eutel Zuckermes- ser, ki bil je v službi pri kölnskemu elektorju, ter eden od dveh najslav- nejših italijanskih astronomov, Giovanni Antonio Magini, 109 ki je leta 1588 zasedel matematično stolico na Univerzi v Bologni, za katero je kandidiral tudi Galileo. Oba sta javno oklevala in izražala pričakovanje, da bodo novoodkriti sateliti dobili tudi izkustveno, eksperimentalno potrditev, 110 v zasebni korespondenci, ki pa tedaj ni bila popolnoma zasebna, pa sta izražala dvome o njihovi resničnosti. Spremembam Ma- ginijevega odnosa do Galileovih odkritij lahko sledimo tudi v pismih, ki jih je njegov mladi protestantski tajnik in pomočnik, Čeh Martin Horky, pisal cesarskemu astronomu na dvoru Svetega rimskega cesarstva v Pragi Keplerju; 111 medtem ko je Horky še 31. marca 1610 menil, da se lahko Galileove ugotovitve in trditve po čutno zaznavnem preverjanju izkažejo za resnične ali lažne, 112 je Keplerju 6. aprila že sporočil, da namerava sam pisati o štirih fiktivnih planetih. 113 Podobnega mnenja je bil na začetku aprila 1610 tudi Magini, ki je v pismu Maksimilijanu Bavarskemu Zvezdnega glasnika in daljnogled obravnaval kot inganno, »prevaro«, in poudarjal, da tako menijo tudi mnogi drugi. 114 Kaj je motilo Galileove nasprotnike (in tudi nekatere zaveznike)? Medtem ko se je nekaterim zdelo izjemno smešno in neverjetno, 109 Drugi veliki italijanski astronom je Clavius, s katerim se bomo v nadaljevanju še srečali. 110 Prim. Sertinijevo pismo Galileu 27. marca 1610 (EN, X, str. 305), v katerem mu sporoča, da je Magini, ko je slišal za novico o odkritju Jupitrovih satelitov, dejal: »era cosa meraviglia e stupore, ma che consisteva nella sperienza«, s čimer je hotel reči, da mora biti vprašanje razrešeno empirično. 111 O Galileovih odkritjih je Keplerja že dva dni po izidu Glasnika, 15. marca 1610, obvestil prijatelj Wackher. Prim. Razgovor, str. 183. 112 Prim. pismo M. Horkyja Keplerju 31. marca 1610 (EN, X, str. 308): »Est res miranda, est res stupenda: vera an falsa, ignoro.« 113 Prim. Horkyjevo pismo Keplerju 6. aprila 1610 (EN, X, str. 311): »wieder Galileum Galileum de quatuor fictis planetis, wolt ich fiel lieber schreiben.« Naš poudarek. 114 Prim. pismo M. Hasdala Galileu 28. aprila 1610 (EN, X, str. 344–346), v ka- terem mu opisuje pismo, ki ga je Magini pisal Maksimilijanu Bavarskemu. galileo_3.indd 43 28.1.2008 9:17:31 44 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA da je Galileo na Luni odkril un altro mondo, 115 je bilo za mnoge druge dosti resnejše vprašanje, kaj Galileovo odkritje štirih novih planetov pomeni za znanstveni status astrologije in medicine, ki sta delali svoje izračune in napovedi, ne da bi jih upoštevali? 116 Seveda pa se je bilo treba najprej sploh prepričati, ali ti novi planeti in gore ter doline na Luni resnično obstajajo. Ali ne gre zgolj za – nenamerno ali namerno ustvarjeno – fikcijo? Velika večina astronomov in filozofov je najprej menila, da gre pri opazovanjih z daljnogledom za optično iluzijo, ki jo povzroča daljnogled, 117 predvsem pa je ogromno učenjakov različnih 115 t ako piše G. Bartoli B. Vinti 27. marca 1610 (EN, X, str. 306–307). Kmalu odkritje »novega sveta na Luni« ni več smešno, temveč za nekatere nevarno, za druge osvobajajoče. Giovanni Ciampoli je leta 1616 obnovil pogovor s kardinalom Maffeom Barberinijem, kasnejšim papežem Urbanom VIII. (EN, XII, str. 146), v katerem je ta rekel: »kadar kdo prinese nekaj novega, četudi po domiselnosti občudovanja vrednega, nima vsakdo nepristranskega srca, ki bi hotelo vzeti stvari, kot so rečene: nekdo pretirava, drugi sprevrača; prvi avtor izusti neko stvar, ki se bo s širjenjem tako spremenila, da je ne bo več prepoznal za svojo. In vem, kaj pravim: ker njegovo [tj. Galileovo] mnenje v zvezi s pojavi svetlobe in sence na čistem delu in z madeži vzpostavlja ne- kaj podobnosti med zemeljsko in lunarno oblo, bo nekdo drug to povečal in dejal, da postavlja ljudi za prebivalce Lune; in tretji začne razpravljati, kako naj bi bili izšli iz Adama ali se izkrcali z Noetove barke, skupaj še z mnogimi drugimi nenavadnostmi, o katerih [tisto mnenje] ni niti v sanjah pomislilo.« O vlogi, ki jo je Zvezdni glasnik odigral kot generator upov in strahov, tudi glede novih prebivalcev na Luni, prim. M. t orrini, »‘Et vidi caelum novum et terram novam’. A proposito di rivoluzione scientifica e libertinismo«; K. S., Guthke, »Nightmare and Utopia: Extraterrestrial Worlds from Galileo to Goethe«. Prim. tudi M. Baine Campbell, Wonder and Science: Imagining Worlds in Early Modern Europe, str. 123–170. 116 Prim. pismo G. B. Mansa P. Beniju marca 1610 (EN, X, str. 295). Nekaj me- secev kasneje isti ugovor obnavljata Martin Horky v Brevissima perigrinatio in Francesco Sizzi v Dianoia. Delno je na ta ugovor v svojem Razgovoru odgovoril že Kepler, najbolj temeljito pa Galileo v pismu Diniju 21. maja 1611 (EN, XI, str. 105–116; tu str. 263–272). 117 Magini v pismu, ki je krožilo na cesarskem dvoru v Pragi, trdi, da gre pri Gali- leovih odkritjih za un inganno (»prevaro«), saj je tudi sam, ko je z lastnoročno izdelanim daljnogledom opazoval sončni mrk, videl tri sonca. O Maginijevem pismu je M. Hasdale pisal Galileu 28. aprila 1610 (EN, X, str. 345): »[…] kajti ko sem z obarvanimi stekli, ki sem jih sam napravil, opazoval sončni mrk, sem videl 3 sonca; verjamem, da se je tako zgodilo tudi Galileu, ki ga je moral prevarati odboj Lune.« Podobno je Galileu poročal tudi O. Brenzoni, le da je med optične iluzije, ki so posledica daljnogleda, vključil tudi pojave galileo_3.indd 44 28.1.2008 9:17:31 45 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA Galileov prijatelj Cigoli je v letih 1610–1612 na podlagi njegovih ugo- t o v i t e v B r e z m a d e ž n o n a sl i k a l s t o j e č o n a » o m a d e ž e v a n i « , g o r a t i L u n i ( S a n t a Maria Maggiore, Rim). galileo_3.indd 45 28.1.2008 9:17:32 46 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA profilov Galileu odrekalo prvenstvo: Galileove novitates sploh niso nove, Galileo se kiti s tujim perjem 118 in prodaja včerajšnje novice za današnje. 119 t ega ni pozabil omeniti in večkrat poudariti niti Galileov prvi in daleč najpomembnejši zaveznik Johannes Kepler. Kepler, 120 ki je postal astronom Rudolfa II. leta 1610, ko je prevzel mesto t ycha Braheja, je užival na cesarskem dvoru v Pragi in po celotni Evropi izjemen ugled, 121 zato se je nanj glede Galileovih odkritij zgrnila cela kopica vprašanj radovednih poslanikov, ki so v Pragi premlevali novice Zvezdnega gla- snika. Nekateri med njimi so celo pričakovali, da bodo tamkajšnji ma- tematiki odkrili kakšno stvar, ki bo nasprotovala Galileovim dokazom. Med bolj zainteresiranimi za Keplerjevo mnenje je bil seveda toskanski poslanik, Giuliano de’ Medici – s sprejemom Galileovega posvetila in imenovanja štirih planetov »Medičejske zvezde« je postalo vse v zvezi z Zvezdnim glasnikom tudi stvar državnega prestiža –, ki je Keplerju 8. aprila 122 poslal izvod knjige, 13. aprila pa ga je na poslaništvu uradno zaprosil za njegovo mnenje. 123 Kepler, ki mu je moralo biti zaradi novic, na Luni. Prim. Brenzonijevo pismo Galileu 3. aprila 1610 (EN, X, str. 309): »pravijo, da je vzrok teh pojavov na Luni in zvezd ter še ne videnih planetov daljnogled.« 118 t ako piše iz Benetk v Prago cesarski poslanik pri Beneški republiki Georg Fugger. Fugger poroča tudi, da imajo številni strokovnjaki matematičnih ved Zvezdnega glasnika za »suho razpravo, brez filozofskih osnov« (»discursus aridus seu absque fundamentis philosophicis«). Prim. Fuggerjevo pismo Ke- plerju 16. aprila 1610 (EN, X, str. 316). 119 t ako meni tudi G. B. Manso, ki je Galileu sicer naklonjen. Že marca 1610 opozo- ri, da so z daljnogledi majhne moči povečave v Neaplju opazovali nepravilnosti na Luni. Prim. Mansovo pismo P. Beniu marca 1610 (EN, X, str. 293). 120 Za Keplerjev življenjepis, ki vsebuje tudi dovolj pregleden oris njegovega znanstvenega dela, prim. M. Caspar, Kepler. 121 Kepler je do leta 1610 objavil že celo vrsto temeljnih znanstvenih del: Myste- rium Cosmographicum (Kozmografski misterij, 1597), De fundamentis astro- logiae certioribus (O bolj trdnih temeljih astrologije, 1601), Ad Vitellionem paralipomena quibus Astronomiae pars optica traditur (Dodatki k Witelovi optiki, v katerih je obravnavan optični del astr onomije, 1604), De Jesu Chri- sti Salvatoris nostri vero anno natatio ( O r esničnem r ojstnem dnevu našega odrešenika Jezusa Kristusa, 1606) in Astronomia nova (Nova astronomija, 1609). 122 tj., istega dne ali dan kasneje, kot je Galileo kazal Jupitrove satelite Medičej - cem. 123 Prim. posvetilo v Razgovoru. Podobno zahtevo je na Keplerja prek Martina galileo_3.indd 46 28.1.2008 9:17:32 47 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA ki jih je dobival iz Italije, 124 in razburjenja, ki ga je knjiga povzročila na praškem dvoru, očitno, da bo s svojim stališčem posegel v dokaj razgreto razpravo, je v slabem tednu dni napisal pismo Galileu, 125 ki je bilo 19. aprila že na poti iz Prage v Firence. Kepler je kljub dejstvu, da njegov daljnogled, s katerim je opa- zoval Luno, ni bil zadosti zmogljiv, da bi z njim lahko opazoval tudi Medičejske zvezde, v pismu – ki ga je napisal »proti zoprnim kritikom novosti, za katere je vsaka neznana stvar neverjetna, ki se jim vse, kar presega tradicionalne meje aristotelovske ozkogledosti, zdi nespodobno in brezbožno«, in ga dal na začetku maja 1610 126 nekoliko spremenjeno 127 natisniti kot Dissertatio cum Nuncio Sidereo (Razgovor z Zvezdnim glasnikom) –, potrdil, kot pravi nekoliko kasneje Galileo sam, »vse podrobnosti, vsebovane v […] knjigi, ne da bi oporekal niti najmanjši stvari ali o nji dvomil«. 128 Vendar pa sta Keplerjeva hvala in potrditev nekoliko dvoumni in nikakor ne zgolj enosmerni. Kepler je namreč izkoristil priložnost in po pismu raztrosil sklicevanja na svoja lastna dela (predvsem na Optiko in Kozmografski misterij), ki so bila do tedaj v Italiji dokaj neznana, ter večkrat poudaril, da Galileove novice v re- snici niso tako nove, kot bi lahko sklepali samo na podlagi Galileovega opisa. Kepler je glede gor na Luni opozoril na Plutarhovo delo O obrazu na Lunini krogli, na Maestlina in samega sebe ter pripisal intuicijo za odkritje daljnogleda Della Porti in opozoril, da so o neizmerni množici zvezd stalnic govorili že rabini, itd. 129 G a l i l e o na o bi s k u v F i r e n c a h , P i s i i n b o l o g n i t e r z ač e t e k a f e r e H o r k y. 19. marca 1610, na isti dan, ko je Galileo poslal posebej lepo zvezanega Zvezdnega glasnika in daljnogled Cosimu II., mu je Belisario Vinta potrdil prejem izvoda vnaprej poslane knjige in mu posredoval željo velikega vojvode, da bi Galileo med velikonočnimi počitnicami Hasdala naslovil tudi španski poslanik. 124 O situaciji v Italiji Keplerja obvešča Georg Fugger, kasneje pa si dopisuje tudi z Martinom Horkyjem, sinom protestantskega pastorja, ki je tajnik slavnega Maginija, in z Maginijem osebno. 125 Prim. Keplerjevo pismo Galileu 19. aprila 1610 (EN, X, str. 319–240). 126 Posvetilo Giulianu de’ Medici ima datum 3. maj 1610. 127 Pismu z dne 19. aprila 1610 je dodano posvetilo Giulianu de’ Medici, predgovor bralcu, vanj pa so vneseni tudi manjši popravki. 128 Galileovo pismo B. Vinti 7. maja 1610 (EN, X, str. 349; tu str. 227). 129 O Keplerjevem zagovoru Galilea prim. njegov Razgovor. Prim. tudi C. Cheval- ley, »Kepler et Galilée dans la bataille du ‘Sidereus Nuncius’«, str. 171–172; M. Biagioli, Galileo’ s Instruments of Credit, str. 33–39. galileo_3.indd 47 28.1.2008 9:17:32 48 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA obiskal dvor. 130 Galileo je na začetku aprila odpotoval v Firence in Piso, kjer so se v aprilu dvorjani tudi mudili, ter Cosimu II. in njego- vemu spremstvu osebno pokazal, da je vse, kar je zapisal v Glasniku, resnično. V zahvalo za imenovanje novoodkritih zvezd po Medičejcih in poklon vladajoči hiši je dobil »zlato verigo vredno 400 skudov in medaljo«. 131 Na povratku v Padovo se je Galileo od 24. do 26. aprila 1610 ustavil v Bologni, kjer je prenočeval pri Maginiju. Kljub uspešni predstavitvi nebesnih novosti na dvoru v Firencah in Pisi Galileo iz teh dveh mest ni odšel popolnoma brez skrbi. Nekateri filozofi obeh univerz so očitno nasprotovali njegovim odkritjem z utemeljitvijo, da v knjigah o njih ni zapisana niti beseda. Nekateri menijo, je pisal o dogodkih v Firencah in Pisi nekaj mesecev kasneje, »da je filozofija knjiga, nekaj takega kot Eneida in Odiseja; pa zato resnice ni treba iskati v svetu ali naravi, temveč v primerjanju besedil«, 132 drugi, kot na primer prvi filozof Uni- verze v Pisi Giulio Libri, pa so poskušali »z logičnimi argumenti sneti in z magičnimi zaklinjanji odpoklicati nove planete z neba«. 133 Kljub temu – ali ravno zaradi tega – se je odločil, da bo v Bologni v noči s 25. na 26. april 1610 134 pred izbrano publiko izvedel javno opazovanje Medičejskih zvezd. Pri dogodku je bilo navzočih »več kot dvajset zelo učenih oseb«, vendar pa tudi v Bologni za nove planete niso bili nič bolj dovzetni kot profesorji iz Pise, saj kot poroča Magini, ni nihče od dvajsetih učenjakov dobro videl novih planetov: »planetas novas nemo perfecte vidit«. 135 Galileov neuspeh v Bologni je pognal v tek negativno kampanjo, ki je dosegla vrhunec nekaj mesecev kasneje, natančneje junija 1610, ko je Martin Horky z objavo Brevissima peregrinatio contra Nuncium sidereum (Zelo kratko potovanje proti Zvezdnemu glasniku) Galilea prvi javno napadel. 136 Čeprav je bil Magini zadržan in svojega slabega mnenja o Galileovih odkritjih ni izražal javno, vse kaže, da je on vlekel niti iz ozadja, v ospredje pa je potisnil svojega tajnika. Horky je že 27. aprila 130 Prim. pismo B. Vinte Galileu 19. marca 1610 (EN, X, str. 302–303). 131 Prim. pismo Kristine Lorenske V . Giugniju (EN, X, str. 318). 132 Galileovo pismo Keplerju 19. avgusta 1609 (EN, X, str. 421–423; tu str. 237). 133 Prav tam. 134 Prim. Horkyjevo pismo Keplerju 24. maja 1610 (EN, X, str. 358). 135 Maginijevo pismo Keplerju 26. maja 1610 (EN, X, str. 359). 136 Prim. EN, III, str. 135–145. galileo_3.indd 48 28.1.2008 9:17:32 4 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA 1610 pisal Keplerju, da je Galileov instrument odličen za opazovanja na Zemlji, a popolnoma neuporaben na nebu: »Galileo Galilei, matematik iz Padove, je prišel k nam v Bologno in prinesel s sabo daljnogled, s katerim vidi štiri fiktivne planete. Š t i r i i n d v a j s e t e g a i n p e t i n d v a j s e t e g a a p r i l a n i s e m s p l o h n i č s p a l , n e podnevi ne ponoči, temveč pr eizkušal Galileovo napravo na tisoč i n e n n a č i n , t a k o n a t e h s p o d n j i h [ z e m e l j s k i h ] k o t v i š j i h [ n e b e s n i h ] podr očjih. Na zemlji dela čudeže, na nebu pa zavaja, kajti druge zvezde stalnice so videti podvojene. T ako sem naslednji večer z Galileovim daljnogledom opazoval malo zvezdo, ki je vidna nad srednjo od treh v repu Velikega medveda, in videl sem štiri majhne zvezde v bližini, tako kot jih je Galilei opazil pri Jupitru. Za priče imam nadvse izvrstne može in odlične učenjake, kot je Antonio Roffeni, najbolj učen matematik univerze v Bologni, in mnoge druge, ki so v hiši skupaj z mano opazovali nebo isto noč, 25. aprila, v Galileovi navzočnosti. In vsi so izpovedali, da naprava zavaja (instrumentum fallere confessi sunt).« 137 Galileo se je, tako Horky, zaradi neuspeha počutil tako osramo- čenega, da je 26. aprila že navsezgodaj zjutraj odšel brez pozdrava in zahvale za gostoljubje. Na koncu pisma je Horky v nemščini še pripisal: »Daljnogled sem, ne da bi za to kdo vedel, odtisnil v vosek, in ko se z božjo pomočjo vrnem domov, bom naredil boljši daljnogled od Gali- leovega.« 138 Horkyjevo in Maginijevo 139 poročilo o dogodkih je v očitnem na- sprotju s tem, kar je v svoj dnevnik opazovanj zapisal Galileo: 25. aprila je videl dva, naslednji večer pa štiri Jupitrove satelite. t o neujemanje je mogoče pojasniti dokaj preprosto. Medtem ko je bil Galileo zaradi dolgotrajnih uspešnih opazovanj z daljnogledom prepričan o njegovi kredibilnosti, se drugim opazovalcem podobe, ki jih je bilo mogoče videti skozi daljnogled, niso zdele dovolj razločne in so jim zbudile sume. Da sta Magini in Horky pretiravala, je potrdil navsezadnje tudi Horky sam, ki je v kasnejšem pamfletu proti Zvezdnemu glasniku, ki ga je začel v tem času že pisati, priznal, da je v noči 24. na 25. april aprila 137 Horkyjevo pismo Keplerju 27. aprila 1610 (EN, X, str. 343). 138 Prav tam: »Ich hab das Perspicillum als in Wachss abgestochen, das niemendt weiss, undt wen mir Gott wieder zu Hauss hilft, will ich fiel ein peserss Per- spicillum machen als der Galileus.« 139 Prim. Maginijevo pismo Keplerju 26. maja 1610 (EN, X, str. 359). galileo_3.indd 49 28.1.2008 9:17:32 50 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA videl »samo dve kroglici, oziroma bolje, zelo majhna madeža«, naslednjo noč pa »štiri zelo majhne madeže v bližini Jupitra«. 140 V kampanji proti Galileu je sodeloval tudi Magini, ki je o neuspelih opazovanjih pisal Keplerju, ta pa je njegova pisma pokazal Giulianu de’ Medici ter Zuckermesserju, ki jih je uporabil v podporo Galileovih nasprotnikov v Pragi. Pisma so imela podpis 24 profesorjev Univerze v Bologni, kar je dajalo videz, da predstavljajo dokončno mnenje te univerze. 141 U n o v č e n j e d a r u . Galileo je po vrnitvi iz Firenc, Pise in Bologne tudi v Padovi javno branil svoja odkritja, že čez nekaj dni pa je prejel tudi dolgo Keplerjevo pismo – kasnejši Razgovor –, datirano z 19. aprilom 1610. Galileova predstava o njegovi lastni uspešnosti pri prepričevanju drugih – ali pa je to zgolj »predstava« za Cosimovega tajnika in medi- čejski dvor – se je še okrepila po »treh javnih predavanjih«, ki jih je imel »v zvezi s 4 Medičejskimi planeti in drugimi svojimi ugotovitvami« na Univerzi v Padovi. V pismu Belisariu Vinti 7. maja 1610 trdi, da je na predavanjih utišal svoje nasprotnike, celo več, »prav najimenitnejši, ki so bili najhujši zanikovalci in nasprotniki po meni zapisanih stvari«, so »nazadnje, ko so se, zlepa ali zgrda prisiljeni, zavedeli brezupnosti in poraza, coram populo izjavili, da niso samo prepričani o mojem nauku, ampak so ga pripravljeni braniti in zagovarjati proti kateremu koli filozofu, ki bi se ga drznil izpodbijati […]«. 142 Vendar pa ostajajo ti podporniki neimenovani. Edini, ki ga Galileo tudi imenuje, četudi zgolj z nazivom »cesarjev matematik«, je Kepler, in tudi njegovo, v nekaterih pogledih dvoumno potrditev Galileovih ugotovitev tolmači kot nedvou- mno in ignorira v pismu izražene zadržke: »cesarjev matematik« mu ne oporeka »niti v najmanjši stvari«. Nasprotovanje, ki ga je deležen v Italiji, interpretira psihološko, kot posledico zavisti, ki pa se sedaj »nima več česa prijeti«, ter popolnoma zanemarja slabo voljo svojih padovanskih kolegov s prvim padovanskim filozofom Cesarejem Cremoninijem na čelu. Padovanski filozofi so bili, kot priznava v kasnejšem pismu Ke- plerju, 143 namreč ravno tako zadržani kot profesorji v Pisi. Samohvalna, »ignorantska« in brezskrbna predstava ima svoj 140 Brevissima peregrinatio (EN, III, str. 109). 141 Prim. pismo M. Hasdala Galileu 12. julija 1610 (EN, X, str. 401). 142 Galileovo pismo B. Vinti 7. maja 1610 (EN, X, str. 349; tu str. 227). 143 Galileovo pismo Keplerju 19. avgusta 1610 (EN, X, str. 423; tu str. 236–237): »Kaj porečeš o glavnih filozofih tukajšnje univerze, ki, polni gadje zagrizenosti, galileo_3.indd 50 28.1.2008 9:17:32 51 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA namen. Galileo je začutil, da je prišel čas za uresničitev njegove dolgo- letne želje, da bi prišel v okrilje in pod pokroviteljstvo Medičejcev. 144 Z drugimi besedami, nastopil je čas, da unovči svoje »nebeško« darilo. Belisaria Vinto je zaprosil za zaposlitev, 1000 florintov plače (enak znesek, kot ga je po predstavitvi daljnogleda dožu dobil v Beneški re- publiki), predvsem pa za dovolj prostega časa in možnosti, da bo »lahko svoja dela pripeljal do konca, ne da bil zaposlen s poučevanjem«. Galileo želi »služiti kruh s svojimi knjigami, zmeraj posvečenimi presvetlemu imenu mojega gospoda, ne da bi zaradi tega nehal oskrbovati Njegovo visokost z mnogimi iznajdbami, ki jih najbrž noben drug vladar nima imenitnejših«. 145 Nekatere od teh že ima, druge bo še iznašel. Med knjigami, ki jih mora dokončati, navaja »dve knjigi De sistemate seu constitutione universi , zelo obsežen s p i s , p o l n f i l o z o f i j e , a s t r o n o m i j e i n g e o m e t r i j e ; t r i k n j i g e De motu locali, popolnoma novo znanje, saj ni ne med starimi ne med sodobniki nihče drug odkril nobene od številnih, občudovanja vrednih lastnosti, ki jih imajo, kot dokazujem, naravna in prisilna gibanja, tako da lahko nadvse utemeljeno trdim, da gre za novo in o d p r v i h z a č e t k o v p o m e n i o d k r i t o v e d o ; t r i k n j i g e o m e h a n i k i , d v e o dokazih osnovnih načel in temeljev in eno o pr oblemih.« 146 Poleg tega ima Galileo še prav posebno željo: ne želi biti samo matematik, ampak tudi filozof, saj je »študiral filozofijo več let, kot […] čisto matematiko mesecev«. V pismu izražene želje in prošnje so se Galileu kmalu uresničile. 22. maja 1610 ga je Vinta obvestil, da bo sprejet v službo, ki mu bo za- gotavljala dovolj časa za pisanje in objavljanje, saj mu na Univerzi v Pisi ne bo treba poučevati, in da mu bo dodeljen tudi častni naziv. Sredi junija se je Galileo odpovedal svojemu mestu na Univerzi v Padovi, naslednji mesec, 10. julija, pa ga je Cosimo II. tudi uradno razglasil za »prvega matematika« Univerze v Pisi in »prvega matematika in filozofa« velikega niso nikoli hoteli pogledati niti planetov niti Lune niti daljnogleda, četudi sem jim to nalašč več ko tisočkrat ponujal.« 144 Galileo je že prej izražal željo po vrnitvi v »rodne« Firence. Prim. Galileovo pismo »a S. VESP.« septembra 1609 (EN, X, str. 233). 145 Galileovo pismo B. Vinti 7. maja 1610 (EN, X, str. 349; tu str. 229). 146 Prav tam, str. 230. galileo_3.indd 51 28.1.2008 9:17:32 52 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA vojvode t oskanskega z eno največjih letnih plač na medičejskem dvoru 147 in brez obveze poučevanja. Vse to kaže na pomen, ki so ga na dvoru pripisovali Ga- lileovemu poimenovanju novih zvezd po vladajoči družini, obenem pa je Galileu omogočilo, da je privzel avtoritativno, če ne celo arogantno držo nasproti tistim, ki niso zmogli potrditi njegovih odkritij. Galileo je začel delovati, »kot da težave, ki so jih pri videnju Jupitrovih satelitov imeli nekateri, ne diskreditirajo njegovih odkritij, temveč zgolj potrjujejo, da je njegov daljnogled najboljši«. 148 Razvoj dogodkov, predvsem Vinto- vo pismo 22. maja 1610, je očitno prililo olja na ogenj njegovega optimizma, saj je Matteu Carosiju, ki mu je pisal o negativnem mnenju pariških astronomov, odgovoril, da je vsem, ki jim je lahko pokazal daljnogled in Medičejske zvezde, razblinil vsak dvom. Moji nasprotniki, ki zgolj govoričijo, pravi Galileo, » b i s e m o r a l i ( č e h o č e j o i g r a t i e n a k o v r e d n o ) d e l a l o t i t i t a k o , k o t s e m s t o r i l j a z , n a m r e č p i s a t i , n e p a d a s e j e j o b e s e d e v v e t e r . T u k a j t u d i š e č a k a m o n a t i s k i h 2 5 , k i s o h o t e l i p i s a t i p r o t i m e n i ; a m p a k nazadnje smo doslej ugledali samo spis cesarskega matematika Keplerja, ki potrjuje vse, kar sem napisal jaz, ne da bi oporekal e n i s a m i č r k i . « 1 4 9 P r v i j a v n i n a s p r o t n i k i : H o r k y i n s i z z i. Galileo je nasprotovanja svojim odkritjem pripisoval zavisti, vendar ni storil nič oziroma izjemno malo, da bi čim večjemu številu kompetentnih strokovnjakov omogočil, 147 Galileova plača je dva in polkrat večja od plače najbolje plačanih umetnikov in inženirjev ter polovico manjša od plače B. Vinte. 148 M. Biagioli, Galileo’ s Instruments of Credit, str. 42. 149 Kljub nekaterim najavam pisnih ovržb Zvezdnega glasnika – Benedetto Castelli je v pismu Galileu 3. aprila 1610 (EN, X, str. 310) naznanil bližnjo izdajo knjige proti Galileovim odkritjem, take načrte pa naj bi bil imel po pričevanju Paola Gualda tudi Cremonini –, je očitno vse ostalo pri »sejanju besed v veter«. M e d i č e j s k i e m b l e m , k i i m a v s r e d i š č u š t i r i M e d i č e j s k e z v e z d e . Emblem je krasil vse knjige, ki so v 1 7 . s t o l e t j u i z š l e p o d m e d i č e j s k o z a š č i t o . galileo_3.indd 52 28.1.2008 9:17:33 53 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA da bi dobili ustrezen daljnogled. Celo daljnogled, za katerega ga je prosil cesar Rudolf II., 150 je Galileo namesto v Prago – in tako posredno Ke- plerju – poslal kardinalu Scipionu Borgheseju, ki ga je dobil 19. junija. Ker je cesar Rudolf II. zaman čakal na svoj daljnogled, se je celo obrnil na svojega poslanika v Benetkah Georga Fuggerja, vendar zaman. t udi naslednji daljnogledi, ki jih je izdelal Galileo, so šli v roke kardinalov: daljnogled so dobili Alessandro Peretti di Montalto, Francesco Maria del Monte ter kardinal Farnese, ki je dobil daljnogled, za katerega je prosila francoska kraljica Maria de’ Medici. 151 Nadaljnje izdelovanje in razpoši- ljanje daljnogledov so Galileu po 10. juniju, ko je bil uradno imenovan za prvega matematika Univerze v Pisi in prvega matematika in filozofa na toskanskem dvoru, preprečile tudi priprave na selitev v Firence. 152 V tej luči so nasprotovanja Galileovim odkritjem popolnoma ra- zumljiva. Na začetku poletja 1610 je lahko Galileova nebesna odkritja neodvisno, ne da bi mu morali verjeti zgolj na besedo, potrdilo izjemno malo ljudi. t o so bili predvsem njegov zaščitnik in pokrovitelj Cosimo II. in njegovo spremstvo, za katero je poskrbel Galileo sam, ter nekaj rimskih kardinalov, ki so dobili njegov daljnogled. Poleg tega je Gali- lea podpiral tudi Kepler, in to zagotovo ima svojo težo, vendar so mu na drugi strani nasprotovale cele univerze (Pisa, Bologna, Padova) in njihovi najodličnejši filozofi. 150 Galileo v pismu B. Vinti 7. maja 1610 (prim. str. 228, op. 6) omenja, da ga Rudolf II. po Giulianu de’ Medici prosi za zmogljivejši daljnogled od tistega, ki ga ima. Galileo mu ga je pripravljen poslati, čeprav je izdelava novih dalj- nogledov naporna, ne želi pa izdajati »pravega postopka za njegovo izdelavo komu drugemu«. Očitno hoče Galileo, kljub temu da mu je Kepler priskočil na pomoč, ohraniti monopol nad daljnogledom, ohraniti njegove skrivnosti zase ter pri svojem novem pokrovitelju Cosimu II. unovčiti odkritje in posvetilo Medičejskih zvezd. 151 Za natančni spisek prejemnikov daljnogledov, ki so jih dobili v dar od Galilea v njegovi dolgi karieri, med katerimi so predvsem najpomembnejši vladarji (Cosimo II. Medičejski, Karl Avstrijski, francoska kraljica Maria de’ Medici …), odličniki in prelati ter tudi nekaj učenjakov (Paolo Gualdo, Bartolomeo Imperiali, Federico Cesi …) prim. M. Camerota, Galileo Galilei, str. 158. 152 Prim. Galileovo pismo Keplerju 19. avgusta 1610 (EN, X, str. 421–422; tu str. 235): »Naredil nisem nobenega drugega enako odličnega; delo je namreč hudo težavno: sem si pa zamislil nekaj naprav za njihovo izdelovanje in brušenje, a jih nisem hotel sestaviti tukaj, ker jih ne bi mogel odnesti v Firence, kjer je moje prihodnje bivališče. t am bom [daljnoglede] kar najhitreje izgotavljal in pošiljal prijateljem.« galileo_3.indd 53 28.1.2008 9:17:33 54 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA Medtem ko so filozofi v tem času še vedno zgolj sejali »besede v veter«, se je med astronomi opogumil mladi Maginijev študent in sode- lavec Martin Horky, ki je dal junija 1610 v Modeni natisniti Brevissima peregrinatio contra Nuncium sidereum nuper ad omnes philosophos et mathematicos emissum a Galileo Galileo (Zelo kratko potovanje proti Zvezdnemu glasniku, ki ga je pred kratkim Galileo Galilei poslal vsem filozofom in matematikom). t isk pamfleta je bil delno sad nesporazuma. Navdih zanj je Martin namreč dobil v Keplerjevem Razgovoru, 153 ki so ga Galileovi nasprotniki razumeli in interpretirali drugače kot Galileo; ne kot Keplerjevo potrditev Galileovih nebesnih odkritij, temveč bolj v tem smislu, da je Kepler Galilea oskubil tujega perja, s katerim se je kitil. Pri tem so se lahko popolnoma upravičeno oprli na tiste dele Razgovora, v katerih Kepler, kot se v pismu Maginiju izraža sam, Galileovo »izvir- nost« sooča z njenimi viri. Galilea sem podprl, pravi Kepler, ker sva oba kopernikanca, vendar pa sem ga tam, kjer si skuša nezasluženo pripisati prvenstvo in odkritje novosti, soočil z viri: »Oba sva kopernikanca: gliha vkup štriha. Menim pa, da sem se (če pozorno bereš) zadosti dobro zava- roval in ga tam, kjer sem mogel, soočil z njegovimi viri.« 154 Magini ni bil edini, ki ga je tak pristop navdušil. 155 Kot spis, ki zmanjšuje Galileovo originalnost, je Razgovor razumel tudi Fugger, 156 še posebej slikovit pa je bil Michael Maestlin, ki je Keplerju čestital, ker je Galileu populil tuje perje, s katerim se je kitil (Galilaeum deplu- 153 Keplerjev Razgovor je Magini dobil 26. maja 1610. 154 Keplerjevo pismo Maginiju 10. maja 1610 (EN, X, str. 353), ki je bilo prilo- ženo izvodu Razgovora: »Copernicani sumus uterque: similis simili gaudet. Puto tamen (si legas attente), me satis mihi cavisse, et ubi potui, ad sua ipsum principia revocasse.« 155 Prim. Maginijevo pismo Keplerju 26. maja 1610 (EN, X, str. 359), v katerem izraža navdušenje nad takim pristopom in Razgovorom, ki po njegovem mnenju Galileu ne bo všeč. Edino, kar je še treba storiti, je uničiti štiri Jupitrove planete: »Methodus placet Galilaeo haud gratam futuram credo, quia ad sua principia argute et amice revocasti. Quatuor tantum novi Ioviales famuli eliminandi et excutiendi relinquuntur. Vix obtinebit. 24, 25 Aprilis mea in domo suo cum perspicillo pernoctavit, novos hos Ioviales circulatores ostendere cupiens; nihil fecit. Nam magis quam 20 viri doctissimi aderant, nemo tamen planetas novas vidit.« 156 Prim. Fuggerjevo pismo Keplerju 28. maja 1610 (EN, X, str. 361), v katerem piše, da bo Galileo z lahkoto odkril, da so mu sneli masko (»larvam sibi de- tractam facile deprehendet«). galileo_3.indd 54 28.1.2008 9:17:33 55 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA masti). 157 Horky je bil torej upravičeno prepričan, da je Kepler nastopil proti Galileu in da je napočil pravi trenutek, da se izpostavi tudi sam. Horky je, kljub Keplerjevemu (pisnemu) in Maginijevemu (osebnemu) prepričevanju, naj ne objavi napada na Galilea, pobegnil v Modeno, kjer je dal na lastne stroške natisniti svoje Zelo kratko potovanje. V njem Galilea po Maestlinovem vzoru obtožuje, da se kiti s tujim perjem in da mu je zato treba pokazati njegove vire. 158 Še posebej se je osredotočil na Jupitrove satelite, nove planete, in dokazoval, da jih v Bologni, ko je bil Galileo tam, ni bilo mogoče videti, ker ne obstajajo; od konca antike do sedaj ni na nebu nihče nikjer videl več kot šest planetov. Po Horkyju Galileo v Zvezdnem glasniku opisuje zgolj optične iluzije, ki jih ustvarja odboj svetle Jupitrove podobe na lečah daljnogleda. »Madeži okoli Ju- pitrovega telesa« služijo zgolj zadovoljitvi Galileovega napuha. Ko je Magini zvedel, da bo dal njegov tajnik natisniti knjigo proti Galileu, je skušal to preprečiti, vendar je bilo tedaj že prepozno. Horkyja je po njegovem povratku iz Modene v Bologno dobesedno nagnal iz hiše, sam pa je začel kampanjo za ohranitev svojega dobrega imena, v kateri je prepričeval ljudi, da sam z izdajo knjige nima nič. 159 Horky je celo- tno izdajo knjig zadržal zase, saj je bil prepričan, da jo bo lahko dobro prodal in celo zaslužil, le nekaj izvodov je poslal nekaterim znancem v Nemčiji ter Paolu Sarpiju, Sizziju in Keplerju, ki pa ni nikoli potrdil prejema dela. 160 V Pragi so brali izvod, ki ga je v začetku maja poslal Marcusu Welserju, in ko je prišel v roke Keplerju, je bil ta tako besen, da je hotel s Horkyjem prekiniti vse stike. Med prejemniki Horkyjevega pamfleta je bil tudi Francesco Sizzi iz Firenc, ki je ravno tako pisal knjigo proti Galileovim odkritjem. Di- 157 Namreč s tem, ko je pokazal, da daljnogleda ni izumil Galileo, da ni bil prvi, ki je pokazal na neravnost Lunine površine, in ni prvi odkril, da je na nebu ogromno število zvezd stalnic. Prim. Maestlinovo pismo Keplerju 7. septembra 1610 (EN, X, str. 428–429). 158 Izum daljnogleda ni zasluga Galilea, saj je o tem pisal že Della Porta, Zvezdni glasnik pa tudi glede Lune in Mlečne ceste ne prinaša nič novega: »Nuncium nil novi attulisse.« Podobno je pisal tudi G. C. Gloriosi v pismu G. t errentiusu 29. maja 1610 (EN, X, str. 363–364). 159 Magini je o zapletih in svoji nedolžnosti pisal A. Santiniju, ki je o tem obvestil Galilea. Da je Magini v tem primeru »čist«, so Galileu pisali z različnih strani, to pa je potrdil tudi Martin Horky. 160 Na svoji peregrinatio po Italiji, na katero se je podal po izgonu iz Maginijeve hiše, se je Horky med drugim ustavil tudi pri starem Galileovem nasprotniku Baldassarreju Capri v Pavii. galileo_3.indd 55 28.1.2008 9:17:33 56 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA anoia astronomica, optica, physica ( A s t r o n o m s k a , o p t i č n a i n f i z i k a l n a razmišljanja), ki jih je posvetil Giovanniju de’ Medici, so izšla zgodaj avgusta 1611 v Benetkah, 161 vsebujejo pa nekatere že znane in nekate- re povsem nove ugovore proti obstoju Medičejskih zvezd. Po Sizziju planetov ne more biti več kot sedem, zato ni na noben način mogoče dopustiti obstoja štirih novih »planetkov«. t o utemeljuje na dejstvu, da Mojzes govori o sedmih planetih; na simbolični vrednosti števila sedem, ki ureja oploditev in druge življenjske pojave; na stalnem razmerju med planeti in štirimi »prvenstvenimi kvalitetami«; na nujni ohranitvi astronomskih ujemanj; na nauku, po katerem je vsak od sedmih planetov povezan s posebno barvo; na nujnosti, da je položaj Sonca med zgornji- mi in spodnjimi planeti; na alkimističnem argumentu, ki ga pripisuje t ychu Braheju, da mora biti toliko planetov, kolikor je kovin na Zemlji in vitalnih organov v »mikrokozmosu«, to je, v človeku; itd. N e n a v a d n a o b l i k a s a t u r n a i n k e p l e r j e v a i z k u s t v e n a p o t r d i t e v j u p i t r o v i h s a t e l i t o v . Galileo je kljub nenehnim kritikam, napadom in pripravam na selitev v Firence poleti 1610 nadaljeval s teleskopskimi opazovanji. Jupiter je konec maja 162 sicer izginil v Sončevih žarkih in se zopet pojavil konec julija, 163 zato pa je lahko Galileo 25. julija 1610 na nebu opazil neko drugo presenetljivo novost. Saturn, najvišji planet, ima nenavadno obliko: ni okrogel kot drugi planeti, temveč je videti, kot da ga sestavljajo tri skupaj postavljene, stikajoče se zvezde. t ako kot Jupiter ima torej tudi Saturn spremljevalce, vendar drugačne. Galileo je nenavadno odkritje takoj sporočil Belisariu Vinti, 164 drugo »zainteresirano« javnost pa je, ker je želel dejstvo vključiti v novo izdajo Zvezdnega glasnika, presenetil z anagramom: smaismrmilmepoetale- umibunenugttauiras. Anagram je poslal jezuitom na Rimski kolegij (Collegio Romano) in avgusta 1610 tudi Giulianu de’ Medici v Prago, ta pa ga je prenesel Keplerju in cesarju Rudolfu II. 165 161 Prim. EN, III, str. 203–250. 162 Natančneje, 21. maja 1610. 163 Natančneje, 25. julija 1610. 164 Galileovo pismo B. Vinti 30. julija 1610 (EN, X, str. 410): »Zvezda Saturn ni samo ena, temveč ureditev treh, ki se skoraj dotikajo med sabo in se nikoli ne gibljejo ali spreminjajo v medsebojnem razmerju. Umeščene so na črto zodiaka, tista na sredi je trikrat večja kot ostali dve na straneh, in umeščene so v tej obliki […].« 165 Galileo je anagram posredoval tudi Martinu Hasdalu in še nekaterim drugim. galileo_3.indd 56 28.1.2008 9:17:33 57 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA Sredi avgusta 1610 je dobil Galileo dolgo Kep- lerjevo pismo. 166 Kepler v njem opisuje svoja lastna opazovanja in ovire, na katere je naletel zaradi po- manjkljivosti svojega daljnogleda. Kepler se dotakne tudi »afere Horky«, saj je prejel njegovo Perigrinatio, ki jo označuje za predrzno. Objavo pamfleta pripisuje zastrupljenemu stanju v Italiji. Na bistveno vpraša- nje, ali je mogoče njegov Razgovor in »soočanje z viri« uporabiti kot orožje proti Galileu, odgovarja, da njegov namen ni bil priprava terena za obtožbo pla- giata, temveč da bi Zvezdnemu glasniku dal dodatno kredibilnost: »da bi zaradi večjega števila prič verjeli tudi drugi (ut caeteri crederent plurium testimonio).« Galileu daje vedeti, da bi si želel boljši daljnogled, ker bi tako lahko odgovoril tistim, ki nasprotujejo njegovi podpori Galileu, ali imena prič, ki so bile navzoče, ko je Galileo sam izvedel opazovanja. t ako kot je moralo biti za Galilea razočaranje Kep- lerjevo pismo, saj v njem ni nedvoumne in za objavo primerne obsodbe Horkyja, 167 je moral biti za Keplerja razočaranje Galileov odgovor. Galileo Keplerju odgo- varja, da svojega daljnogleda nima več, ker ga je podaril velikemu vojvodi, ta pa ga je uvrstil »v svojo zbirko«, kjer ga bo »hranil med znamenitostmi in dragocenostmi v večni spomin na dosežek«, 168 nove pa je težko izdelati, čeprav si je »zamislil nekaj naprav za njihovo izdelovanje in glajenje«. t udi njegov spisek prič je zelo pičel. t o so isti ljudje, ki bi bili lahko odkritja potrdili že aprila 1610, med njimi pa začudo ni nobenega kardinala, ki jim je Galileo vestno pošiljal daljnoglede. Vendar pa imajo imena, ki jih navaja Galileo (veliki vojvoda t oskanski, on sam in Giulio, brat poslanika Giuliana de’ Medici), dovolj veliko težo; 169 težko si Na ta način je želel zavarovati svoje prvenstvo pri odkritju, ne da bi ga pre- hitro razkril. 166 Prim Keplerjevo pismo Galileu 9. avgusta 1610 (EN, X, str. 431–417). Kepler odgovarja na danes izgubljeno Galileovo pismo z dne 28. junija 1610, ki pa ni bilo naslovljeno nanj, temveč na Giuliana de’ Medici. 167 Prim. Galileovo pismo G. de’ Medici 1. oktobra 1610 (EN, X, str. 440). 168 Galileovo pismo Keplerju 19. avgusta 1610 (EN, X, str. 422; tu str. 235). 169 Sem prišteva še mnoge druge, ki so Medičejske zvezde videli »v Pisi, Firencah, Galileove upo- dobitve Saturna v r a z l i č n i h obdobjih. Po M. Camerota, Galileo Galilei , str. 195. galileo_3.indd 57 28.1.2008 9:17:33 58 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA Huygens je v Systema Saturni ( 1 6 5 9 ) o b j a v i l r a z l i č n e u p o d o b i t v e S a t u r n a i n s p o d a j s v o j o r e š i t e v : S a t u r n o b d a j a o b r o č . galileo_3.indd 58 28.1.2008 9:17:34 5 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA je predstavljati, da bi Medičejci prevzeli pokroviteljstvo nad Galileovimi odkritji na slepo srečo, brez trdnih zagotovil in prepričljive verifikacije. Kljub teži, ki jo je moralo za Keplerja imeti pričevanje Cosima II., so bile zanj najboljša priča še vedno njegove lastne oči. Z njimi se je o resničnosti obstoja Medičejskih zvezd lahko kmalu prepričal tudi sam. Konec avgusta je prišel na kratkotrajen obisk v Prago kölnski elektor Ernst Barvarski, ki je s seboj prinesel tudi daljnogled, ki mu ga je poslal Galileo. S tem sposojenim daljnogledom je Kepler od 30. avgusta do 8. septembra končno opazoval Jupitrove satelite. Giuliano de’ Medici je 6. septembra 1610 obvestil Galilea, da bo Kepler o svojih opazovanjih napisal poročilo, ki je, datirano z 11. septembrom 1610, izšlo čez približno mesec dni. V Narratio de observatis a se quatuor Iouis satellitibus erronibus ( P o r o č i l o o š t i r i h t a v a j o č i h J u p it r o v i h s a t e l it i h , k i s e m j i h o p a zo v a l) so opisana Keplerjeva opazovanja Medičejskih zvezd in postopki, ki zagotavljajo natančnost in kredibilnost opazovanj, ki jih je izvajal sam v navzočnosti Benjamina Ursina in t homasa Seggetta. Novica, da je Kepler sam opazoval satelite, je odmevala po celi Evropi. 170 2 . F i R e N c e Po uradnem sprejemu na novo delovno mesto se je želel Galileo kar najhitreje preseliti v Firence, vendar je bil 20. avgusta 1610 še vedno v Padovi, od koder je pisal Belisariu Vinti, da namerava v Firence odriniti 1. ali 2. septembra ter da se bo na poti ustavil v Bologni pri Maginiju, Bologni, Benetkah, Padovi«, vendar pa »molčijo in mencajo: saj večina kot planete ne prepozna ne Jupitra ne Marsa, komajda vsaj Luno«. 170 Keplerjevo P o r o č i l o je Galilea doseglo oktobra 1610 (24. oktobra mu ga je poslal thomas Seggett), ko je izšel tudi prvi javni odgovor na Horkyjev pamflet, ki ga je napisal Galileov škotski zaveznik John Wedderburn, Quatuor problematum quae Martinus Horky contra Nuncium Sidereum de quatuor planetis novis dissertanda proposuit confutatio (Zavrnitev štirih problemov, ki jih je predstavil Martin Horky proti Zvezdnemu glasniku o štirih novih planetih). Prim. EN, III, str. 149–179 (na str. 164 najdemo tudi prvo potrditev, da je Galileo daljnogled uporabljal tudi kot mikroskop). Nekoliko kasneje je izšel še odgovor Galileovega in Maginijevega prijatelja Antonia Roffenija Epistola apologetica contra caecam peregrinationem cuiusdam furiosi Martini, cognomine Horkij editam adversus nuntium sidereum (Pismo v obrambo proti slepemu Potovanju nekega besnega Martina, s priimkom Horky, izdanemu proti Zvezdnemu glasniku). Prim. EN, III, str. 193–200. galileo_3.indd 59 28.1.2008 9:17:34 60 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA ker želi z njim govoriti o tem, kar so mu o novih planetih pisali z vseh koncev Evrope. 171 Ko se je z Maginijem dejansko srečal, je tega bolj kot novi planeti zanimalo, kdo bo nasledil prosto mesto na stolici za matematiko v Padovi. Galileo je v Firence prispel 12. septembra in tako tudi dejansko prevzel mesto glavnega matematika na Univerzi v Pisi in prvega matematika in filozofa nadvojvode Cosima II. j e z u i t i i n j u p i t r o v i s a t el i t i. Jeseni 1610 so poleg Keplerja tudi nekateri drugi neodvisni opazovalci neba potrdili, da Medičejske zvezde resnično obstajajo, da niso optične iluzije ali prevara. Vendar zaslug za to ni mogoče pripisati Galileu, saj kakor Kepler tudi oni niso uporabljali Galileovih daljnogledov, temveč instrumente Benečana Santinija, ki je bil v tem času edini sposoben izdelati enako zmogljive in kvalitetne daljnogle- de kot Galileo. Santinijeva potrditev, ki je Jupiter s svojim daljnogledom opazoval septembra 1610, 172 je »spreobrnila« tudi Maginija, 173 kasneje pa je Santinijev daljnogled 174 pripomogel, da je svoje mnenje spremenil tudi Clavius, vodilni matematik jezuitskega Rimskega kolegija. 175 Clavius je bil glede Galileovih odkritij, še posebej glede Jupitrovih satelitov, tako kot mnogi drugi najprej precej skeptičen. Santini je Galilea septembra 1610 obvestil, da je Clavius iskal Medičejske zvezde, a jih ni našel, zato je Galileo obudil pred 22 leti pretrgane stike s Claviem, svojim starim rimskim znancem, in ga obvestil o svoji selitvi v Firence in načrtih, da v kratkem obišče Rim. 176 Obenem mu je poročal tudi o podrobnostih svojih opazovanj, vzrok za nejevero in dvome o obstoju Jupitrovih satelitov pa je pripisal slabi kvaliteti jezuitskega daljnogleda ali neveščem rokovanju z dobrim daljnogledom, zato mu je dal nekaj praktičnih nasvetov, kako ravnati z njim. Četudi mu je sporočil, da trenu- 171 Prim. Galileovo pismo B. Vinti 20. avgusta 1610 (EN, X, str. 424). 172 Santini je junija 1610 pisal Galileu (EN, X, str. 387), da je že opazoval Jupi- trove satelite. Najverjetneje je bilo to enkrat v drugi polovici maja, preden je Jupiter postal neviden. Dokončno je svoje opazovanje satelitov potrdil v pismu Galileu 25. septembra 1610 (EN, X, str. 435). Santinijeva potrditev satelitov je postala javna z objavo Roffenijevega dela Epistola apologetica. 173 Santini je o uspešnih opazovanjih satelitov obvestil Maginija. Prim. Galileovo pismo Giulianu de’ Medici 1. oktobra 1610 (EN, X, str. 429–430). 174 Možno je tudi, da je daljnogled izdelal eden izmed jezuitov. 175 Obstoj satelitov je torej neodvisno prvi potrdil Santini (maja 1610), potem Kepler (konec avgusta in na začetku septembra), kasneje pa še jezuiti v Rimu (17. decembra 1610). 176 Prim. Galileovo pismo Claviu 17. septembra 1610 (EN, X, str. 431–432; tu str. 238–239). galileo_3.indd 60 28.1.2008 9:17:34 61 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA tno uporablja izboljšani instrument, s katerim lahko opazuje Jupiter tudi podnevi, niti z besedico ni omenil možnosti, da bi jezuitom lahko poslal svoj lastni instrument in jim tako omogočil neodvisno potrditev. 177 Clavia Galileovo pismo ni prepričalo. Še več, v Rimu se je pod njegovim vodstvom izoblikovala prava skupina skeptikov, t. i. Clavisi, ki non credono nulla, 178 in ti so bili prepričani, da so Galileova »odkritja« rezultat optične iluzije. 179 Galileo je skušal rimske jezuite prepričati po njihovih florentinskih kolegih, 180 ki jim je pokazal satelite, upajoč, da bodo obvestili jezuite v Rimu. Vendar za to kmalu ni bilo več nobene potrebe. Konec novembra je Clavius z daljnogledom, ki ga je izdelal San- tini, sam opazoval Jupitrove satelite in počasi spremenil svoje mnenje. 4. decembra je Santini Galilea obvestil o Clavievih opazovanjih Jupitra 177 Clavius je torej naslednji na spisku astronomov, ki mu je Galileo odrekel svoj daljnogled. Prvi je bil seveda Kepler. Prim. tudi M. Biagioli, Galileo’ s Instruments of Credit, str. 86 isl. 178 t ako poroča slikar Cigoli, dolgoletni Galileov prijatelj, 1. oktobra 1610 (EN, X, str. 442): »če lahko pridete naokrog, ne verjamem, da bi bilo neumestno, kajti ti klavijci, in to so vsi, ne verjamejo ničesar; in da se je med drugimi Clavius, vodja vseh, [kot] je rekel neki moj prijatelj, norčeval iz štirih zvezd in da bo treba izdelati daljnogled, da jih bo naredil in potem pokazal, in da Galileo vztraja pri svojem mnenju, on pa bo vztrajal pri svojem.« 179 Švicarski jezuit Paul Guldin je svojemu sobratu Johannu Lanzu pisal, da so rimski matematiki na čelu s Claviem vest o obstoju štirih novih pianetini razlagali kot rezultat halucinacije oziroma kot rezultat čutno zaznavne prevare (»hallucina- tionem potius deceptionemque visus existimabant, quam veras observationes astronomicas«). Narava zvezd, ki jih opisuje Galileo, je vitrea, tj. »steklena«, saj je njihova podoba povzročena z odbojem svetlobe Jupitra na leče daljnogleda. Podobno je Galileu nekoliko kasneje, 22. januarja 1611 (EN, XI, str. 31–35), pisal tudi Christopher Grienberger. Grienberger Galileu priznava, da je menil, da so njegova opazovanja v resnici rezultat stekel (vitra) daljnogleda in bi bilo zvezde treba prej imenovati vitrea kot pa Medicea: »quatuor illa sidera, […] vitrea potius essent nuncupanda, fragilitatique obnoxia, quam Medicea, et Medicea firmitate digna«. O tem prim. tudi M. Camerota, nav. delo, str. 201. 180 Prim. Galileovo pismo P. Gualdu 17. decembra 1610 (EN, X, str. 484; tu str. 242): »Sam sem jih [tj. Medičejske zvezde] tukaj v Firencah nekaterim od istih [tj. jezuitskih] očetov večkrat pokazal, pravzaprav vsem, ki so tukaj, in drugim, ki so šli skozi mesto; in uporabili so jih v svojih oznanilih in pridigah z zelo prijaznimi mnenji.« Rimske jezuite, še posebej Clavia, je skušal prepričati tudi Santini. Prim. njegovo pismo Galileu 9. oktobra 1610 (EN, X, str. 444–445), v katerem mu piše, da je Clavia obvestil o svojem lastnem opazovanju satelitov. Galilea tudi napeljuje k temu, da bi jezuitom poslal kakšen daljnogled. galileo_3.indd 61 28.1.2008 9:17:34 62 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA in da Clavius še ni čisto prepričan, ali gre res za planete ali ne, 181 17. decembra pa je Clavius že sam pisal Galileu 182 in potrdil, da so Jupitrove satelite opazili tudi jezuiti v Rimu. Clavius Galilea v pismu sprašuje tudi o obliki Saturna in izraža nekaj skepse glede neenakomernosti Lunine površine. Še vedno ima težave pri rokovanju z instrumentom, sprašuje pa tudi, zakaj so konvek- sna stekla na daljnogledih, ki jih je Galileo poslal v Rim, zakrita, tako da ostaja odprta samo majhna površina objektiva. V e n e r i n e m e n e i n » n a d v s e o č i t n i s k l e p i « . Galileu je konec oktobra 1610, ko je zvedel za Santinijeve daljnoglede, postalo jasno, da počasi izgublja monopol nad teleskopskimi odkritji, zato je še naprej mrzlično opazoval nebo, da bi do konca in pravočasno izkoristil možnosti, ki mu jih je dajal njegov izboljšani daljnogled. 183 Ker je Kepler v P o r o č i l u skupaj z »lastnoočno« potrditvijo obstoja Jupitrovih satelitov objavil tudi Galileov anagram o Saturnu, ki ga ni bil sposoben razrešiti, je poslal Galileo 13. novembra rešitev Giulianu de’ Medici in namignil, da bi želel vedeti, kaj o tem misli Kepler. 184 Črke smaismrmilmepoetaleumibunenugttauiras je treba premetati tako, da dobimo naslednji stavek: »Altissimum planetam tregeminum observavi«, kar pomeni: »Opazil sem, da ima najvišji planet tri telesa«. Ali, rečeno nekoliko drugače: »Saturn ni samo ena zvezda, marveč tri skupaj, ki se med seboj skoraj dotikajo.« 185 S tem pa presenečenj, ki jih je Galileu pripravljal daljnogled, še zdaleč ni bilo konec. Galileo je začel takoj po preselitvi v Firence, najverjetneje v prvih dneh oktobra, natančneje opazovati Venero. 186 Opazovanja so mu po- stopoma razkrila, da kakor Luna tudi Venera prehaja skozi vse mene. 187 181 Prim. Santinijevo pismo Galileu 4. decembra 1610 (EN, X, str. 479–480). 182 Prim. Clavievo pismo Galileu 17. decembra 1610 (EN, X, str. 484–485; tu str. 243–244). 183 V tem času svoje daljnoglede nenehno izboljšuje Santini, zmogljivosti svojih daljnogledov pa povečujejo tudi jezuiti, ki so konec leta 1610 izdelali daljno- gled s 30-kratno povečavo. Podobno je drugje po Evropi. Prim. M. Biagioli, nav. delo, str. 93 isl. 184 Prim. Galileovo pismo G. de’ Medici 13. novembra 1610 (EN, X, str. 474; tu str. 240). 185 Prav tam. 186 O opazovanjih Venere pred obdobjem daljnogleda oziroma teleskopa prim. B. R. Goldstein, »the Pre-telescopic t reatment of the Phases of Venus and Apparent Size of Venus«. 187 Za kronologijo Galileovih opazovanj Venerinih men ter natančno rekonstruk- galileo_3.indd 62 28.1.2008 9:17:34 63 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA Ko mu je 5. decembra 1610 pisal njegov bivši učenec, kopernikanec Bendetto Castelli, in ga spomnil na dejstvo, da bi morala Venera, če je kopernikanski sistem resničen, preiti skozi vse mene, ter ga vprašal, ali je s svojim daljnogledom opazil kaj takšnega, je imel Galileo že pripra- vljen pritrdilni odgovor. t o je nenavadno naključje, vendar je bil Galileo decembra 1610 že pripravljen, da razkrije najnovejše in za zagovornike Kopernikovega »ustroja vesolja« najpomembnejše nebesno odkritje. Dejstva, da prehaja Venera skozi vse mene, ni mogoče na noben način uskladiti z nobeno različico aristotelovsko-ptolemajske astronomije. Nedvoumno namreč dokazuje, da Venera kroži okoli Sonca. t o pa je mogoče pojasniti samo z dvema sistemoma: ali s Kopernikovim helio- centričnim ali t ychovim geo-heliocentričnim. Ker za Galilea Brahejev model zaradi nekaterih fizikalnih razlogov ni sprejemljiv, ima Venerine mene za prvi neovrgljivi dokaz o resničnosti Kopernikovega sistema. V pismu Giulianu de’ Medici, 11. decembra 1610, odkritje Venerinih men cijo njenega videza v posameznem obdobju prim. W. t . Peters, »the Appea - rances of Venus and Mars in 1610«; O. Gingerich, »Galileo and the Phases of Venus«; in predvsem P. Palmieri, »Galileo and the Discovery of the Phases of Venus«. Palmierijeva rekonstrukcija Galileovih opazovanj Venere, »Galileo and the Discovery of the Phases of Venus«, str. 110. Na rekonstrukciji so Galileova o p a z o v a n j a o d 1 . o k t o b r a d o 3 0 . d e c e m b r a z a m e j e n a s p r e k i n j e n i m a č r t a m a . Velikosti so sorazmerne, vendar ne takšne, kot jih je dejansko videl Galileo. galileo_3.indd 63 28.1.2008 9:17:35 64 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA skrije v ciphero, tj. šifro: »Haec immatura a me iam frustra leguntur, o y«, in ga opozarja, da njegova nedavna opazovanja prinašajo rešitev velikega astronomskega spora ter močan argument za pitagorejsko in kopernikansko ureditev sveta. 188 Obvešča ga tudi, da namerava ob pra- vem času objaviti tolmačenje te »šifre« in druge podrobnosti. 189 t e je razkril v seriji treh pisem, ki jih je razposlal v dveh dneh, 30. decembra 1610 in 1. januarja 1611. Christopherja Clavia, ki mu odgo- varja na pismo z dne 17. decembra, v katerem Clavius potrjuje obstoj Jupitrovih satelitov, prepričuje tudi o resničnosti gor na Luni, pojasnjuje mu razloge za delno prekritje objektiva na daljnogledu in ga seznanja z odkritjem Venerinih men, iz česar potegne dva sklepa: prvič, Venera (in Merkur) krožita okrog Sonca, ki je središče gibanj vseh planetov, in drugič, planeti so sami po sebi temna telesa, svetlobo, s katero svetijo, dobivajo od Sonca. 190 Istega dne je o Venerinih menah obvestil tudi Benedetta Castellija 191 in tudi v tem pismu, četudi nekoliko zavito, poudarja kopernikansko naravo Venerinih men: »Nadvse očitni sklepi, ki izhajajo iz tega, so vam, prečastiti, predobro znani.« Naslednji dan, 1. januarja 1611, je poslal pismo še Giulianu de’ Medici 192 ter v njem razrešil anagram o Veneri in opisal vse njene mene, obenem pa je sko- raj dobesedno prepisal sklepa, ki ju je posredoval že Claviu, z mnogo jasnejšim poudarkom na kopernikanski naravi svojih odkritij: » t o č u d o v i t o i z k u s t v o n a m j e d a l o č u t n o z a z n a v n a i n z a n e s l j i v a odgovora na veliki vprašanji, o katerih so bili doslej v dvomih naj- v e č j i s v e t o v n i u m i . P r v i j e , d a s o v s i p l a n e t i p o s v o j i n a r a v i t e m n i 188 R. S. Westfall je v članku »Science and Patronage: Galileo and the t elesco- pe« postavil tezo, da je Galileo pismo Giulianu de’ Medici z anagramom o Venerinih menah poslal, ne da bi jih bil dejansko opazoval, ker ga je na to v pismu spomnil Castelli. Da je ta teza nebranljiva, prepričljivo dokazujejo S. Drake, »Galileo, Kepler, and Phases of Venus«; O. Gingerich, nav. delo; in še posebej P. Palmieri, nav. delo. 189 Prim. Galileovo pismo G. de’ Medici, 11. decembra 1610 (EN, X, str. 483; tu str. 241). Galileo je »šifro« poslal tudi Antoniu Santiniju, Paolu Gualdu in Antoniu Roffeniju. 190 Prim. Galileovo pismo Claviu 30. decembra 1610 (EN, X, str. 499–501; tu str. 245–248). 191 Prim. Galileovo pismo B. Castelliju 30. decembra 1610 (EN, X, str. 502–504; tu str. 249–251). 192 Prim. Galileovo pismo G. de’ Medici 1. januarja 1611 (EN, XI, str. 11–12; tu str. 252–253). galileo_3.indd 64 28.1.2008 9:17:35 65 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA ( t u d i z M e r k u r j e m s e d o g a j a i s t o k o t z V e n e r o ) ; d r u g i p a , d a V e n e r a n e i z p o d b i t n o k r o ž i o k r o g S o n c a , t a k o k o t t u d i M e r k u r i n v s i d r u g i planeti, stvar, o kateri smo bili pitagorejci, Kopernik, Kepler in jaz t r d n o p r e p r i č a n i , n i p a b i l a č u t n o z a z n a v n o d o k a z a n a , k a k o r j e z d a j pri Veneri in Merkurju. Gospod Kepler in drugi kopernikanci se b o d o l a h k o p o n a š a l i , d a s o p r a v v e r j e l i i n f i l o z o f i r a l i , č e p r a v s e n a m je dogajalo in se nam bo še dogajalo, da nas bo skupnost filozofov in libris š t e l a z a m a l o v e d n e i n m a l o d a n e b e d a k e . Č r k e , k i s e m j i h poslal premetane in so se glasile Haec immatura a me iam frustra leguntur o y, so torej pravilno urejene Cynthiae figuras aemulatur mater amorum, tj., da Venera posnema Lunine mene.« 3. R i M Pozimi 1610–1611 se je Galileo dokončno odločil, da bo izpolnil svojo obljubo Claviu in odpotoval v Rim. 193 Kljub slabemu zdravju 194 je želel 193 O Galileovih potih v Rim prim. poljudno, a informativno knjigo W. Shea in M. Artigasa, Galileo in Rome, v kateri je vsako potovanje obdelano v posebnem poglavju. Obdobje, ki nas zanima, je pokrito v drugem poglavju: »the Door of Fame Springs Open«, str. 19–48. 194 Galileovo zdravje, ki zaradi neke vrste kroničnega revmatizma ni bilo nikoli najbolj blesteče, se je še posebej poslabšalo pozimi 1610–11. Videz Venerinih men v ptolemajskem in kopernikanskem sistemu sveta. Skica A. Van Heldna, v: G. Galilei, Sidereus nuncius or the Sidereal Messenger, str. 108. galileo_3.indd 65 28.1.2008 9:17:35 66 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA tudi v večnem mestu za svoja odkritja zagotoviti primerno publiciteto in dokončno utišati kritike. Vendar to ni vse. Galileov načrt je presegal zgolj obrambo »že videnega« in javno predstavljenega v Zvezdnem glasniku. V Rimu je nameraval govoriti, tako je pisal Belisariu Vinti, o vseh novostih svojih opazovanj, torej tudi o tistih, ki jih je opravil po izidu knjige (med njimi je zagotovo najpomembnejše odkritje Venerinih men), in kar je še daljnosežnejše, tudi »o velikih posledicah«, ki jih imajo za »znanost nebesnih gibanj«. t am bom, pravi Galileo, »dokazal vse novosti svojih opazovanj; te so tolikšne in imajo za znanost nebesnih gibanj takšne posledice tako s tem, čemur nujno pritrjujejo, kakor s tem, kar zanikajo, da lahko rečem, da bo v velikem delu prenovljena in bo stopila iz teme«. 195 Belisario Vinta, ki mu je bilo seveda znano, da so Galileovo od- kritje Medičejskih zvezd potrdili tako cesarski matematik v Pragi kot tudi vodilni matematik jezuitskega Rimskega kolegija in njegova ekipa, je presodil, da Galileova pot v Rim za Medičejce ne prinaša nobenega tveganja – v njem je videl celo dobro priložnost za povečanje njihovega ugleda in slave –, zato je njegov odhod brez oklevanja odobril. 196 P r e p r i ča n i a s t r o n o m i i n n e j e v e r n i f i l o z o f i . Dejansko so Galileovi nasprotniki iz astronomskih vrst, kot smo videli, zlagoma, a zanesljivo prešli na njegovo stran, pri čemer sta veliko delo opravili neodvisni empirični potrditvi obstoja Medičejskih zvezd vodilnega jezuitskega matematika Clavia in cesarskega matematika Keplerja. Vendar je imel Galileo še vedno odprto fronto s filozofi: v Pisi je sicer, ne da bi bil spre- menil svoje mnenje, umrl Libri, 197 a v Padovi Galileov osebni prijatelj Cremonini še maja 1611 ni hotel pogledati skozi daljnogled, 198 pa tudi drugod so bili filozofi dokaj sovražno nastrojeni do njega. 195 Galileovo pismo Belisariu Vinti 15. januarja 1611 (EN, XI, str. 27): »[...] far toccar con mano ad ogn' uno tutte le novità delle mie osservazioni; le quali sono tante et di sì gran consequenze, che tra quello che aggiungano et quello che rimutano per necessità nella scienza de i moti celesti, posso dire che in gran parte sia rinovata et tratta fuori delle tenebre [...].« 196 Prim. pismo B. Vinte Galileu 20. januarja 1611 (EN, XI, str. 28–29). 197 Prim. Galileovo pismo P. Gualdu 17. decembra 1610 (EN, X, str. 484; tu str. 242): »V Pisi je umrl filozof Libri, zagrizen zanikovalec teh mojih čenč, in ko jih že nikoli ni hotel videti na zemlji, jih bo mogoče videl na poti v nebesa.« 198 Prim. pismi P. Gualda Galileu 6. maja 1611 (EN, XI, str. 100). Prim. tudi njegovo pismo Galileu 29. julija 1611 (EN, XI, str. 165), v katerem je zapisal slavne besede, s katerimi je Cremonini zavrnil pogledati skozi daljnogled: »in potem mi ta daljnogled meša glavo; dovolj, o tem nočem več slišati« (»e poi galileo_3.indd 66 28.1.2008 9:17:35 67 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA Galileo se je, kot pojasnjuje Paolu Sarpiju, 199 dolgo »z jezikom in peresom branil pred neštetimi oporečniki in nasprotovalci mojim ugo- tovitvam«, pri čemer ni bil tako oster, kot so mnogi pričakovali, saj je bil prepričan, »da bo čas razjasnil vse zadeve«, kot se je tudi dejansko zgodilo. Matematiki iz raznih dežel, predvsem pa tisti iz Rima, ki so se posmehovali njegovim ugotovitvam o Luni in Medičejskih planetih, so mu sami od sebe pisali in »vse priznali in sprejeli«. Edini nasprotniki so ostali »peripatetiki, večji pristaši Aristotela, kot bi bil on sam«. Med temi so najhujši padovanski aristoteliki, nad katerimi »se res ne nadeja zmage«. Dosedanjim Galileovim filozofskim nasprotnikom lahko dodamo še enega, Lodovica delle Colombe, ki je konec leta 1610 poslal v obtok rokopis Lodovico delle Colombe contro il moto della terra (Lodovico delle Colombe proti gibanju Zemlje). 200 V spisu napada Kopernikovo tezo o gibanju Zemlje in se pri tem ne zadovoljuje samo s tradicionalnimi filozofskimi argumenti proti njenemu dnevnemu gibanju (sukanju okoli osi oziroma rotaciji) in zmanjševanjem pomena Galileovih nebesnih novitates. Delle Colombe je poleg ugovorov proti rešitvam, ki jih je za tradicionalne argumente nekoč že predlagal Galileo, 201 v razpravo vpeljal tudi teološko razsežnost, saj je trdil, da je gibanje Zemlje nemogoče uskladiti s Svetim pismom. P r i h o d v R i m , p r v i o bi s k i i n s p r e j e m v Accademio dei Lyncei . Galileo je bil konec februarja 1611, ko je nadvojvoda Cosimo II. svo- jemu poslaniku v Rimu Giovanniju Niccoliniju naročil, naj Galilea obravnavajo kot uradnega odposlanca, še vedno v postelji. 5. marca je obvestil Clavia, da je potovanje prestavil zaradi slabega zdravja in slabega vremena, vendar je čez štirinajst dni, 19. marca, pisal Belisariu Vinti, da pričakuje kočijo, ki ga bo odpeljala v Rim, kjer bo »enkrat za quel mirare per quegli occhiali m’imbalordiscon la testa; basta, non ne voglio saper altro«). 199 Prim. Galileovo pismo P. Sarpiju 12. februarja 1611 (EN, XI, str. 47; tu str. 255). 200 Prim. EN, III, str. 253–290. 201 Prim. Galileovo pismo G. Gallanzoniju 16. julija 1611 (EN, XI, str. 152; tu str. 282: »Povrhu vsebujejo ti spisi gospoda Colomba razlage Aristotelovih in Ptolemajevih dokazov, ki sem jih ob različnih časih in priložnostih dajal nekaterim svojim prijateljem in so dosegle ušesa gospoda Colomba, ne pa njegovega uma.« Galileo je, ko je dobil njegovo besedilo, na robove pisal svoje pripombe in pojasnila. O tem prim. M. Clavelin, Galilée copernicien, str. 51–54; isti, La philosophie naturelle de Galilée, str. 233–284. galileo_3.indd 67 28.1.2008 9:17:35 68 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA vselej končal zlobne govorice«. 202 Medtem si je priskrbel še priporočilno pismo Michelangela Buonarrotija 203 za kardinala Maffea Barberinija in 23. marca 1611 končno odpotoval. Na poti je skrbno beležil opazovanja Jupitrovih satelitov (San Casciano, Siena, San Quirico, Acquapendente, Viterbo, Montirosi) in prispel v Rim 29. marca 1611. Še istega dne je obiskal svojega starega pokrovitelja, kardinala del Monteja, naslednji dan, 30. marca 1611, pa se je v Rimskem kolegiju srečal s Claviem in njegovima sodelavcema, Christopherjem Grien- bergerjem in Odom van Maelcotejem, 204 ki so ravno – »smejoč se«, pravi Galileo 205 – brali, kaj je proti njemu v Dianoia pisal Sizzi. Ko so primerjali svoja opazovanja Jupitrovih satelitov, so ugotovili popolno ujemanje. Kakor Galileo so skušali tudi matematiki jezuitskega Rim- skega kolegija določiti obhodne dobe Jupitrovih satelitov, vendar so se strinjali s Keplerjevim mnenjem iz Razgovora, da bo to zelo težko, če ne že nemogoče. Galileo je 2. aprila obiskal kardinala Maffea Barberi- nija, v naslednjih dneh pa ga je sprejel tudi papež Pavel V., ki mu, kot ponosno sporoča Galileo, ni pustil, da bi kleče pred njim spregovoril eno samo besedo, temveč je moral takoj vstati. 206 V Rimu je Galileo »visoki družbi« večkrat omogočil, da je sama opazovala Medičejske zvezde, svoj perspicillium in njegove zmogljivosti pa je razkazoval tudi na večerjah, ki so potekale ob plesu in glasbi. Na slavnostni večerji, 207 ki jo je 14. aprila 1611 v Galileovo čast v imenu Accademie dei Lyncei (»Akademije risjeokih«) 208 priredil Federico Cesi, markiz Monticellski, 209 so opazovali nekatere stavbe v mestu in okolici 202 Prim. Galileovo pismo B. Vinti 19. marca 1611 (EN, XI, str. 71). 203 Gre za nečaka slavnega slikarja in kiparja Michelangela. 204 Odo van Maelcote je namesto Clavia, ki je imel več kot 70 let, opravljal opa- zovanja z daljnogledom. 205 Prim. Galileovo pismo B. Vinti 1. aprila 1611 (EN, XI, str. 79). 206 Prim. Galileovo pismo F. Salviatiju 22. aprila 1611 (EN, XI, str. 89). 207 Večerja je potekala na vrtu gospoda Malvasije. Poleg petih Italijanov, med njimi je poleg Galilea vredno omeniti še Federica Cesija in Giulia Cesareja la Gallo, je bilo na večerji prisotnih tudi nekaj tujcev: Johann Faber in Johann Schreck iz Nemčije, Jan Eck iz Nizozemske ter Joannes Demisiani iz Grčije. 208 tj., tistih, ki vidijo tudi ponoči. Accademio dei Lyncei je leta 1603 skupaj s tremi prijatelji ustanovil Federico Cesi. O tem prim. npr. S. Drake, »t he Acca- demia dei Lincei«; R. S. Westfall, »Galileo and the Accademia dei Lincei«; M. Camerota, Galileo Galilei, str. 218–227. 209 F. Cesi je kasneje na svoje stroške natisnil Galileova Pisma o sončnih pegah in delo Il Saggiatore. galileo_3.indd 68 28.1.2008 9:17:35 6 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA ter Jupitrove satelite, ob tej priložnosti pa so perspicillium tudi preime- novali v telescopium. Kmalu so rimski »vestniki« (avvisi) poročali, da je v Rim prispel Galileo Galilei, profesor na Univerzi v Pisi, ki je odkril štiri Jupitrove satelite in o tem pred nedavnim govoril tudi s Claviem. 25. aprila so Galilea tudi uradno sprejeli v Accademio dei Lyncei kot njenega šestega člana. R o b e r t o b e l l a r m i n o i n j e z u i t i. t o ni bil zadnji Galileov rimski uspeh. 19. aprila 1611 je kardinal Roberto Bellarmino, 210 aktivni član večjega števila rimskih kongregacij, med drugim tudi Svetega oficija, zaprosil svoje jezuitske kolege iz Rimskega kolegija za mnenje o Gali- leovih odkritjih. 211 Motivacija za njegovo poizvedbo je bila najverjetneje teološka: kako je mogoče uskladiti novi astronomijo in kozmologijo, ki ju implicirajo Galileova odkritja, in Sveto pismo. Vprašanje je bilo za jezuite še toliko bolj pereče, ker je jezuitom njihov Ratio studiorum zapovedoval, da morajo v teologiji slediti t omažu Akvinskemu in v filozofiji Aristotelu, Galileova nebesna odkritja pa so bila v nasprotju z mišljenjem obeh. Bellarmina je zanimalo, ali astronomi Rimskega kolegija potrjujejo »množico s prostim očesom nevidnih zvezd stalnic, zlasti v Mlečni cesti in meglicah, ki naj bi bile kopica zelo drobnih zvezd«; »da Saturn ni enostavna zvezda, temveč tri zvezde skupaj«; »da Venerina zvezda menja obliko, tako da rase in upada kakor Luna«; »da ima Luna hrapavo in nepravilno površino«; »da okrog planeta Jupitra krožijo štiri zvezde premičnice z različnimi, zelo hitrimi gibanji«. Odgovor profesorjev matematičnih ved na njegova vprašanja, ki povzemajo vsa Galileova teleskopska odkritja, je bil pritrdilen, edina izjema je bilo vprašanje o neenakomernosti Lunine površine, pri katerem je svoje zadržke glede interpretacije izrazil Clavius. 212 o b h o d n e d o b e j u p i t r o v i h s a t e l i t o v i n n o v i s t a r i u g o v o r i p r o t i n j i h o v e m u o b s t o j u i n v p l i v u . Galileo je v Rimu, poleg tega da je skušal o resničnosti tega, kar sam vidi na nebu, prepričati, kogar je le mogel, tudi nadaljeval z opazovanji ali jih je skušal vsaj pripeljati do logičnega zaključka. V tem času je prišel do dovolj dobrega približka 210 Bellarmino je postal kardinal leta 1598. 211 Prim. Bellarminovo pismo matematikom Rimskega kolegija 19. aprila 1611 (EN, XI, str. 87–88; tu str. 260). 212 Prim. pismo matematikov Rimskega kolegija Robertu Bellarminu 24. aprila 1611 (EN, XI, str. 92–93; tu str. 261–262). galileo_3.indd 69 28.1.2008 9:17:35 70 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA obhodnih dob Jupitrovih satelitov, pri opazovanju Sonca pa je na njem odkril madeže oziroma pege. 213 Galileova kampanja v Rimu je bila, kot je pisal kardinal Dini Cosimu Sassettiju v Perugio, 214 izjemno uspešna, saj »vsak dan spreobrne kakega heretika, ki mu ni verjel«, kljub temu pa še vedno »ostaja nekaj trmoglav- cev«, ki zato, »da bi se izognili resnici o Jupitrovih satelitih«, sploh »ne že- lijo pogledati skozi daljnogled«. 14. maja 1611 je Sassetti odgovoril Diniju in v pismu navedel nekatere ugovore, ki so jih proti Galileovim odkritjem formulirali profesorji Univerze v Perugii. 215 Njihov prvi ugovor zadeva kredibilnost in zanesljivost daljnogleda. Po njihovem mnenju daljnogled »stori, da vidimo stvari, ki ne obstajajo«, in pri tem imajo očitno v mislih Jupitrove satelite. Drugi argument zadeva znanstveni status astrologije. Če te »stvari« že dejansko obstajajo, potem so po mnenju profesorjev tako majhne, da nimajo nobenega vpliva na Zemlji; takšnih majhnih predmetov je v vesolju ogromno. t o pa pomeni, da njihov obstoj ne postavlja pod vprašaj astroloških napovedi, ki jih niso upoštevale. Kot tretji argument pa Sassetti omenja Adama in teološke implikacije Lunine podobnosti Zemlji. (Pri tem je imel verjetno v mislih sledeče sklepanje: Če je Luna »druga Zemlja«, ali to pomeni, da so na njej ljudje? Če so, kako so izšli iz Adama? …). Galileo jim je v dokaj dolgem pismu odgovoril, izognil pa se je odgovoru na zadnje, teološko obarvano vprašanje. 216 Nuncius Sidereus Colegii Romani. Jezuiti Rimskega kolegija Ga- lilea v Rimu niso podprli le zasebno, ampak tudi javno. 13. maja 1611 so mu priredili svečan sprejem, na katerem je eden od njih, Belgijec Odo van Maelcote, prevzel vlogo »drugega nebesnega glasnika«. V navzočnosti celotnega Rimskega kolegija, nekaterih kardinalov in plemičev, med njimi je bil tudi Federico Cesi, je prebral nagovor Zvezdnemu glasniku, v katerem je oznanil »resnično pričevanje« o presenetljivih Galileovih astronomskih odkritjih in Galilea označil za enega najslavnejših in najsrečnejših astro- nomov. Van Maelcote v nagovoru, ki ga danes poznamo pod naslovom 213 Glede sončnih peg se je Galileo leta 1613 zapletel v polemiko z jezuitom Scheinerjem. 214 Prim. pismo kardinala Dinija C. Sassettiju 7. maja 1611 (EN, XI, str. 102): »vsak dan spreobrne kakega heretika, ki mu ni verjel, četudi še vedno ostaja nekaj trmoglavcev, ki zato, da si ne bi prišli na čisto zlasti z zvezdami okrog Jupitra, nočejo niti pogledati.« 215 Prim. Sassettijevo pismo P. Diniju 14. maja 1611 (EN, XI, str. 103). 216 Prim. Galileovo pismo P. Diniju 21. maja 1611 (EN, XI, str. 105–116; tu str. 263–272). galileo_3.indd 70 28.1.2008 9:17:35 71 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA Nuncius Sidereus Colegii Romani (Zvezdni glasnik Rimskega kolegija), najprej govori o daljnogledu, nato pa na kratko povzema Galileova opazovanja Lune, Jupitrovih satelitov, zvezd stalnic, nenavadne oblike Saturna in Venerinih men. Jezuitski »glasnik« točko za točko potrjuje vsa odkritja, pri tem pa epistemološko specifično obravnava pojave na Luni in Venerine mene. Van Maelcote pri opisu Lune opozarja na vijugavost črte ločnice med osvetljenim in temnim delom Lunine površine. Ravno tako opozarja na nove madeže, ki se pojavljajo in izginjajo, medtem ko sončeva ble- ščava napreduje po Lunini površini, in omenja ogromno »vdolbino«, pri tem pa povzema Galileove lastne prispodobe, nekaj pa jih doda še sam. Čisto na koncu pa, očitno sklicujoč se na Clavieve zadržke iz poročila Bellarminu, sklepa takole. Medtem ko prvi nebesni glasnik, Galileo, trdi, da je mogoče na podlagi teh pojavov prepričljivo pokazati, da Luna ni popolnoma okrogla, temveč ima neenakomerno in nazobčano površino, sam ne bi ugovarjal, če bi kdo te pojave pojasnjeval drugače, na primer, z neenako gostoto ali redkostjo Luninega telesa. Zanj kot glasnika zadošča, da poroča, kaj je na njej videl, drugi pa morajo presoditi, kaj opisani pojavi pomenijo in kako jih je mogoče pojasniti. Po svoji epistemološki naravnanosti se od tega »fenomenološkega« pristopa diametralno razlikuje njegov opis Venerinih men. Jezuitski glasnik je namreč v nagovor vključil tudi v latinščino prevedeni odlomek iz Galileovega pisma Claviu, 217 v katerem Galileo opisuje, da se »Venera giblje okoli Sonca«, ki je »središče glavnih kroženj vseh planetov«, 218 to pa je bilo, kot poroča ena od prič, pospremljeno z »mrmranjem« navzočih filozofov. 219 t ež a v e z l u n o : W e l s e r , c l a v i u s i n D e l l e c o l o m b e . Maelcotejev nagovor Sidereus Nuncius Colegii Romani je ostal nenatisnjen, poznan v dokaj ozkem krogu, očitno pa je v tem času po Italiji krožilo poročilo jezuitskih astronomov Robertu Bellarminu in prišlo tudi v roke ari- stotelovskemu filozofu Lodovicu delle Colombe. t emu so zelo ugajali Clavievi zadržki glede gor na Luni, zato mu je 27. maja 1611 pisal, da 217 Galileovo pismo Claviu 30. decembra 1610 (EN, X, str. 500; tu str. 246). 218 EN, III, str. 297. Kljub temu Maelcote v govor ni vključil naslednjega stavka, v katerem Galileo pravi, »da je planetarni sistem gotovo drugačen, kot je v navadi verjeti.«. 219 Branje tega dela nagovora ni minilo »absque murmure philosophorum«. t ako se je dogodka spominjal Grégoire de Saint-Vincent. Prim. M. Camerota, nav. delo, str. 210. galileo_3.indd 71 28.1.2008 9:17:35 72 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA ima sam podobne dvome, in predlagal rešitev, s katero je mogoče ohraniti tradicionalno predstavo o Luni kot dovršenem, enakomernem, gladkem nebesnem telesu. Že januarja 1611 je predlog takšne razlage pojavov na Luni Galileu poslal Marcus Welser, zvest zaveznik jezuitov, in v pismu trdil, da ga je dobil od nekega prijatelja. Po njegovem mnenju opazovani pojavi, ki jih je moč videti na Luni, ne zadoščajo, da bi odvrnili filozofe od njihovega enotnega prepričanja o dovršeni okroglosti Lune. Mar ne bi namesto gora in dolin to lahko bile notranje neenakomernosti, kakršne lahko opazimo pri nekaterih dragih kamnih? 220 Rešitev, ki jo predlaga Welserjev prijatelj, je v bistvu teorija, ki so jo o »starodavnih«, »velikih« madežih na Luni razvili nekateri srednje- veški filozofi, čeprav v srednjem veku ni prevladovala. V srednjem veku (in med jezuiti v 17. stoletju) je bila sprejeta teorija, ki jo je o »velikih« madežih na Luni razvil Averroes. 221 Čisto na kratko gre takole. Ker je Luna popolnoma gladko okroglo telo, njenega sijaja (in »starodavnih« madežev) ni mogoče pojasniti z odbojem sončne svetlobe. Če bi bila Luna popolnoma gladko zrcalo, potem bi na Zemlji osvetljevala samo nekatere omejene predele, skladno z njenim spreminjajočim se polo- žajem. Njeno enakomerno, razpršeno svetenje bi bilo mogoče razložiti samo s tem, da je njena površina neenakomerna oziroma hrapava, to pa je že v izhodišču izključeno. Averroes 222 je prepričan, da je za »sta- re« madeže na Luni kriva neenakomerno gosta snov Luninega telesa. Po Averroesu Luna namreč sveti s svetlobo, ki jo vsrka od Sonca in s katero je prepojeno njeno telo. Madeži so posledica neenakomernega vpoja Sončeve svetlobe. Od tu naprej sta mogoči dve različici. Po prvi Luna bolj in močneje sveti tam, kjer je njena snov bolj redka, ter tako prepušča v telo večjo količino svetlobe. 223 Po drugi različici pa redkejši deli Lunine gmote bolj svetijo, ker slabo zadržujejo svetlobo. 224 Poleg 220 Prim. Welserjevo pismo Galileu 7. januarja 1611 (EN, XI, str. 13–14). 221 O srednjeveških teorijah Lunine svetlobe prim. E. Grant, Planets, Stars, and Orbs, str. 459–466; R. Ariew, »Galileo’s Lunar Observations in the Context of Medieval Lunar theory«; isti, »the Initial Response to Galileo’s Lunar Observations«; F. Wilson, »Galileo’s Lunar Observations: Do they Imply the Rejection of t raditional Lunar theory«. 222 Prim. Averroes, Commentaria Magna in Aristotelem De caelo et mundo 2, comm. 49; isti, De substantia orbis, 2. pogl. 223 t ako Makrobij, Witelo in Erasmus Reinhold. 224 t ako Egidij Rimski in Albert Saški. galileo_3.indd 72 28.1.2008 9:17:36 73 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA »averroistične« teorije je v srednjem veku obstajala tudi teorija, ki jo v pismu Galileu obnavlja Welser: po njej je Luna temno in neenakomerno telo, ki ga prekriva plast prosojnega kristala. 225 t udi po Delle Colombeju je Luna obdana s prosojno substanco, ki ima popolnoma gladko površino, pod katero je temna materija, katere razporeditev je neenakomerna in nepravilna, to pa ustvarja videz vdolbin in izboklin. Po Delle Colombeju pojavi spremenljive sence in svetlobe, ki jih je mogoče videti na Luni, dejansko kažejo na to, da na njej obsta- jajo gore in doline, vendar predlaga, da jih razumemo kot nekaj, kar je znotraj Luninega telesa (»per entro quel corpo«). Skupaj s podlago, na kateri stojijo, predstavljajo gore gostejše dele Lune, medtem ko redkejša in prosojna materija zapolnjuje praznine med njimi in tako zaobjema celoto v popolno in gladko kroglo. Pismo Claviu se konča s primerjavo kristalne krogle, ki obdaja kamen nepravilnih, neenakomernih oblik, in z opombo o dežju, ki je neviden, če ga gledamo obrnjeni proti nebu. Ker se sončni žarki ne odbijajo od te prosojne substance na Luni, je ni mogoče videti, je pa mogoče z njo uskladiti neenakomerni in hrapavi videz Lunine površine in aristotelovsko filozofijo, po kateri je Luna gladka, popolna, dovršena krogla. Kopijo Delle Colombejevega pisma Claviu je 26. junija 1611 Galileu posredoval Gallanzone Gallanzoni, tajnik kardinala Joyeusa, s prošnjo, da bi kardinal želel vedeti za Galileov odgovor. 226 Medtem ko Clavius ni nikoli odgovoril na Delle Colombejevo pismo, pa je bil Galileo oči- tno prepričan, da mora enkrat za vselej opraviti s filozofskimi ugovori proti njegovim razkritjem prave Lunine narave, zato je po vrnitvi iz Rima v Firence 16. julija 1611 odgovoril z dolgim pismom. Po Galileu bi razlaga, ki jo predlagata Welserjev prijatelj in Delle Colombe, sicer lahko pojasnila »starodavne madeže«, nikakor pa ne pojasnjuje novih madežev, ki se nenehno spreminjajo in premikajo. 227 P r o b l e m i z M a n t o v e . Pomlad 1611 je prinesla še eno polemiko. t udi ta je že imela svojo predzgodovino in tudi ta je zadevala Luno, natančneje, višino njenih gora, kot jo je Galileo določil v Zvezdnem gla- sniku. O vprašanju velikosti gor na Luni si je Galileo že od oktobra 1610 225 t ako Bernard iz Verduna. 226 Prim. EN, XI, str. 131–132. 227 Prim. Galileovo pismo G. Gallanzoniju 16. julija 1611 (EN, XI, str. 141–155; tu str. 273–284) in Dialog (EN, VII, str. 111–112). Z Galileom se strinja tudi Grienberger, ki mu v nekem pismu pravi, da je tisto, kar trdi o Luni, težko pravilno braniti drugače. galileo_3.indd 73 28.1.2008 9:17:36 74 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA dopisoval z Johannom Georgom Brenggerjem, tudi tokrat po Marcusu Welserju, 228 vprašanje pa je spet priplavalo na površje s tako imenovanim »problemom iz Mantove«. Vprašanje De lunarum montium altitudine problema mathematicum ( M a t e m a t i č n i p r o b l e m o v i š i n i g o r a n a L u n i) je bilo predstavljeno na treh svečanih zasedanjih jezuitov v Mantovi, ki sta se jih udeležila tudi mantovanski vojvoda in kardinal Ferdinand Gonzaga. Dolgo časa je veljalo, da je avtor problema Giuseppe Biancani (tako je menil tudi Galileo), vendar danes vemo, da je bil to Mario Bettini s podporo svojega učitelja Jeana Verviersa. Bettini priznava, da na Luni dejansko obstajajo mnogo višje gore kot na Zemlji ter da so »resnične in na noben način izmišljene« (»vera ac nullo modo ficta«). Svoj dokaz za to trditev povzema iz Zvezdnega glasnika, vendar hkrati izraža manjšo kritiko. Galileo je premeru Lune pripisal 2000 italijanskih milj (to je 2/7 zemeljskega premera), ne da bi bil povedal, ali ta mera upošteva tudi gore, katerih višina je bila namen računa. Kritika na prvi pogled ni huda in nima velikih posledic, a je do Galilea krivična. Galileo v Zvezdnem glasniku ni želel izračunati premera Lune, za katero pravi da je obdana z izparinami, saj je popolnoma zadovoljen z oceno t ycha Braheja. Problem s »problemom iz Mantove« je bil predvsem v precej grobem in nekorektnem napadu na Galilea, ne pa toliko v vsebini. Vmes je moral poseči celo oče Grienberger, ki je prisilil domnevnega avtorja, Biancani- ja, da se je Galileu opravičil. Biancani se v pismu zagovarja, da je zgolj pomagal pravemu avtorju in ga celo skušal prepričati, da bi izbrisal vse kritike Galilea. Dosegel je vsaj to, da so bile izpuščene v predstavitvi, ki je potekala v navzočnosti mantovanskega vojvode in kardinala Ferdinada Gonzage. Biancanijev odgovor 229 je Grienberger poslal Galileu 24. junija 1611, vendar je Galileo nanj odgovoril šele 1. septembra 1611. V izjemno dolgem in izčrpnem pismu 230 Galileo le na videz odgovarja na »problem iz Mantove«, saj nanj odgovori šele proti koncu pisma, vendar tako, da v bistvu povzema Zvezdnega glasnika. 228 29. oktobra 1610 (EN, X, str. 460–462). Pismu, ki ga Galileu konec oktobra piše Marcus Welser iz Augsburga, je priložena kratka razprava J. G. Brenggerja, v kateri spodbija Galileove ugotovitve o višini gor na Luni. Galileo mu odgovori z dolgim pismom 8. novembra 1610 (EN, X, str. 466–473). Prim. tudi dodatni ugovor, ki ga je Brengger formuliral v pismu 13. junija 1611 (EN, XI, str. 121–125). 229 Prim. pismo G. Biancanija Ch. Grienbergerju 14. junija 1611 (EN, XI, str. 126–127). 230 Prim. Galileovo pismo Ch. Grienbergerju 1. septembra 1611 (EN, XI, str. 178–203; tu str. 285–305). galileo_3.indd 74 28.1.2008 9:17:36 75 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA *** Galileov obisk Rima lahko skupaj z Marcusom Welserjem popolnoma upravičeno imenujemo »triumf«. 231 Ko je Galileo 4. junija 1611 zapustil Rim, je imel pri sebi pismo kardinala del Monteja za velikega vojvodo Cosima II. s sporočilom, da je Galileo med svojim bivanjem v Rimu vsem dal veliko zadoščenje in ga tudi dobil. Učenjakom in odličnikom je svoja odkritja tako dobro pokazal, da so se vsi prepričali o njihovi resničnosti in čudovitosti. 232 Da je bila Galileova misija v Rimu uspe- šna, je menil tudi kardinal Farnese, pa tudi sam Galileo 233 se je v pismu Salviatiju bahal z odobravanjem »številnih izmed teh blagorodnih gospodov kardinalov, prelatov in mnogih vladarjev, ki so hoteli videti moja opazovanja in bili vsi potešeni«, in s tem, da »se vsi poznavalci strinjajo, še zlasti očetje jezuiti«. Nenazadnje je bil eden od rezultatov Galileove poti v Rim tudi prijateljstvo – dvorezno, kot se je izkazalo ob procesu proti njemu leta 1633 –, z Maffeom Barberinijem, kasnejšim papežem Urbanom VIII. Kljub »triumfu« pa je mogoče v Galileovem obisku Rima že za- slediti tudi klice bodočih težav. Kot smo lahko videli, je Galileov »tihi kopernikanizem« iz obdobja pred teleskopskimi opazovanji neba z novimi in čedalje bolj presenetljivimi odkritji postajal vse glasnejši. O Kopernikovem sistemu in gibanju Zemlje je Galileo sicer govoril že v Zvezdnem glasniku, vendar dokaj previdno in je iz besedila, namenjenega tisku, celo izbrisal opazko, v kateri o kopernikanskem sistemu meni, da je skladnejši z resnico. Bolj odkrit in neposreden je postal njegov zagovor kopernikanizma v pismih, še posebej po odkritju Venerinih men. Medtem ko v pismu Castelliju še vedno nekoliko enigmatično pravi, da so »sklepi, ki izhajajo iz tega [tj. iz Venerinih men] predobro znani«, Claviu že oznanja, »da je planetarni sistem gotovo drugačen, kot se navadno verjame«, popolnoma jasen pa je v pismu Giulianu de’ Medici, ko pravi: »in to čudovito izkustvo nam je dalo čutno zaznavna in zanesljiva odgovora na veliki vprašanji, o katerih so bili doslej v dvomih največji svetovni umi. Prvi je, da so vsi planeti po svoji naravi 231 Prim. pismo M. Welserja Galileu 17. junija 1611 (EN, XI, str. 127). 232 Prim. pismo kardinala del Monteja Cosimu II. 31 maja 1611 (EN, XI, str. 110). 233 Prim. Galileovo pismo F. Salviatiju 22. aprila 1611 (EN, XI, str. 89). galileo_3.indd 75 28.1.2008 9:17:36 76 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA temni (tudi z Merkurjem se dogaja isto kot z V ener o); drugi pa, da V enera neizpodbitno kr oži okr og Sonca, tako kot tudi Merkur in vsi drugi planeti, stvar, o kateri smo bili pitagorejci, Koper- nik, Kepler in jaz tr dno pr epričani, ni pa bila čutno zaznavno dokazana, kakor je zdaj pri Veneri in Merkurju. Gospod Kepler in drugi kopernikanci se bodo lahko ponašali, da so prav verjeli in filozofirali, čeprav se nam je dogajalo in se nam bo še doga- jalo, da nas bo skupnost filozofov in libris štela za malovedne in malodane bedake.« 234 Kljub Galileovemu vse bolj in bolj izrecnemu zagovarjanju Koper- nikovega »sistema sveta« v prvih mesecih po izidu Zvezdnega glasnika polemika ni potekala med Kopernikovimi privrženci in nasprotniki. V tem obdobju so bili v ospredju predvsem lov za novimi nebesnimi odkritji, Galileov poskus monopolizacije daljnogleda in vprašanje, ali so odkritja sploh resnična. Prednost pred teološko in filozofsko ustreznostjo in verjetnostjo kopernikanskega sistema sveta so imela vprašanja, ki zadevajo verodostojnost daljnogleda. Kot smo videli, so potekale najburnejše razprave najprej o obstoju Jupitrovih satelitov, nato o naravi Lune, vplivu odkritij na astrologijo ipd., pri nobenem od teh vprašanj pa kopernikanske implikacije niso bile v ospredju. Niti Horky niti Sizzi 235 nista napadla kopernikanskih implikacij Galileovih odkritij, Delle Colombejev teološki in filozofski napad v Proti gibanju Zemlje pa je ostal zgolj rokopis, ki je krožil predvsem po Firencah. Zaznavanje kopernikanskih razsežnosti Galileovih odkritij ter filozofski in teološki napadi nanje so bili, kolikor je sem ter tja do njih prišlo, omejeni na govorice, ki jih niso širili najvidnejši filozofi in teologi. Do razprave o kopernikanskih razsežnostih nebesnih novosti je lahko, popolnoma razumljivo, prišlo šele, ko je bil daljnogled sprejet kot zanesljiv znan- stveni instrument, ki potrjuje njihovo resničnost. 236 Videti je, da je za spremembo težišča razprave – in posledično za težave – poskrbel kar Galileo sam. In to ne kjerkoli, temveč v samem središču krščanske pravovernosti, v Rimu. Iz obstoječih dokumentov je mogoče sklepati, da je Galileo, skladno z napovedjo, ki jo je zapisal v 234 Galileovo pismo G. de’ Medici 1. januarja 1611 (EN, XI, str. 11–12; tu str. 252). 235 Sizzi nekatere očitke sicer utemeljuje na Svetem pismu, vendar jih ne usmerja proti Koperniku, temveč proti obstoju Jupitrovih satelitov. 236 Prim. tudi M. Biagioli, Galileo’ s Instruments of Credit, str. 96; Galileo Courtier, str. 95–96. galileo_3.indd 76 28.1.2008 9:17:36 77 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA pismu Belisariu Vinti, v večnem mestu dejansko govoril »o vseh svojih odkritjih« in njihovih »velikih posledicah«, ki naj bi v temelju prenovile astronomijo, to pa lahko pomeni samo eno: Galileo je v Rimu vodil intenzivno prokopernikansko kampanjo in o vprašanju gibanja Zemlje ter ustroja vesolja razpravljal s številnimi sogovorniki. Federico Cesi v pismu Francescu Stellutiju, članu Accademie dei Lyncei, zelo lepo in nazorno opisuje pogovore in dejavnosti, ki so potekale v Rimu: » V s a k j a s e n v e č e r o p a z u j e m o n a nebu nove r eči, r esnično naloga za Risjeoke: Jupiter z njegovo četve- rico in njihovimi obhodi, gorato, votlinasto, valovito, vodnato Luno. [Tu] sta rogljata Venera in trojni Saturn, ki ju moram opazovati zjutraj. O stalnicah ne bom rekel drugega. Med filozofi se sklepa, a l i j e n e b o t e k o č e , n i č d r u g a č n o od zraka, ali so v skladu s staro sodbo pitagorejcev in dandana- šnjim novim opazovanjem sfere v tej razporeditvi planetov. Vendar ni majhno vprašanje, ali je Zemlja središče sfer.« 237 Čisto mogoče je – ni pa tega iz dostopnih podatkov mogoče z gotovostjo trditi –, da so bili Galileovi pogovori o »velikih posledicah« njegovih odkritij in o tem, ali je »Zemlja središče sfer«, tudi povod za omembo njegovega imena v zabeležkah rimske inkvizicije, ki se je sesta- la 17. maja 1611, nekaj dni za tem, ko so matematiki Rimskega kolegija odgovorili kardinalu Bellarminu. Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi kardinal Bellarmino, so govorili o načrtovanem procesu proti Cesareju 237 Pismo F. Cesija F. Stellutiju 30. aprila 1611 (EN, XI, str. 99): »Ogni serena sera vediamo le cose nuove del cielo, officio veramente da Lincei: Giove co’ suoi quattro e loro periodi, la luna montuosa, cavernosa, sinuosa, aquosa. Resta Venere cornuta, e’l triplice suo Saturno, che di mattino devo vederli. Delle fisse non dirò altro. Si conclude tra’ filosofi, o il cielo flussile e non differente dal’aere, overo, conforme alla vechia sentenza de’ Pitagorici et nova osser- vatione di hoggigiorno, l’orbi in questa forma di pianeti. Non è però piccola difficoltà, se la terra sia il centro dell’orbi.« Naš poudarek. galileo_3.indd 77 28.1.2008 9:17:36 78 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA Cremoniniju in med drugim zapisali tudi naslednje: »Naj se pogleda, ali je Galileo, profesor filozofije in matematike, omenjen v primeru doktorja Cesareja Cremoninija.« 238 Proces proti Cremoniniju ni sicer na noben način zadeval kopernikanizma – očitali so mu, da zagovarja smrtnost duše –, vseeno pa je omemba Galileovega imena v spisih inkvizicije znak, da je s svojimi rimskimi uspehi pri vsakodnevnem »spreobračanju heretikov« pritegnil nase pozornost branilcev pravovernosti. S tega vi- dika se zdi poziv k previdnosti njegovega padovanskega prijatelja Paola Gualda povsem na mestu: » D o s l e j n i s e m s r e č a l n e f i l o z o f a n e a s t r o l o g a [ t j . , a t r o n o m a ] , ki bi se hotel podpisati pod vaše mnenje, da Zemlja kr oži, in še veliko manj bodo to hoteli storiti teologi: zatorej dobro premislite, pr eden to svoje mnenje objavite kot r esnično tr ditev , kajti v obliki razprave je mogoče r eči marsikaj, o čemer ni dobr o tr diti, da je r esnično, zlasti kadar imaš pr oti sebi vesoljno mnenje vseh, tako r ekoč vsrkano ob stvarjenju. Opr ostite mi, gospod, kajti tako me sili govoriti velika zavzetost, ki jo čutim za vaš ugled. Menim, da ste si pridobili slavo z opazovanji Lune, štirih planetov in podobnih r eči, ne da bi se bili lotevali obrambe stvari, ki se tako u p i r a č l o v e š k e m u r a z u m e v a n j u i n d o j e m l j i v o s t i , k o p a j e z e l o malo takih, ki vedo, kaj se pravi opazovanje nebesnih znamenj in aspektov.« 239 238 EN, XIX, str. 275: »Videantur an in processu Doct. Caesaris Cremoni sit nominatus Galilaeus, Philosophiae et Mathematicae Professor.« Leta 1604 je padovanska in inkvizicija ovadila Cremoninija zaradi sumljive interpretacije nesmrtnosti duše, Galilea pa zaradi (domnevnega) prepričanja, da zvezde določajo človeško usodo. Obtožbe so bile kmalu opuščene, vendar je bil Cremonini znova obtožen leta 1608. O tem prim. M. Camerota, nav. delo, str. 217–218. 239 Pismo P. Gualda Galileu 6. maja 1611 (EN, XI, str. 100–101): »Che la terra giri, sinhora non ho trovato né filosofo né astrologo che si voglia sottoscrivere al’opinione de V . S., e molto meno lo vorrano fare i theologi: pensi adunque bene, prima che asseveramente publichi questa sua opinione per vera, poiché molte cose si possono dire per modo di disputa, che non é bene asseverarle per vere, massime quando s’ha l’opinione universale di tutti contra, imbibita, si può dire, ab orbe condito. Perdonami V . S., perché il gran zelo ch’io ho della sua reputatione mi fa parlare in questo modo. A me par che gloria s’habbia acquistata con l’osservanza nella luna, ne i quattro Pianeti, e cose simili, senza pigliar a diffendere cosa tanto contraria al’inteligenza e capacità de gli huomini, galileo_3.indd 78 28.1.2008 9:17:36 79 M. VESEL: NEBEŠKE NOVICE GALILEA GALILEIJA Kot vemo, Galileo Gualdovega nasveta ni upošteval. Nasprotno, v naslednjih letih je na podlagi obravnavanih in še nekaterih na novo odkritih dejstev (Sončeve pege) tako strastno in zagreto branil »stvar, ki se upira človeškemu razumevanju in dojemljivosti«, in njeno skladnost s Svetim pismom, da je Kongregacija indeksa, potem ko so isto stališče poprijeli še nekateri drugi, 5. marca 1616 objavila dekret, v katerem je razglasila, da je heliocentrični nauk »napačen in popolnoma neskladen s Svetim pismom«, ter uvrstila Kopernikovo knjigo O revolucijah nebe- snih sfer na Index librorum prohibitorum (donec corrigatur, tj., »dokler se ne popravi«) in hkrati prepovedala vsa druga dela, ki bi zagovarjala heliocentrično herezijo. Vendar pa je to že druga zgodba. essendo pochissimi quelli che sapiano che cosa voglia dire l’osservanza de’ segni et aspetti celesti.« galileo_3.indd 79 28.1.2008 9:17:36 galileo_3.indd 80 28.1.2008 9:17:36 s i D e R e U s N U N ci U s Z V e Z D N i G l a s N i k GALILEO GALILEI Prevedel Matej Hriberšek galileo_3.indd 81 28.1.2008 9:17:36 82 galileo_3.indd 82 28.1.2008 9:17:37 83 Z V e Z D N i 1 G L A S N I K, 2 ki razkriva VELIKE IN NADVSE OBČUDOVANJA VREDNE prizore in daje na vpogled slehernemu, zlasti pa FILOZOFOM IN ASTRONOMOM, 3 stvari, ki jih je G A L I L E O G A L I L E I, F L O R E N t I N S K I P A t R I C I J, 4 javni matematik univerze v Padovi, 5 s pomočjo D A L J N O G L E D A, 6 ki ga je pred kratkim sam izumil, 7 opazil na POVRŠINI 8 LUNE, BREZŠTE- V I L N I H Z V E Z D A H S T A L N I C A H , N A M L E Č N I C E S T I , N A M E GL I Č A S T I H ZVEZDAH, 9 zlasti pa o Š t I R I H P L A N E t I H, 10 ki z občudovanja vredno hitrostjo krožijo okoli JUPIt ROVE zvezde v neenakih razdaljah in obhodnih dobah; 11 in te, ki jih vse do danes nihče ni poznal, je avtor pred kratkim odkril prvi; in SKLENIL JE, DA JIH POIMENUJE MEDIČEJSKE ZVEZDE. V BENEt KAH, pri tiskarju t ommasu Baglione, l. 1610. Z dovoljenjem in privilegijem višjih oblasti. galileo_3.indd 83 28.1.2008 9:17:37 84 SERENISSIMO c o s M o M e D i c e s i i MAGNO Et RURIÆ DUCI IIII Præclarum sane atque humanitatis plenum eorum fuit institutum, qui excellentium virtute virorum res præclare gestas ab invidia tutari, eorumque immortalitate digna nomina ab oblivione atque interitu vin- dicare, conati sunt. Hinc ad memoriam posteritatis proditæ imagines, vel marmore insculptæ, vel ex ære fictæ; hinc positæ statuæ, tam pe- destres, quam equestres; hinc columnarum atque pyramidum, ut inquit ille, sumptus ad sidera ducti; hinc denique urbes ædificatæ, eorumque insignitæ nominibus, quos grata posteritas æternitati commendandos existimavit. Eiusmodi est enim humanæ mentis conditio, ut nisi assiduis rerum simulacris in eam extrinsecus irrumpentibus pulsetur, omnis ex illa recordatio facile effluat. Verum alii firmiora ac diuturniora spectantes, æternum summorum virorum præconium non saxis ac metallis, sed Musarum custodiæ et incorruptis litterarum monumentis consecrarunt. At quid ego ista com- memoro? quasi vero humana solertia, his contenta regionibus, ulterius progredi non sit ausa; attamen longius illa prospiciens, cum optime intelligeret, omnia humana monumenta vi tempestate ac vetustate tan- dem interire, incorruptiora signa excogitavit, in quæ tempus edax atque invidiosa vetustas nullum sibi ius vindicaret. In cælum itaque migrans, clarissimorum Siderum notis sempiternis illis Orbibus eorum nomina consignavit, qui ob egregia ac prope divina facinora digni habiti sunt, qui una cum Astris ævo sempiterno fruerentur. Quam ob rem non prius Iovis, Martis, Mercurii, Herculis cæterorumque heroum, quorum no- minibus Stellæ appellantur, fama obscurabitur, quam ipsorum Siderum splendor extinguatur. Hoc autem humanæ sagacitatis inventum, cum primis nobile ac mirandum, multorum iam sæculorum intervallo exo- levit, priscis heroibus lucidas illas sedes occupantibus ac suo quasi iure tenentibus: in quorum cœtum frustra pietas Augusti Iulium Cæsarem cooptare conata est; nam cum Stellam suo tempore exortam, ex iis quas galileo_3.indd 84 28.1.2008 9:17:37 85 PREJASNEMU c o s i M U i i . D e M e D i c i ČEt Rt EMU t OSKANSKEMU VELIKEMU VOJVODI 12 Nedvomno prečudovito in nadvse prijazno je bilo podjetje teh, ki so skušali izjemne dosežke po kreposti odlikujočih se mož obvarovati pred zavistjo in njihova nesmrtnosti vredna imena rešiti pozabe in zamrtja. S tem namenom so bile potomstvu v spomin izdelane podobe, bodisi vklesane v marmor ali ulite iz brona; s tem namenom so bili postavljeni kipi bodisi na nogah ali na konju; s tem namenom so, kot pravi pesnik, 13 stroški za stebre in piramide narasli do zvezd; in končno so bila s tem namenom zgrajena mesta, ponosno noseča imena tistih mož, ki so jih hvaležni poznejši rodovi šteli za vredne, da jih zapišejo večnosti. Člo- veški um je namreč tak, da zlahka pozabi na vse, če ni nenehno pod vtisom podob stvari, 14 ki vanj prihajajo od zunaj. 15 Drugi, ki so imeli pred očmi trdnejše in trajnejše stvari, pa večne slave najodličnejših mož niso zaupali marmorjem in kovinam, ampak varstvu Muz in neuničljivim literarnim spomenikom. t oda zakaj omenjam te stvari? Kakor da bi si človeški um, zadovoljen s temi ze- meljskimi področji, ne upal prodreti onstran njih; ta področja je sicer zrl bolj od daleč, vendar pa si je zato, ker je zelo dobro vedel, da vse človeške spomenike naposled uničijo nasilje, vreme in starost, zamislil neuničljivejše pomnike, nad katerimi si ne zob časa ne zavistna starost ne lastita prav nobene pravice. In tako se je selil na nebo in je tistim znanim večnim kroglam najsvetlejših zvezd nadel imena posameznikov, ki so zaradi izjemnih in skoraj božanskih dejanj veljali za vredne, da so skupaj z zvezdami deležni večnega življenja. Zato slava Jupitra, Marsa, Merkurja, Herkula in drugih herojev, katerih imena nosijo zvezde, ne bo zasenčena prej, dokler ne ugasne sij zvezd samih. t a še posebej vzvišena in občudovanja vredna domislica človeške bistroumnosti je v mnogih stoletjih prešla v pozabo, saj heroji iz davnine zasedajo ta svetla mesta in si jih nekako upravičeno lastijo; in mednje je Avgust v svojem globokem spoštovanju zaman skušal dodatno uvrstiti Julija Cezarja; ko galileo_3.indd 85 28.1.2008 9:17:37 86 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS Græci Cometas, nostri Crinitas vocant, Iulium Sidus nuncupari voluis- set, brevi illa evanescens, tantæ cupiditatis spem delusit. Atqui longe veriora ac feliciora, Princeps Serenissime, Celsitudini tuæ possumus augurari; nam vix dum in terris immortalia animi tui decora fulgere cœperunt, cum in Cælis lucida Sidera sese offerunt, quæ tanquam linguæ prestantissimas virtutes tuas in omne tempus loquantur ac celebrent. En igitur quatuor Sidera tuo inclyto nomini reservata, neque illa de gregario ac minus insigni inerrantium numero, sed ex illustri vagantium ordine; quæ quidem disparibus inter se motibus circum Iovis Stellam cæterarum nobilissimam, tanquam germana eius progenies, cursus suos orbesque conficiunt celeritate mirabili, interea dum unanimi concordia circa mundi centrum, circa Solem nempe ipsum, omnia simul duode- cimo quoque anno magnas convolutiones absolvunt. Ut autem inclito Celsitudinis tuæ nomini præ ceteris novos hosce Planetas destinarem, ipsemet Siderum Opifex perspicuis argumentis me admonere visus est. Etenim, quemadmodum hæ Stellæ, tanquam Iove digna proles, nun- quam ab illius latere, nisi exiguo intervallo, discedunt; ita quis ignorat clementiam, animi mansuetudinem, morum suavitatem, regii sanguinis splendorem, in actionibus maiestatem, auctoritatis et Imperii in alios amplitudinem, quæ quidem omnia in tua Celsitudine sibi domicilium ac sedem collocarunt, quis, inquam, ignorat, hæc omnia ex benignissimo Iovis astro, secundum Deum omnium bonorum fontem, emanare? Iuppi- ter, Iuppiter, inquam, a primo Celsitudinis tuæ ortu, turbidos horizontis vapores iam transgressus, mediumque cæli cardinem occupans, orien- talemque angulum sua regia illustrans, felicissimum partum ex sublimi illo throno prospexit, omnemque splendorem atque amplitudinem suam in purissimum aërem profudit, ut universam illam vim ac potestatem tenerum corpusculum una cum animo, nobilioribus ornamentis iam a Deo decorato, primo spiritu hauriret. Verum, quid ego probabilibus utor argumentationibus, cum id necessaria propemodum ratione concludere ac demonstrare queam? Placuit Deo Optimo Maximo, ut a Serenissimis parentibus tuis non indignus existimarer, qui Celsitudini tuæ in traden- dis Mathematicis disciplinis operam navarem; quod quidem præstiti quatuor superioribus annis proxime elapsis, eo anni tempore, quo a severioribus studiis ocium esse consuevit. Quo circa cum mihi divinitus plane contigerit, ut Celsitudini tuæ inservirem, atque ideo incredibilis clementiæ ac benignitatis tuæ radios propius exceperim, quid mirum si animus meus adeo incaluit, ut nihil aliud propemodum dies noctesque meditetur, quam ut ego, qui non solum animo, sed etiam ipso ortu ac galileo_3.indd 86 28.1.2008 9:17:37 87 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK je namreč zvezdo, ki se je pojavila v njegovem času (eno od teh, ki jih Grki imenujejo »kometi«, mi pa »lasate zvezde« 16 ), hotel poimenovati »Julijeva zvezda«, je izigrala njegovo upanje po izpolnitvi velike želje, ker je v kratkem izginila. 17 t oda sedaj, prevzvišeni knez, lahko tvoji Visokosti prerokujem dosti resničnejše in srečnejše stvari; kajti komaj so na zemlji začele sijati nesmrtne krasote tvojega duha, že se na nebu pojavljajo svetle zvezde, ki bodo kot jeziki na vse večne čase govorile o tvojih najimenitnejših krepostih in jih proslavljale. Glej torej štiri zvez- de, 18 prihranjene za tvoje slavno ime, in to ne iz množice navadnih in manj uglednih netavajočih zvezd, 19 ampak iz vzvišenega reda popotnih zvezd; 20 te namreč z medsebojno razlikujočimi se gibanji z občudo- vanja vredno hitrostjo 21 krožijo okoli Jupitrove zvezde, najodličnejše med vsemi, kot bi bile njegovi rodni potomci, medtem ko vse skupaj v harmonični slogi vsako dvanajsto leto zaključijo velika kroženja okoli središča vesolja, samega Sonca namreč. 22 Očitno me je sam Stvarnik zvezd z jasnimi utemeljitvami opomnil, naj te nove planete poimenujem s slavnim imenom tvoje Visokosti prej, kot s kakimi drugimi. 23 Kakor se namreč te zvezde, kot Jupitra vredno potomstvo, nikoli ne oddaljijo od njegove strani oziroma samo za najmanjšo razdaljo, tako tudi kdo ne ve, da prizanesljivost, blagost duha, ljubeznivost značaja, sijaj kraljeve krvi, veličastnost v dejanjih, mogočnost avtoritete in oblasti nad drugimi, te kreposti, ki so vse našle bivališče in središče v tvoji Visokosti, kdo, pravim, ne ve, da vse te izvirajo iz najbolj blagonaklonjene Jupitrove zvezde, 24 skladno z ureditvijo Boga, ki je vir vsega dobrega? Jupiter, Jupiter, pravim, je ob prihodu tvoje Visokosti na svet, potem ko je že prečkal mračne izparine horizonta, zasedal osrednjo točko neba 25 in s svojo kraljevo hišo osvetljeval vzhodni kot, 26 s svojega vzvišenega trona uzrl presrečno rojstvo in je v prečisti zrak izlil ves svoj blišč in veličastvo, da bi tvoje nežno telesce skupaj z dušo, ki jo je Bog že okrasil z žlahtnim okrasjem, s prvim dihom zajelo vso to moč in oblast. Res, zakaj posegam po verjetnih utemeljitvah, ko pa lahko to sklenem in dokažem z malodane nujnim razlogom? Volja najboljšega in največjega Boga je bila, da sta me tvoja prejasna starša štela za ne nevrednega, da prevzamem vlogo učitelja matematičnih ved tvoje Visokosti; to nalogo sem opravljal zadnja štiri leta v tistem letnem času, ko si človek navadno odpočije od težjih študijev. 27 In zato, ker mi je očitno po božji volji bilo dano služiti tvoji Visokosti in sem bil zato iz neposredne bližine deležen žarkov tvoje neverjetne blagosti in dobrotljivosti, je kaj čudnega, če se je moj duh tako zelo razvnel, da malodane dneve in noči ne razmišlja o galileo_3.indd 87 28.1.2008 9:17:37 88 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS natura, sub tua dominatione sum, tuæ gloriæ cupidissimus et quam gratissimus erga te esse cognoscar? Quæ cum ita sint, cum, te Auspice, COSME Serenissime, has Stellas superioribus Astronomis omnibus incognitas exploraverim, optimo iure eas Augustissimo Prosapiæ tuæ nomine insignire decrevi. Quod si illas primus indagavi, quis me iure reprehendat, si iisdem quoque nomen imposuero, ac MEDICEA SIDE- RA appellaro? sperans fore, ut tantum dignitatis ex hac appellatione iis Sideribus accedat, quantum alia cæteris Heroibus attulerunt. Nam, ut taceam de Serenissimis tuis Maioribus, quorum gloriam sempiternam omnium historiarum monumenta testantur, sola tua virtus, Maxime Heros, illis Astris impertiri potest nominis immortalitatem. Cui enim dubium esse potest, quin, quam tui expectationem felicissimis imperii auspiciis concitasti, quamvis summam, eam non solum sustineas ac tuearis, verum etiam longo intervallo superaturus sis? ut cum alios tui similes viceris, tecum nihilominus ipse certes, ac te ipso ac magnitudine tua in dies maior evadas. Suscipe itaque, Clementissime Princeps, hanc tibi ab Astris reser- vatam gentiliciam gloriam, et illis divinis bonis, quæ non tam a Stellis, quam a Stellarum Opifice ac Moderatore Deo, tibi deferuntur, quam diutissime fruere. Datum Patavii, 4 Idus Martii, MDCX. Celsitudinis tuæ Addictissimus Servus Galileus Galileus. galileo_3.indd 88 28.1.2008 9:17:37 8 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK ničemer drugem, kot o tem, kako bi se jaz, ki sem ne le po svojem duhu, ampak tudi po svojem izvoru in naravi pod tvojim gospostvom, 28 izkazal za najbolj željnega tvoje slave in kar najbolj hvaležnega do tebe? Ker je tako, ker sem, presvetli COSIMO, pod tvojim pokroviteljstvom odkril te zvezde, ki jih vsi prejšnji astronomi niso poznali, sem se z vso upra- vičenostjo odločil, da jih poimenujem s prevzvišenim imenom tvojega rodu. 29 Če sem jih namreč odkril prvi, kdo bi me upravičeno grajal, če jim bom tudi dal ime in jih bom poimenoval MEDIČEJSKE ZVEZDE? V upanju seveda, da bodo te zvezde zaradi svojega poimenovanja deležne toliko časti, kolikor so je druge zvezde prinesle drugim herojem. Kajti – da molčim o tvojih prejasnih prednikih, o katerih večni slavi pričajo spomeniki vseh zgodovin – samo tvoja krepost, največji heroj, lahko tem zvezdam podeli nesmrtnost imena. Kdo namreč lahko dvomi, da pričakovanja, ki si ga zbudil z najsrečnejšimi znamenji svoje oblasti, najsi je bilo še tako visoko, ne boš le vzdrževal in ohranjal, ampak ga nameravaš v dolgem obdobju celo prekositi? Da boš, ko boš prekosil sebi podobne, še naprej tekmoval sam s sabo in boš iz dneva v dan postajal večji od samega sebe in svoje veličine. Sprejmi zato, preblagi knez, to od zvezd prihranjeno ti rodbinsko slavo in kar najdlje uživaj te dobrine, ki ti jih namenjajo ne toliko zvezde, kot Bog, Stvarnik in Vladar zvezd. V Padovi, četrti dan pred marčevimi idami 1610. 30 t voji Visokosti Prevdani služabnik Galileo Galilei. galileo_3.indd 89 28.1.2008 9:17:38 90 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS Gli Eccellentissimi Signori Capi dell’Ecc. Cons. de’ X infrascritti, avuta fede dalli Signori Reformatori del Studio di Padova per relazione delli due a questo deputati, cioè dal Rever. P. Inquisitor, e dal circospetto Secretario del Senato, Gio. Maraviglia, con giuramento, come nel li- bro intitolato: SIDEREUS NUNCIUS etc. di D. Galileo Galilei non si trova alcuna cosa contraria alla Santa Fede Cattolica, Prencipi e buoni costumi, e che è degno di stampa, concedono licenza che possi esser stampato in questa Città. Datum die primo Martii 1610. D. M. Ant. Valaresso D. Nicolò Bon Capi dell’Ecc. Cons. de’ X D. Lunardo Marcello Illustrissimi Consilii X Secretarius Bartholomæs Cominus. 1610, a dì 8 Marzo. Regist. in libro a car. 39. Ioan. Baptista Breatto off. Con. Blasph. Coad. galileo_3.indd 90 28.1.2008 9:17:38 1 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK Spodaj podpisani prevzvišeni gospodje, voditelji prevzvišenega sveta desetih, 31 s pridobljenim potrdilom gospodov reformatorjev Univerze v Padovi 32 po poročilu dveh za to nalogo poslanih gospodov, in sicer Častitega Patra Inkvizitorja in previdnega tajnika senata, Giovannija Maraviglia, s prisego, da v knjigi z naslovom ZVEZDNI GLASNIK itd. gospoda Galilea Galileija ni najti ničesar, kar bi bilo v nasprotju s sveto katoliško vero, načeli in nravnostjo, in da je vredna natisa, dajejo dovoljenje, da se lahko natisne v tem mestu. 1. marca 1610. g. M. Ant. Valaresso g. Niccolò Bon voditelji prevzvišenega sveta desetih g. Lunardo Marcello tajnik prevzvišenega sveta desetih Bartolomeo Cominus 8. marca 1610. Registrirano v knjigi na strani 39. Janez Krstnik Breatto koadjutor kongregacije proti bogokletju. galileo_3.indd 91 28.1.2008 9:17:38 92 ASt RONOMICUS NUNCIUS OBSERVAt IONES RECENS HABIt AS NOVI PERSPICILLI BENEFICIO IN LUNÆ FACIE, LACt EO CIRCULO St ELLISQUE NEBULOSIS, INNUMERIS FIXIS, NECNON IN QUAt UOR PLANEt IS MEDICEA SIDER A NUNCUPAt IS, NUNQUAM CONSPECt IS ADHUC, CONt INENS At QUE DECLARANS Magna equidem in hac exigua tractatione singulis de natura speculantibus inspicienda contemplandaque propono. Magna, inquam, tum ob rei ipsius præstantiam, tum ob inauditam per ævum novitatem, tum etiam propter Organum, cuius beneficio eadem sensui nostro obviam sese fecerunt. Magnum sane est, supra numerosam inerrantium Stellarum multi- tudinem, quæ naturali facultate in hunc usque diem conspici potuerunt, alias innumeras superaddere oculisque palam exponere, antehac con- spectas nunquam, et quæ veteres ac notas plusquam supra decuplam multiplicitatem superent. Pulcherrimum atque visu iucundissimum est, lunare corpus, per sex denas fere terrestres diametros a nobis remotum, tam ex propinquo intueri, ac si per duas tantum easdem dimensiones distaret; adeo ut eiusdem Lunæ diameter vicibus quasi terdenis, superficies vero nonin- gentis, solidum autem corpus vicibus proxime viginti septem millibus, maius appareat, quam dum libera tantum oculorum acie spectatur: ex quo deinde sensata certitudine quispiam intelligat, Lunam superficie leni et perpolita nequaquam esse indutam, sed aspera et inæquali; ac, veluti ipsiusmet t elluris facies, ingentibus tumoribus, profundis lacunis atque anfractibus undiquaque confertam existere. Altercationes insuper de Galaxia, seu de Lacteo circulo, substu- lisse, eiusque essentiam sensui, nedum intellectui, manifestasse, parvi momenti existimandum minime videtur; insuperque substantiam Stel- larum, quas Nebulosas hucusque Astronomorum quilibet appellavit, digito demonstrare, longeque aliam esse quam creditum hactenus est, iocundum erit atque perpulcrum. Verum, quod omnem admirationem longe superat, quodve admo- nitos faciendos cunctos Astronomos atque Philosophos nos apprime impulit, illud est, quod scilicet quatuor Erraticas Stellas, nemini eorum qui ante nos cognitas aut observatas, adinvenimus, quæ circa Stellam galileo_3.indd 92 28.1.2008 9:17:38 3 ASt RONOMSKI 33 GLASNIK, KI VSEBUJE IN POJASNJUJE NEDAVNA OPAZOVANJA S POMOČJO NOVEGA DALJNOGLEDA NA POVRŠINI LUNE, NA MLEČNI CESt I, NA MEGLIČASt IH ZVEZDAH, BREZŠt EVILNIH ZVEZDAH St ALNICAH, PRAV t AKO PA t UDI O Št IRIH, DOSLEJ ŠE NIKOLI VIDENIH PLANEt IH, IMENOVANIH MEDIČEJSKE 34 ZVEZDE. V tej kratki razpravi posameznim raziskovalcem narave ponujam v pregled in razmislek 35 velike stvari. Velike, pravim, tako zaradi odlič- nosti snovi same kot tudi zaradi stoletja neslišane novosti in tudi zaradi instrumenta, s pomočjo katerega so postale vidne našim očem. Nedvomno je velika stvar velikemu številu netavajočih zvezd, 36 ki jih je bilo vse do danes mogoče uzreti s prostim očesom, dodati in vsem ponuditi na vpogled še brezštevilne druge, doslej še nikoli videne, ki jih je več kot desetkrat več kot starih in že znanih. 37 Najlepše in za oko najprijetnejše je lunarno telo, ki je od nas odda- ljeno približno 60 zemeljskih premerov, 38 opazovati tako od blizu, kot če bi bilo oddaljeno samo dve enaki dolžini, tako da je videti premer te iste Lune nekako 30-krat, površina 900-krat, volumen pa približno 27.000- krat večji, kot če jo opazujemo samo s prostim očesom. 39 Dalje lahko na osnovi tega opažanja vsakdo z gotovostjo razume, da Lune nikakor ne pokriva gladko in zglajeno površje, ampak hrapavo in neenako; in da je na njem – tako kot na površju Zemlje – povsod polno ogromnih izboklin, globokih vdolbin in globeli. Poleg tega se sploh ne sme zdeti nepomembno, da je nekdo naredil konec prerekanjem o Galaksiji oziroma Mlečni cesti 40 in da je razkril njeno bistvo čutom, kaj šele umu; prav tako bo tudi prijetno in nadvse lepo neposredno pokazati, 41 da je substanca zvezd, ki so jih do danes vsi astronomi imenovali Megličaste zvezde, zelo drugačna, kot se je doslej mislilo. t isto, kar daleč presega sleherno občudovanje in kar nas je še posebej spodbudilo, da opozorimo vse astronome in filozofe, 42 pa je dejstvo, da smo namreč odkrili štiri tavajoče zvezde, ki jih pred nami ni poznal ali opazoval še nihče, in te, enako kot Venera in Merkur okoli Sonca, krožijo okoli neke znamenite zvezde iz števila znanih zvezd, in so enkrat pred njo, drugič ji sledijo in se nikoli ne oddaljijo od nje galileo_3.indd 93 28.1.2008 9:17:38 4 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS quandam insignem e numero cognitarum, instar Veneris atque Mer- curii circa Solem, suas habent periodos, eamque modo præeunt, modo subsequuntur, nunquam extra certos limites ab illa digredientes. Quæ omnia ope Perspicilli a me excogitati, divina prius illuminante gratia, paucis abhinc diebus, reperta atque observata fuerunt. Alia forte præstantiora, vel a me, vel ab aliis, in dies adinvenientur consimilis Organi beneficio; cuius formam et apparatum, necnon illius excogitandi occasionem, prius breviter commemorabo, deinde habita- rum a me observationum historiam recensebo. Mensibus abhinc decem fere, rumor ad aures nostras increpuit, fuisse a quodam Belga Perspicillum elaboratum, cuius beneficio obiecta visibilia, licet ab oculo inspicientis longe dissita, veluti propinqua distincte cernebantur; ac huius profecto admirabilis effectus nonnullæ experientiæ circumferebantur, quibus fidem alii præbebant, negabant alii. Idem pau- cos post dies mihi per literas a nobili Gallo Iacobo Badovere ex Lutetia confirmatum est; quod tandem in causa fuit, ut ad rationes inquirendas, necnon media excogitanda, per quæ ad consimilis Organi inventionem devenirem, me totum converterem; quam paulo post, doctrinæ de refrac- tionibus innixus, assequutus sum: ac tubum primo plumbeum mihi paravi, in cuius extremitatibus vitrea duo Perspicilla, ambo ex altera parte plana, ex altera vero unum sphærice convexum, alterum vero cavum aptavi; oculum deinde ad cavum admovens obiecta satis magna et propinqua intuitus sum; triplo enim viciniora, nonuplo vero maiora apparebant, quam dum sola naturali acie spectarentur. Alium postmodum exactiorem mihi elaboravi, qui obiecta plusquam sexagesies maiora repræsentabat. t andem, labori nullo nullisque sumptibus parcens, eo a me deventum est, ut Organum mihi construxerim adeo excellens, ut res per ipsum visæ millies fere maiores appareant, ac plusquam in terdecupla ratione vicinio- res, quam si naturali tantum facultate spectentur. Huius Instrumenti quot quantaque sint commoda, tam in re terrestri quam in maritima, omnino supervacaneum foret enumerare. Sed, missis terrenis, ad Cælestium speculationes me contuli; ac Lunam prius tam ex propinquo sum intui- tus, ac si vix per duas t elluris diametros abesset. Post hanc, Stellas tum fixas, tum vagas, incredibili animi iucunditate sæpius observavi; cumque harum maximam frequentiam viderem, de ratione, qua illarum interstitia dimetiri possem, excogitare cœpi, ac demum reperi. Qua de re singulos præmonitos esse decet, qui ad huiuscemodi observationes accedere volunt. Primo enim necessarium est, ut sibi Perspicillum parent exactissimum, quod obiecta perlucida, distincta et nulla caligine obducta repræsentet; galileo_3.indd 94 28.1.2008 9:17:38 5 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK izven določenih meja. 43 Vse to sem pred nekaj dnevi odkril in opazil s pomočjo daljnogleda, ki sem ga izumil sam, 44 potem ko me je prej razsvetlila božja milost. S pomočjo podobnega instrumenta bodo sčasoma najbrž odkrite še druge, še imenitnejše stvari, bodisi da jih bom odkril sam ali pa jih bodo drugi; in najprej bom na kratko opisal njegovo obliko in sestavo ter priložnost, ob kateri je bil izumljen, nato pa bom orisal zgodovino svojih opazovanj. Pred približno desetimi meseci 45 mi je prišla na uho govorica, da je neki Nizozemec 46 izdelal daljnogled, s pomočjo katerega je bilo mogoče vidne predmete kljub zelo veliki oddaljenosti od očesa opazo- valca natančno razločiti, kakor da bi bili v bližini; in v zvezi s tem res občudovanja vrednim učinkom so se širila različna mnenja, v katerih so nekateri temu verjeli, drugi ne. Potrdilo za to sem dobil nekaj dni pozneje v pismu plemenitega Francoza Jacquesa Badouèra iz Pariza; 47 to je bil končno povod, da sem se ves posvetil raziskovanju načel in izumljanju sredstev, s katerimi bi prišel do iznajdbe podobnega instru- menta. Do te sem prišel nekoliko pozneje, opirajoč se na nauk o lomu svetlobe. 48 Najprej sem si pripravil svinčeno tuljavo in na oba konca sem pritrdil dve leči, 49 obe na eni strani ravni, na drugi pa je bila ena kroglasto konveksna, 50 druga pa konkavna. 51 Ko sem nato oko primikal konkavni leči, sem videl predmete precej velike in blizu; pojavljali so se namreč trikrat bližje, vendar devetkrat večji, kot tedaj, kadar jih gledamo samo s prostim očesom. 52 Pozneje sem si izdelal še natančnejšega, ki je predmete kazal več kot šestdesetkrat večje. 53 Končno sem – in pri tem nisem varčeval z delom in stroški – 54 prišel do tega, da sem si izdelal tako izvrsten instrument, da so bile stvari, opazovane z njim, približno tisočkrat večje in več kot tridesetkrat bližje, kot če bi jih gledali samo s prostim očesom. 55 Koliko je koristi tega instrumenta in kako velike so tako na kopnem kot na morju, 56 bi bilo povsem odveč naštevati. A opustil sem zemeljske stvari in se posvetil opazovanju nebesnih pojavov; in najprej sem opazoval Luno tako od blizu, kot če bi bila oddaljena komaj dva zemeljska premera. 57 Za njo sem – in ob tem je moj duh neiz- merno užival – večkrat opazoval zvezde, tako stalnice, kot tudi popotne zvezde; 58 ko sem gledal njihovo izjemno veliko število, sem začel tuhtati o metodi, po kateri bi lahko izmeril razdalje med njimi, in naposled sem jo odkril. Spodobi se, da na to vnaprej opozorim posameznike, ki se hočejo lotiti tovrstnih opazovanj. Najprej je nujno, da si pripravijo izjemno natančen daljnogled, 59 ki bo predmete kazal jasno, razločno galileo_3.indd 95 28.1.2008 9:17:38 6 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS eademque ad minus secundum quatercentuplam rationem multiplicet; tunc enim illa bisdecuplo viciniora commonstrabit: nisi enim tale fuerit Instrumentum, ea omnia quæ a nobis conspecta sunt in cælis, quæve infra enumerabuntur, intueri tentabitur frustra. Ut autem de multiplicatione instrumenti quilibet parvo negotio certior reddatur, circulos binos aut quadrata bina chartacea contornabit, quorum alterum quatercenties altero maius existat; id autem erit tunc, cum maioris diameter ad diametrum alterius longitudine fuerit vigecupla: deinde superficies ambas in eodem pariete infixas simul a longe spectabit, minorem quidem altero oculo ad Perspicillum admoto, maiorem vero altero oculo libero; commode enim id fieri licet uno eodemque tempore, oculis ambobus adapertis: tunc enim figuræ ambæ eiusdem apparebunt magnitudinis, si Organum secundum optatam proportionem obiecta multiplicaverit. Consimili parato Instru- mento, de ratione distantiarum dimetiendarum inquirendum erit: quod tali artificio assequemur. Sit enim, facilioris intelligentiæ gratia, tubus ABCD. Oculus inspi- cientis esto E. Radii, dum nulla in tubo adessent Perspicilla, ad obiectum FG secundum lineas rectas ECF, EDG ferrentur; sed, appositis Perspi- cillis, ferantur secundum lineas refractas ECH, EDI: coarctantur enim, et qui prius liberi ad FG obiectum dirigebantur, partem tantummodo HI compræhendent. Accepta deinde ratione distantiæ EH ad lineam HI, per tabulam sinuum reperietur quantitas anguli in oculo ex obiecto HI constituti, quem minuta quædam tantum continere comperiemus. Quod si Specillo CD bracteas, alias maioribus, alias vero minoribus perforatas foraminibus, aptaverimus, modo hanc, modo illam, prout opus fuerit, superimponentes, angulos alios atque alios pluribus paucioribusque minutis subtendentes, pro libito constituemus; quorum ope Stellarum intercapedines, per aliquot minuta adinvicem dissitarum, citra unius aut alterius minuti peccatum, commode dimetiri poterimus. Hæc tamen sic leviter tetigisse, et quasi primoribus libasse labiis, in præsentiarum sit satis; per aliam enim occasionem absolutam huius Organi theoriam in medium proferemus. Nunc observationes a nobis duobus proxime elapsis mensibus habitas recenseamus, ad magnarum profecto contemplationum exordia omnes veræ philosophiæ cupidos convocantes. galileo_3.indd 96 28.1.2008 9:17:38 97 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK in brez sleherne zamegljenosti in jih bo povečal vsaj štiristokrat; tedaj jih bo namreč pokazal dvajsetkrat bližje. Če namreč instrument ne bo tak, bodo zaman skušali uzreti vse tisto, kar smo opazili na nebu in kar bo našteto v nadaljevanju. Da pa se lahko vsakdo brez težav prepriča o tem, da ima instrument resnično zmožnost povečave, naj na papir nariše dva kroga ali dva kvadrata, od katerih je eden štiristokrat večji od drugega; to pa bo tedaj, ko bo premer večjega dvajsetkrat daljši od premera drugega. Obe risbi naj nato pritrdi na steno in ju hkrati opazuje od daleč, manjšo z očesom na daljnogledu, večjo pa s prostim očesom. t o se namreč zlahka doseže, če ima obe očesi istočasno odprti; kajti tedaj se bosta oba lika prikazala enako velika, če le instrument predmete poveča v želenem razmerju. Ko bo podoben instrument pripravljen, bo treba poiskati metodo za merjenje razdalj: to pa bomo dosegli z nasle- dnjim postopkom. Da bo lažje razumljivo, naj bo tuljava ABCD. Oko opazujočega naj bo E. Kadar v tuljavi ni nobenih leč, žarki tečejo do predmeta FG v ravnih črtah ECF in EDG; če pa dodamo leče, tečejo v zlomljenih črtah ECH in EDI: se namreč strnejo in tisti, ki so bili prej prosti in usmerjeni na predmet FG, bodo zajeli samo del HI. Ko bo ugotovljeno razmerje razdalje EH do črte HI, bo s pomočjo tabele sinusov mogoče odkriti velikost kota, ki ga v očesu tvori predmet HI, in ugotovili bomo, da je njegova velikost le nekaj minut. Kajti če bomo na leči CD prilagodili ploščice, ene prevrtane z večjimi, druge pa z manjšimi luknjicami, in če bomo na lečo dajali zdaj eno, zdaj drugo, kakor bo pač treba, bomo po mili volji tvorili zdaj takšne, zdaj drugačne kote, ki bodo merili več ali manj minut; in z njihovo pomočjo bomo zlahka izmerili razdalje med zvezdami, ki so ena od druge oddaljene le nekaj minut, in pri tem se ne bomo zmotili več kot za minuto ali dve. Kljub temu pa naj bo v tem tre- nutku dovolj, da smo se rahlo dotaknili teh zadev in da smo jih – da tako rečem – okusili z robom ustnic; 60 celotno teorijo o tem instrumentu bomo namreč objavili ob drugi priložnosti. 61 Sedaj pa preletimo opazovanja, ki smo jih opravili v zadnjih dveh mesecih, 62 in povabimo vse ljubitelje prave filozofije k prvim korakom resnično velikih razmišljanj. galileo_3.indd 97 28.1.2008 9:17:38 8 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS De facie autem Lunæ, quæ ad aspectum nostrum vergit, primo loco dicamus. Quam, facilioris intelligentiæ gratia, in duas partes distinguo, alteram nempe clariorem, obscuriorem alteram: clarior videtur totum hemisphærium ambire atque perfundere, obscurior vero, veluti nubes quædam, faciem ipsam inficit maculosamque reddit. Istæ autem maculæ, subobscuræ et satis amplæ, unicuique sunt obviæ, illasque ævum omne conspexit; quapropter magnas, seu antiquas, eas appellabimus, ad dif- ferentiam aliarum macularum amplitudine minorum, at frequentia ita consitarum, ut totam Lunarem superficiem, præsertim vero lucidiorem partem, conspergant; hæ vero a nemine ante nos observatæ fuerunt: ex ipsarum autem sæpius iteratis inspectionibus in eam deducti sumus sententiam, ut certo intelligamus, Lunæ superficiem, non perpolitam, æquabilem, exactissimæque sphæricitatis existere, ut magna philosopho- rum cohors de ipsa deque reliquis corporibus cælestibus opinata est, sed, contra, inæqualem, asperam, cavitatibus tumoribusque confertam, non secus ac ipsiusmet t elluris facies, quæ montium iugis valliumque profunditatibus hinc inde distinguitur. Apparentiæ vero, ex quibus haec colligere licuit, eiusmodi sunt. Quarta aut quinta post coniunctionem die, cum splendidis Luna sese nobis cornibus offert, iam terminus partem obscuram a luminosa dividens non æquabiliter secundum ovalem lineam extenditur, veluti in solido perfecte sphærico accideret; sed inæquabili, aspera et admodum sinuosa linea designatur, veluti apposita figura repræsentat: complures enim veluti excrescentiæ lucidæ ultra lucis tenebrarumque confinia in partem obscuram extenduntur, et, contra, tenebricosæ parti- culæ intra lumen ingrediuntur. Quinimmo, et magna nigricantium ma- galileo_3.indd 98 28.1.2008 9:17:38  GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK Najprej spregovorimo o površini Lune, ki je obrnjena proti nam. t o zaradi lažjega razumevanja delim na dva dela, in sicer na svetlej- šega in temnejšega; videti je, da svetlejši obdaja in preplavlja celotno poloblo, temnejši pa kot nekakšni oblaki obarva površino temno in jo naredi madežasto. 63 t e precej temne in zelo velike madeže pa lahko vidi vsakdo in videvali so jih v vsakem obdobju; zato jih bomo imenovali »veliki« ali »starodavni«, da jih razlikujemo od drugih madežev, ki so po obsegu manjši, 64 so pa posejani v tolikšnem številu, da prekrivajo vso Lunino površino, zlasti svetlejši del. t eh pa pred nami ni opazil nihče. 65 Večkratno opazovanje teh madežev me je pripeljalo do sklepa, da zagotovo vemo, da površina Lune ni gladka, enakomerna in popolnoma okrogla, kot je o njej in drugih nebesnih telesih menila velika množica filozofov, 66 ampak da je, nasprotno, neenakomerna, neravna in polna vdolbin in izboklin, enako kot površina same Zemlje, ki jo tu in tam ločujejo gorske verige in globoke doline. Opažanja, na osnovi katerih je bilo mogoče sklepati na to, pa so naslednja. 67 Četrti ali peti dan po konjunkciji, 68 ko se nam Luna pokaže s svetlima rogljema, se meja, 69 ki deli temni del od svetlega, ne razteza enakomerno v ovalni črti, kot bi se zgodilo pri popolno okroglem trdnem telesu, 70 ampak jo zaznamuje neenaka, neravna in zelo vijugasta črta, kot kaže naslednja risba: Več nekakšnih svetlih izrastkov se namreč onstran meje med svetlobo in temo razteza v temni del in, nasprotno, le majhni temni delci vstopajo v svetli del. Še več, celo veliko število majhnih črnkastih, galileo_3.indd 99 28.1.2008 9:17:38 100 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS cularum exiguarum copia, omnino a tenebrosa parte separatarum, totam fere plagam iam Solis lumine perfusam undiquaque conspergit, illa saltem excepta parte, quæ magnis et antiquis maculis est affecta. Adnotavimus autem, modo dictas exiguas maculas in hoc semper et omnes, convenire, ut partem habeant nigricantem locum Solis respicientem; ex adverso autem Solis lucidioribus terminis, quasi candentibus iugis coronentur. At consimilem penitus aspectum habemus in t erra circa Solis exortum, dum valles nondum lumine perfusas, montes vero illas ex adverso Solis circundantes iam iam splendore fulgentes intuemur: ac veluti terrestrium cavitatum umbræ, Sole sublimiora petente, imminuuntur, ita et lunares istæ maculæ, crescente parte luminosa, tenebras amittunt. Verum, non modo tenebrarum et luminis confinia in Luna inæqualia ac sinuosa cernuntur; sed, quod maiorem infert admirationem, permultæ apparent lucidæ cuspides intra tenebrosam Lunæ partem, omnino ab illuminata plaga divisæ et avulsæ, ab eaque non per exiguam interca- pedinem dissitæ; quæ paulatim, aliqua interiecta mora, magnitudine et lumine augentur, post vero secundam horam aut tertiam reliquæ parti lucidæ et ampliori iam factæ iunguntur; interim tamen aliæ atque aliæ, hinc inde quasi pullulantes, intra tenebrosam partem accenduntur, au- gentur, ac demum eidem luminosæ superficiei, magis adhuc extensæ, copulantur. Huius exemplum eadem figura nobis exhibet. At nonne in terris ante Solis exortum, umbra adhuc planities occupante, altissimorum cacumina montium solaribus radiis illustrantur? Nonne exiguo interiecto tempore ampliatur lumen, dum mediæ et largiores eorundem montium partes illuminantur; ac tandem, orto iam Sole, planicierum et collium illuminationes iunguntur? Huiusmodi autem eminentiarum et cavitatum discrimina in Luna longe lateque terrestrem asperitatem superare videntur, ut infra demonstrabimus. Interim silentio minime involvam quid animadversione dignum a me observatum, dum Luna ad primam quadraturam properaret, cuius etiam imaginem eadem supra posita delineatio præ se fert: ingens enim sinus tenebrosus in partem luminosam subit, versus inferius cornu locatus; quem quidem sinum cum diutius observassem, totumque obscurum vi- dissem, tandem post duas fere horas, paulo infra medium cavitatis, vertex quidam luminosus exsurgere cœpit; hic vero paulatim crescens trigonam figuram præ se ferebat, eratque omnino adhuc a luminosa facie revulsus ac separatus; mox circa illum tres aliæ cuspides exiguæ lucere cœperunt; donec, Luna iam occasum versus tendente, trigona illa figura, extensa et amplior iam facta, cum reliqua luminosa parte nectebatur, ac instar galileo_3.indd 100 28.1.2008 9:17:38 101 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK od temnega dela popolnoma ločenih madežev je razpršenih povsod po skoraj celotnem delu, ki ga preplavlja svetloba Sonca, z izjemo vsaj tistega dela, ki je posejan z velikimi starodavnimi madeži. Opazili pa smo, da imajo pravkar omenjeni madeži vedno vsi eno skupno lastnost, namreč, da je njihov črnkasti del obrnjen proti Soncu, na Soncu nasprotni strani pa so ovenčani s svetlejšimi obrisi, ki so kot bleščeča gorska slemena. Podoben pogled se nam ponuja na Zemlji okoli sončnega vzhoda, ko gledamo, kako se doline še ne kopljejo v Soncu, gore, ki jih obdajajo na Soncu nasprotni strani, pa že žarijo v bleščavi; in kakor se sence zemeljskih globeli zmanjšujejo, ko se Sonce dviga, tako tudi ti lunarni madeži izgubljajo svojo temnost, ko se osvetljena stran veča. Opaziti pa je, da niso samo ločnice med temo in svetlobo na Luni neenake in vijugaste, ampak se – in to vzbuja še večje začudenje – zno- traj temnega dela Lune pojavljajo preštevilne bleščeče konice, ki so povsem oddeljene in ločene od osvetljenega področja in so od njega kar precej oddaljene. t e po preteku nekaj časa polagoma postajajo večje in svetlejše, po dveh ali treh urah pa se združijo z ostalim svetlim delom, ki je postal že večji. Vendar pa se medtem, kakor da bi vzniknile tu in tam, v temnem delu prižigajo nove in nove, se večajo in se naposled povežejo s to isto svetlo, že bolj razširjeno površino. Primer za to nam kaže ta ista risba. t oda ali na Zemlji pred sončnim vzhodom, ko senca še pokriva ravnice, sončni žarki ne osvetljujejo vrhov najvišjih gora? Ali se v kratkem času ne poveča svetloba, medtem ko so osrednji in večji deli teh istih gora osvetljeni, in končno, ko Sonce že vzide, ali se osvetljave ravnic in hribov ne združijo? Videti je, da te razlike med vzpetinami in globelmi na Luni daleč prekašajo neravnost zemeljskega površja, kot bomo pokazali v nadaljevanju. 71 Medtem vsekakor ne bom zamolčal nekega svojega omembe vre- dnega opažanja, ko je Luna hitela proti prvi kvadraturi, 72 in to kaže ta ista zgoraj dodana risba. V svetli del se namreč zajeda velik temen zaliv, ki se nahaja ob spodnjem roglju; in ko sem ta zaliv dalj časa opazoval in sem videl, da je v celoti temačen, se je naposled po približno dveh urah začel dvigati neki svetel vrh, ta pa je postopoma rasel in dobival trikotno obliko, bil pa je še povsem oddeljen in ločen od svetle povr- šine. Kmalu so se okoli njega začele svetlikati tri druge konice, dokler se ni, ko je bila Luna že na tem, da zaide, omenjena trikotna oblika, že znatno razširjena in povečana, povezovala z ostalim svetlim delom in je, še vedno obdana s tremi, že omenjenimi svetlimi vrhovi, kot galileo_3.indd 101 28.1.2008 9:17:38 102 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS ingentis promontorii, a tribus iam commemoratis lucidis verticibus adhuc obsessa, in tenebrosum sinum erumpebat. In extremis quoque cornibus, tam superiori, quam inferiori, splendida quædam puncta, et omnino a reliquo lumine disiuncta, emergebant, veluti in eadem figura depictum cernitur. Eratque magna obscurarum macularum vis in utroque cornu, maxime autem in inferiori: quarum maiores et obscuriores apparent, quæ termino lucis et tenebrarum viciniores sunt; remotiores vero obscuræ minus ac magis dilutæ. Semper tamen, ut supra quoque meminimus, nigricans ipsius maculæ pars irradiationis solaris locum respicit, splen- didior vero limbus nigricantem maculam in parte Soli aversa, et Lunæ tenebrosam plagam respiciente, circundat. Hæc lunaris superficies, qua maculis, instar pavonis caudæ cæruleis oculis, distinguitur, vitreis illis vasculis redditur consimilis, quæ adhuc calentia in frigidam immissa, perfractam undosamque superficiem acquirunt, ex quo a vulgo glaciales Gyathi nuncupantur. Verum magnæ eiusdem Lunæ maculæ consimili modo interruptæ atque lacunis et eminentiis confertæ minime cernuntur, sed magis æqua- biles et uniformes; solummodo enim clarioribus nonnullis areolis hac illac scatent; adeo ut, si quis veterem Pythagoreorum sententiam exsuscitare velit, Lunam scilicet esse quasi t ellurem alteram, eius pars lucidior ter- renam superficiem, obscurior vero aqueam, magis congrue repræsentet: mibi autem dubium fuit nunquam, terrestris globi a longe conspecti atque a radiis solaribus perfusi, terream superficiem clariorem, obscuriorem vero aqueam, sese in conspectum daturam. Depressiores insuper in Luna cer- nuntur magnæ maculæ, quam clariores plagæ; in illa enim, tam crescente quam decrescente, semper in lucis tenebrarumque confinio prominent hinc inde circa ipsas magnas maculas contermini partis lucidioris, veluti in describendis figuris observavimus: neque depressiores tantummodo sunt dictarum macularum termini, sed æquabiliores, nec rugis aut asperi- tatibus interrupti. Lucidior vero pars maxime prope maculas eminet; adeo ut, et ante quadraturam primam, et in ipsa ferme secunda, circa maculam quandam, superiorem, borealem nempe, Lunæ plagam occupantem, valde attollantur, tam supra illam quam infra, ingentes quædam eminentiæ, veluti appositæ præ se ferunt delineationes. Hæc eadem macula ante secundam quadraturam nigrioribus quibusdam terminis circumvallata conspicitur; qui, tanquam altissima montium iuga, ex parte Soli aversa obscuriores apparent, qua vero So- lem respiciunt lucidiores extant: cuius oppositum in cavitatibus accidit; quarum pars Soli aversa splendens apparet, obscura vero ac umbrosa galileo_3.indd 102 28.1.2008 9:17:38 103 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK gromozanski rt prodirala v temni zaliv. t udi na koncu tako zgornjega kot spodnjega roglja so se pojavljale neke bleščeče točke, popolnoma ločene od preostale svetlobe, kot vidimo narisano na isti risbi. Na obeh rogljih je bilo zelo veliko temnih madežev, zlasti na spodnjem; tisti med njimi, ki so bili bliže ločnici med svetlobo in temo, so bili videti večji in temnejši, tisti bolj oddaljeni pa so bili manj temni in medlejši. Vendar je, kot smo omenili tudi zgoraj, 73 črnkasti del samega madeža vselej obrnjen proti viru sončnega izžarevanja, 74 na strani, ki je obrnjena stran od Sonca in leži v smeri proti temnemu področju Lune, pa je črnkasti madež obdan z belim robom. 75 t a Lunina površina, koder je posejana z madeži, podobno kot je pavov rep posejan z modrimi očesi, je podobna tistim steklenim posodicam, katerih površina, če jih še vroče potopimo v hladno vodo, postane razpokana in valovita, zaradi česar jih ljudje imenujejo »ledene čaše«. 76 Ni pa videti, da bi bili veliki [in stari] Lunini madeži podobno razpokani ter polni vboklin in izboklin, ampak so enakomernejši in bolj enoliki; le tu in tam se pokaže na njih nekaj svetlejših mest. In zato, če bi kdo hotel obuditi staro naziranje pitagorejcev, da je namreč Luna nekakšna druga Zemlja, 77 bi njen svetli del primerno predstavljal zemeljsko površino, temnejši pa vodno površino; 78 sam pa nikoli nisem dvomil, da bo, če bi zemeljsko oblo, ko jo osvetljujejo sončni žarki, opazovali od daleč, zemeljska površina videti svetlejša, vodna površi- na pa temnejša. 79 Razen tega so veliki madeži na Luni videti nižji, kot svetlejši predeli; na njej namreč tako ob njeni rasti kot ob pojemanju na ločnici med svetlobo in temo vedno tu in tam okoli samih velikih madežev izstopajo robovi svetlejšega dela, kar smo skrbno zabeležili pri izdelavi risb; in ločnice omenjenih madežev niso le nižje, ampak so enotnejše in jih ne prekinjajo gube ali neravnine. Svetlejši del pa najbolj izstopa blizu [starodavnih] madežev, in sicer tako, da se tako pred prvo kvadraturo kot tudi tik pred drugo okoli nekega madeža, ki se nahaja na zgornjem, to je severnem delu Lune, tako nad njim, kot tudi pod njim znatno dvigajo neke velike štrline, kot kažeta priloženi risbi [gl. zgornji sliki na naslednji strani]. Pred drugo kvadraturo je moč opaziti, da ta isti madež obdajajo neki temnejši obrisi; ti so, tako kot najvišji vrhovi gora, na delu, ki gleda stran od Sonca, videti temnejši, tam, kjer gledajo proti Soncu, pa so svetlejši. Prav nasprotno pa se zgodi v uglobljenih delih; tisti njihov del, ki je obrnjen stran od Sonca, je videti svetel, del, ki leži na sončni strani, pa temen in senčen. Ko se nato svetla površina zmanjša, galileo_3.indd 103 28.1.2008 9:17:38 104 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS quæ ex parte Solis sita est. Imminuta deinde luminosa superficie, cum primum tota ferme dicta macula tenebris est obducta, clariora mon- tium dorsa eminenter tenebras scandunt. Hanc duplicem apparentiam sequentes figuræ commonstrant. Unum quoque oblivioni minime tradam, quod non nisi aliqua cum admiratione adnotavi: medium quasi Lunæ locum a cavitate quadam occupatum esse reliquis omnibus maiori, ac figura perfectæ rotundi- tatis; hanc prope quadraturas ambas conspexi, eandemque in secundis supra positis figuris quantum licuit imitatus sum: eundem, quo ad obumbrationem et illuminationem, facit aspectum, ac faceret in terris regio consimilis Bohemiæ, si montibus altissimis, inque peripheriam perfecti circuli dispositis, occluderetur undique; in Luna enim adeo elatis iugis vallatur, ut extrema ora tenebrosæ Lunæ parti contermina, Solis lumine perfusa spectetur, priusquam lucis umbræque terminus ad galileo_3.indd 104 28.1.2008 9:17:39 105 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK brž ko skoraj celotni omenjeni madež prekrije tema, svetlejši grebeni gora postopoma visoko izstopajo iz teme. t a dvojni pojav ponazarjata naslednji risbi. Nikakor ne smem pozabiti še na nekaj, kar sem opazil z nemajhnim začudenjem, namreč da se na nekako osrednjem delu Lune nahaja neka vboklina, večja od ostalih 80 in popolnoma okrogle oblike; 81 to sem opazil blizu obeh kvadratur in v drugi zgoraj dodani risbi sem jo upodobil, 82 kolikor je le bilo mogoče. Kar zadeva osenčevanje in osvetljevanje je videti enako, kot bi bila na Zemlji videti pokrajina, podobna Češki, 83 če bi jo od vseh strani obdajale zelo visoke gore, razporejene v popoln krog; na Luni jo namreč obdajajo tako visoki vrhovi, da je skrajno območje, ki meji na temni del Lune, videti obsijano s soncem, preden ločnica med svetlobo in senco doseže sredino premera tega kroga. Enako kot pri galileo_3.indd 105 28.1.2008 9:17:39 106 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS mediam ipsius figuræ diametrum pertingat. De more autem reliquarum macularum, umbrosa illius pars Solem respicit, luminosa vero versus tenebras Lunæ constituitur; quod tertio libenter observandum admoneo, tanquam firmissimum argumentum asperitatum inæqualitatumque per totam Lunæ clariorem plagam dispersarum: quarum quidem macula- rum semper nigriores sunt illæ, quæ confinio luminis et tenebrarum conterminæ sunt, remotiores vero tum minores, tum obscuræ minus apparent; ita ut tandem, cum Luna in oppositione totum impleverit orbem, modico admodumque tenui discrimine cavitatum opacitas ab eminentiarum candore discrepet. Hæc, quæ recensuimus, in clarioribus Lunæ regionibus observan- tur; verum in magnis maculis talis non conspicitur lacunarum eminen- tiarumque differentia, qualem necessario constituere cogimur in parte lucidiori, ob mutationem figurarum ex alia atque alia illuminatione radiorum Solis, prout multiplici positu Lunam respicit: at in magnis maculis existunt quidem areolæ nonnullæ subobscuriores, veluti in figuris adnotavimus; attamen istæ eundem semper faciunt aspectum, neque intenditur earum opacitas aut remittitur, sed exiguo admodum discrimine paululum obscuriores modo apparent, modo vero clariores, si magis aut minus obliqui in eas radii solares incidant: iunguntur præterea cum proximis macularum partibus leni quadam copula, confinia miscen- tes ac confundentes: secus vero in maculis accidit splendidiorem Lunæ superficiem occupantibus; quasi enim abruptæ rupes asperis et angulatis scopulis consitæ, umbrarum luminumque rudibus discriminibus ad li- neam disterminantur. Spectantur insuper intra easdem magnas maculas areolæ quædam, aliæ clariores, imo nonnullæ lucidissimae: verum, et harum et obscuriorum, idem semper est aspectus, nulla aut figurarum aut lucis aut opacitatis mutatio; adeo ut compertum indubitatumque sit, apparere illas ob veram partium dissimilaritatem, non autem ob inæqualitates tantum in figuris earundem partium, umbras ex variis Solis illuminationibus diversimode moventibus: quod bene contingit de maculis aliis minoribus clariorem Lunæ partem occupantibus; in dies enim permutantur, augentur, imminuuntur, abolentur, quippe quæ ab umbris tantum eminentiarum ortum ducunt. Verum magna hic dubitatione complures affici sentio, adeoque gravi difficultate occupari, ut iam explicatam et tot apparentiis confirmatam conclusionem in dubium revocare cogantur. Si enim pars illa lunaris superficiei, quæ splendidius solares radios retorquet, anfractibus, tu- moribus scilicet et lacunis innumeris, est repleta, cur in crescenti Luna galileo_3.indd 106 28.1.2008 9:17:39 107 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK ostalih madežih njegov senčni del gleda proti Soncu, osvetljeni del pa leži v smeri proti temnemu delu Lune; in prav rad že tretjič opozarjam, da je treba biti pozoren na to kot na najtrdnejšo utemeljitev za neravnine in neenakosti, razpršene po celotnem svetlejšem območju Lune. In od teh madežev so vedno temnejši tisti, ki so na meji med svetlim in temnim delom, bolj oddaljeni pa so videti manjši kot tudi manj temni; tako da se temnost vdolbin, ko je Luna v opoziciji in je polna, le za majhen odtenek razlikuje od svetlosti vzpetin. t o, kar smo pregledali, so opažanja na svetlejših predelih Lune; na velikih madežih pa med uglobinami in vzpetinami ni opaziti takšne razlike, na kakršno smo nujno prisiljeni sklepati na svetlejšem delu za- radi spreminjanja oblik, ki ga povzroča spreminjajoče se osvetljevanje Sončevih žarkov glede na raznoliki položaj, s katerega gleda Luno. t oda na velikih madežih je – kot smo predstavili na risbah – nekaj manjših, nekoliko temnejših površin; vendar pa so te na pogled vedno enake, njihova temnost se ne povečuje in ne zmanjšuje, ampak so z zelo majhno razliko videti enkrat malenkost temnejše, drugič pa svetlejše, odvisno, ali sončni žarki padajo nanje bolj ali manj poševno. Poleg tega se z najbližjimi deli madežev stikajo z lahno povezavo, tako da se ločnice medsebojno prepletajo in prelivajo. Drugače pa se dogaja na madežih, ki so na svetlejšem delu Luninega površja; kakor da bi bile strme pečine, posejane z ostrimi nazobčanimi skalami, so v ravni črti razmejene z ostrimi kontrasti med senco in svetlobo. Poleg tega pa je znotraj teh istih velikih madežev opaziti neke manjše površine, nekatere svetlejše, nekatere celo zelo bleščeče; toda tako te kot tudi tiste temnejše so vedno videti enake, ne spreminjajo se ne njihova oblika ne svetlost ne temnost, tako da je nedvomno potrjeno, da se pojavljajo zaradi resnične različnosti delov, ne pa samo zaradi neenakosti v oblikah teh istih delov, ki so posledica raznolikega spreminjanja senc zaradi različnih osvetlje- vanj Sonca. t o se lepo zgodi na drugih manjših madežih na svetlejšem delu Lune; iz dneva v dan se namreč spreminjajo, se večajo, manjšajo in izginjajo, saj izvirajo samo iz senc vzpetin. A predvidevam, da ob tem mnoge navdaja velik dvom in da so se znašli v tako težkem položaju, da so prisiljeni podvomiti o že pojasnje- nem sklepu, ki ga je potrdilo že toliko pojavov. 84 Če je namreč tisti del Luninega površja, ki bolj bleščeče odbija sončne žarke, poln globeli, namreč brezštevilnih izboklin in vdolbin, zakaj ob naraščanju Lune skrajni zahodni obrobni del, ob upadanju drugi, vzhodni obrobni del, ob polni Luni pa celotno obrobje ni videti neenakomerno, neravno in galileo_3.indd 107 28.1.2008 9:17:39 108 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS extrema circumferentia, quæ occasum versus spectat, in decrescenti vero altera semicircumferentia orientalis, ac in plenilunio tota peripheria, non inæquabilis, aspera et sinuosa, verum exacte rotunda et circinata nullisque tumoribus aut cavitatibus corrosa, conspicitur? atque ex eo maxime, quia totus integer limbus ex clariori Lunæ substantia constat, quam tuberosam lacunosamque totam esse diximus; magnarum enim macularum nulla ad extremum usque perimetrum exporrigitur, sed omnes procul ab orbita aggregatæ cernuntur. Huius apparentiæ, ansam tam graviter dubitandi præbentis, duplicem causam, ac proinde duplicem dubitationis solutionem, in medium affero. Primo enim, si tumores et cavitates in corpore lunari secundum unicam tantum circuli peripheriam, hemisphærium nobis con- spicuum terminantem, protenderentur, tunc posset quidem, imo deberet, Luna sub specie quasi dentatæ rotæ sese nobis ostendere, tuberoso, nempe, ac sinuoso ambitu terminata: at si non una tantum eminentiarum series, iuxta unicam solummodo circumferentiam dispositarum, sed permulti montium ordines cum suis lacunis et anfractibus circa extremum Lunæ ambitum coordinati fuerint, iique non modo in hemisphærio apparente, sed in averso etiam (prope tamen hemisphæriorum finitorem), tunc oculus a longe prospiciens eminentiarum cavitatumque discrimina depræhen- dere minime poterit; intercapedines enim montium, in eodem circulo seu in eadem serie dispositorum, obiectu aliarum eminentiarum in aliis atque aliis ordinibus constitutarum occultantur; idque maxime, si oculus aspicientis in eadem recta cum dictarum eminentiarum verticibus fuerit locatus. Sic in terra multorum ac frequentium montium iuga secundum planam superficiem disposita apparent, si prospiciens procul fuerit et in pari altitudine constitutus. Sic æstuosi pelagi sublimes undarum vertices secundum idem planum videntur extensi, quamvis inter fluctus maxima voraginum et lacunarum sit frequentia, adeoque profundarum, ut sublimium navigiorum non modo carinæ, verum etiam puppes, mali ac vela inter illas abscondantur. Quia igitur in ipsa Luna et circa eius perimetrum multiplex est eminentiarum et cavitatum coordinatio, et oculus e longinquo spectans in eodem fere plano cum verticibus illarum locatur; nemini mirum esse debet, quod radio visorio illos abradenti, secundum æquabilem lineam minimeque anfractuosam sese offerant. Huic rationi altera subnecti potest: quod nempe circa lunare corpus est, veluti circa t erram, orbis quidam densioris substantiæ reliquo æthere, qui Solis irradiationem concipere atque reflectere valet, quamvis tanta non sit opacitate præditus, ut visui (præsertim dum illuminatus non fuerit) transitum inhibere valeat. Orbis iste a radiis solaribus illuminatus lunare galileo_3.indd 108 28.1.2008 9:17:39 109 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK vijugasto, ampak popolnoma okroglo, kot zarisano s šestilom in prav nič zarezano zaradi kakih izboklin ali vdolbin? 85 In še zlasti zato, ker čisto ves rob sestoji iz svetlejše Lunine substance, za katero smo povedali, da je polna štrlin in vboklin; noben izmed [starodavnih] velikih madežev namreč ne sega do skrajnega oboda, ampak je opaziti, da so vsi zbrani daleč od roba. Pojasnil bom dvojni vzrok za ta pojav, ki daje povod za tako resen dvom, nato pa še dvojno razlago za ta dvom. Kot prvo, če se namreč na lunarnem telesu vzdolž krožnega oboda razteza en sam samcat niz izboklin in uglobin, ki očrtuje nam vidno poloblo, potem bi se nam Luna mogla, še več, celo morala kazati v podobi nekakega zobatega kolesa, to je z vijugastim obodom, polnim izrastlin. Če pa ne obstaja samo ena vrsta štrlin, razporejenih samo vzdolž enega samega oboda, ampak so številni nizi gora s svojimi dolinami in globelmi raz- porejeni okoli zunanjega oboda Lune, in to ne samo na vidni polobli, ampak tudi na tisti, ki je obrnjena stran od nas (vendar pa blizu črte ločnice 86 med poloblama), tedaj oko, ki gleda od daleč, sploh ne more zaznati razlike med izboklinami in uglobinami. Razmiki med gorami, ki so razporejene v istem krogu ali v isti vrsti, so namreč skriti zato, ker se vmes vrivajo druge izbokline, razporejene v novih in novih nizih, in zlasti takrat, če je oko opazovalca postavljeno v isto ravno črto z vrhovi omenjenih izboklin. t ako je na Zemlji videti, kot da so vrhovi številnih gora, ki so tesno skupaj, razporejeni na ravni površini, če je opazovalec daleč in se nahaja v enaki višini. 87 t ako je videti, kot da so vrhovi valov razburkanega morja raztegnjeni v eni ravnini, čeprav je med enim in drugim valovnim grebenom ogromno brezen in dolin, ki so tako globoki, da se mednje skrijejo ne le gredlji, ampak tudi krme, jambori in jadra ladij na njih. Ker je torej na sami Luni in okoli njenega oboda raznoter niz izboklin in uglobin in ker je tudi oko, ki gleda od daleč, postavljeno v skoraj isti ravnini kot njihovi vrhovi, se ne sme nihče čuditi, da se ob vidnem žarku, ki se dotika teh vrhov, pojavljajo v ravni in prav nič vijugasti 88 črti. t emu razlogu lahko dodamo še enega, namreč da je okoli lunarnega telesa, tako kot okoli Zemlje, neka sfera iz substance, gostejše od ostalega etra, 89 ki lahko sprejema in odbija Sončeve žarke, čeprav ni tako zelo temna, da bi lahko (zlasti tedaj, kadar ni razsvetljena) preprečila, da bi videli skoznjo. t a sfera, osvetljena s sončnimi žarki, tvori in predstavlja lunarno telo v podobi večje krogle, in če bi bila debelejša, bi lahko omejevala naš pogled, da bi ne segal do dejanskega telesa Lune. In okoli Luninega obrobja dejansko tudi je debelejša; in ko rečem debelejša, ne mislim absolutno, ampak glede na naše vidne galileo_3.indd 109 28.1.2008 9:17:39 1 10 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS corpus sub maioris sphæræ speciem reddit repræsentatque; essetque potis aciem nostram terminare, quominus ad Lunæ soliditatem pertingeret, si crassities eius foret profundior: atque profundior quidem est circa Lunæ peripheriam; profundior, inquam, non absolute, sed ad radios nostros, oblique illum secantes, relatus: ac proinde visum nostrum inhibere potest, ac præsertim luminosus existens, Lunæque peripheriam Soli expositam obtegere. Quod clarius in apposita figura intelligitur, in qua lunare corpus ABC ab orbe vaporoso circundatur DEG; oculus vero ex F ad partes intermedias Lunæ, ut ad A, pertingit per vapores DA minus profundos: at versus extremam oram, profundiorum copia vaporum EB aspectum nostrum suo termino præcludit. Signum huius est, quod pars Lunæ lumine perfusa amplioris circumferentiæ apparet, quam reliquum orbis tenebrosi: atque hanc eandem causam quispiam forte rationabilem existimabit, cur maiores Lunæ maculæ nulla ex parte ad extremum usque ambitum protendi conspiciantur, cum tamen opinabile sit nonnullas etiam circa illum reperiri; inconspicuas tamen esse credibile videtur ex eo, quod sub profundiori ac lucidiori vaporum copia abscondantur. Esse igitur clariorem Lunæ superficiem tumoribus atque lacunis undiquaque conspersam, ex iam explicatis apparitionibus satis apertum esse reor. Superest ut de illorum magnitudinibus dicamus, demonstrantes terrestres asperitates lunaribus esse longe minores; minores, inquam, etiam absolute loquendo, non autem in ratione tantum ad suorum glo- borum magnitudines: idque sic manifeste declaratur. Cum sæpius a me observatum sit in aliis atque aliis Lunæ ad Solem constitutionibus, vertices nonnullos intra tenebrosam Lunæ partem, galileo_3.indd 110 28.1.2008 9:17:39 111 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK žarke, ki jo poševno sekajo; in zato nam lahko prepreči pogled, zlasti, kadar je osvetljena, in lahko zakrije Lunino obrobje, ki je izpostavljeno Soncu. t o je nazorneje razvidno iz priložene skice: Na njej je lunarno telo ABC obdano s sfero izparin DEG; oko pa iz F doseže osrednje dele Lune, kot na primer v A, skozi tanjši sloj izparin DA, toda na skrajnem delu obilica gostejših izparin EB s svojo ločnico omejuje naš pogled. Pokazatelj tega je naslednje dejstvo: za del Lune, ki ga obliva svetloba, je videti, da ima širši obod 90 kot preo- stali del zatemnjene oble; in morda bo kdo pomislil, da je lahko ta isti vzrok razumsko pojasnilo za to, zakaj ni opaziti, da bi večji madeži na katerem koli delu segali do skrajnega roba, čeprav je kljub temu moč domnevati, da se jih nekaj najde tudi blizu njega. Kljub temu pa se zdi verjetno, da so neopazni, in sicer zato, ker so skriti pod debelejšo in svetlejšo maso izparin. Da je torej svetla površina Lune vsepovsod posejana z izboklina- mi in uglobinami, je po mojem mnenju zadosti jasno iz že razloženih pojavov. Preostane, da spregovorimo o njihovih velikostih, in sicer z nazornim prikazom, da so zemeljske neravnine daleč manjše od lu- narnih; ko rečem manjše, mislim absolutno, ne pa samo v razmerju do velikosti njunih obel; 91 in to se nazorno pokaže takole. Ker sem ob takšnih in drugačnih položajih Lune glede na Sonce pogosto opazil, da je pri nekaterih vrhovih v temnem delu Lune videti, galileo_3.indd 111 28.1.2008 9:17:39 1 12 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS licet a termino lucis satis remotos, lumine perfusos apparere, conferens eorum distantiam ad integram Lunæ diametrum, cognovi, interstitium hoc vigesimam interdum diametri partem superare. Quo sumpto, intelligatur lunaris globus, cuius maximus circulus CAF, centrum vero E, dimetiens CF, qui ad t erræ diametrum est ut duo ad septem; cumque terrestris diameter, secundum exactiores observationes, milliaria Italica 7000 contineat, erit CF 2000, CE vero 1000; pars autem vigesima totius CF, milliaria 100. Sit modo CF dime- tiens circuli maximi, luminosam Lunæ partem ab obscura dividentis (ob maximam enim elongationem Solis a Luna hic circulus a maximo sensibiliter non differt), ac secundum vigesimam illius partem distet A a puncto C, et protrahatur semidiameter EA, qui extensus occurrat cum contingente GCD (quæ radium illuminantem repræsentat) in puncto D. Erit igitur arcus CA, seu recta CD, 100 qualium CE est 1000, et aggre- gatum quadratorum DC, CE 1.010.000, cui quadratum DE æquale est: tota igitur ED erit plusquam 1004, et AD plusquam 4 qualium CE fuit 1000. Sublimitas igitur AD in Luna, quæ verticem quempiam ad usque Solis radium GCD elatum, et a termino C per distantiam CD remotum, designat, eminentior est milliaribus Italicis 4. Verum in t ellure nulli extant montes, qui vix ad unius milliarii altitudinem perpendicularem accedant; manifestum igitur relinquitur, lunares eminentias terrestribus esse sublimiores. Lubet hoc loco alterius cuiusdam lunaris apparitionis, admiratione dignæ, causam assignare; quæ licet a nobis non recens, sed multis abhinc annis, observata sit, nonnullisque familiaribus amicis et discipulis galileo_3.indd 112 28.1.2008 9:17:39 113 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK kot da jih obliva svetloba, čeprav so precej oddaljeni od meje svetlobe, sem s primerjavo njihove oddaljenosti od celotnega premera Lune 92 ugotovil, da je ta razdalja včasih večja od dvajsetine premera. 93 Upoštevajoč to, si predstavljajmo lunarno oblo, katere največji krog je CAF s središčem v E, s premerom CF, ki je v primerjavi s premerom Zemlje v razmerju 2 : 7; 94 in ker glede na precej natančna opazovanja zemeljski premer znaša 7000 italijanskih milj, 95 bo CF 2000 milj, CE pa 1000 milj; dvajsetina celotnega CF pa je 100 milj. Naj bo CF premer največjega kroga, ki deli svetli del Lune od temnega (zaradi izjemno velike razdalje Sonca od Lune se ta krog ne razlikuje znatno od najve- čjega kroga), 96 naj bo A od točke C oddaljena za eno njeno dvajsetino in potegnimo polmer EA, ki se podaljšan seka s tangento GCD (ta ponazarja svetlobni žarek) v točki D. t orej bo lok CA oziroma ravna črta CD sestavljena iz 100 takšnih enot, iz kakršnih 1000 enot je CE, in vsota kvadratov DC, CE je 1.010.000 in tej je enak kvadrat DE; celotna ED bo torej več kot 1004 in AD bodo sestavljale več kot 4 od teh enot, kakršnih 1000 je v CE. t orej višina AD na Luni, ki ustreza kateremu koli vrhu, segajočemu vse tja do sončnega žarka GCD in od ločnice C oddaljenemu za razdaljo CD, presega 4 italijanske milje. A na Zemlji jih ni gora, ki bi dosegale navpično višino vsaj ene milje; ostaja torej očitno, da so lunarne izbokline višje od zemeljskih. Na tem mestu bi rad pojasnil vzrok za neki drug lunarni pojav, vreden pozornosti; čeprav ga nisem opazil pred kratkim, ampak že dosti let tega, 97 ga pokazal nekaterim zaupnim prijateljem in učencem, pojasnil in predstavil njegov vzrok, sem zato, ker je njegovo opazova- nje z daljnogledom vendarle lažje in jasneje razvidno, menil, da ne bo galileo_3.indd 113 28.1.2008 9:17:39 114 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS ostensa, explicata atque per causam declarata, quia tamen eius observatio Perspicilli ope facilior redditur atque evidentior, non incongrue hoc in loco reponendam esse duxi; idque etiam tum maxime, ut cognatio atque similitudo inter Lunam atque t ellurem clarius appareat. Dum Luna, tum ante tum etiam post coniunctionem, non procul a Sole reperitur, non modo ipsius globus, ex parte qua lucentibus corni- bus exornatur, visui nostro spectandum sese offert; verum etiam tenuis quædam sublucens peripheria tenebrosæ partis, Soli nempe aversæ, orbitam delineare, atque ab ipsius ætheris obscuriori campo seiungere, videtur. Verum, si exactiori inspectione rem consideremus, videbimus, non tantum extremum tenebrosæ partis limbum incerta quadam claritate lucentem, sed integram Lunæ faciem, illam nempe quæ Solis fulgorem nondum sentit, lumine quodam, nec exiguo, albicare: apparet tamen primo intuitu subtilis tantummodo circumferentia lucens propter obscu- riores Cæli partes sibi conterminas; reliqua vero superficies obscurior e contra videtur ob fulgentium cornuum, aciem nostram obtenebrantium, contactum. Verum si quis talem sibi eligat situm, ut a tecto vel camino aut aliquo alio obice inter visum et Lunam (sed procul ab oculo posito) cornua ipsa lucentia occultentur, pars vero reliqua lunaris globi aspectui nostro exposita relinquatur; tunc luce non exigua hanc quoque Lunæ plagam, licet solari lumine destitutam, splendere depræhendet, idque potissimum, si iam nocturnus horror ob Solis absentiam increverit; in campo enim obscuriori eadem lux clarior apparet. Compertum insuper est, hanc secundam (ut ita dicam) Lunæ claritatem maiorem esse, quo ipsa minus a Sole distiterit: per elongationem enim ab eo remittitur magis magisque, adeo ut post primam quadraturam, et ante secundam, debilis et admodum incerta comperiatur, licet in obscuriori Cælo spectetur; cum tamen in sextili et minori elongatione, quamvis inter crepuscula, mirum in modum fulgeat; fulgeat, inquam, adeo, ut ope exacti Perspicilli magnæ maculæ in ipsa distinguantur. Hic mirabilis fulgor non modicam philosophantibus intulit admi- rationem; pro cuius causa afferenda alii alia in medium protulerunt. Quidam enim proprium esse ac naturalem ipsiusmet Lunæ splendorem dixerunt; alii, a Venere illi esse impertitum; alii, a stellis omnibus; alii, a Sole, qui radiis suis profundam Lunæ soliditatem permeet. Verum huiuscemodi prolata exiguo labore coarguuntur, ac falsitatis evincuntur. Si enim aut proprium esset aut a Stellis collatum eiusmodi lumen, illud maxime in Eclipsibus retineret ostenderetque, cum in obscurissimo Cælo destituatur; quod tamen adversatur experientiæ: fulgor enim, qui galileo_3.indd 114 28.1.2008 9:17:39 115 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK odveč, če ga navedem na tem mestu, in to še zlasti zato, da bosta jasneje razvidni sorodnost in podobnost med Luno in Zemljo. 98 Ko se Luna tako pred konjunkcijo 99 kot tudi po njej nahaja nedaleč od Sonca, se nam na vpogled ne ponudi le njena krogla na tistem delu, ki ga krasita svetla roglja, ampak je tudi videti, da nek tanek, rahlo svetlikajoč se obrobni del orisuje krožnico temnega dela 100 (namreč obrnjenega stran od Sonca) in ga ločuje od temnejšega območja samega etra. t oda če zadevo natančneje preučimo, bomo videli, da se z neko medlo svetlobo ne blešči le skrajno obrobje temnega dela, ampak da celotna površina Lune, namreč tista, ki še ne občuti Sončeve bleščave, bledikasto odseva neko ne ravno neznatno svetlobo. Kljub temu je na prvi pogled viden samo tanki bleščeči se obod zaradi temnejših delov neba, ki mejijo nanj, ostala površina pa je, nasprotno, videti temnejša zaradi svetlih rogljev, ki zatemnjujejo naš vid. A če si kdo izbere takšen položaj, da bodisi streha ali dimnik ali kaka druga ovira med vidom in Luno skrije sama bleščeča roglja, ostali del lunarne oble pa ostane v našem vidnem polju, tedaj bo ugotovil, da se tudi ta del Lune, čeprav ga sončna svetloba ne dosega, blešči z znatno svetlobo, in to še zlasti, če se nočni hlad zaradi odsotnosti Sonca okrepi; na temnejšem področju je namreč ista svetloba videti svetlejša. Poleg tega je dognano, da je ta – da tako rečem – drugotni Lunin soj 101 večji, kolikor manj je sama Luna oddaljena od Sonca; z oddaljevanjem od njega se namreč soj bolj in bolj manjša, tako da ga za prvo kvadraturo in pred drugo najdemo oslabljenega in zelo nejasnega, čeprav ga gledamo na temnejšem nebu; medtem ko v sekstilu 102 in ob manjši elongaciji navkljub nastopu somra- ka čudovito sije; sije, pravim, tako zelo, da se s pomočjo natančnega daljnogleda na njej razločijo veliki madeži. t a čudoviti sij 103 je filozofe navdajal z nemalo začudenja; v pojasnilo vzroka zanj so prihajali na dan z novimi in novimi idejami. Nekateri so dejali, da gre za lastni naravni sij same Lune; 104 drugi, da ga dobi od Venere; 105 tretji, da od vseh zvezd; 106 četrti, da od Sonca, ki s svojimi žarki prodira v gmoto Luninega telesa. 107 A tovrstnim teorijam se brez težav oporeka in se dokaže njihova zmotnost. Če bi namreč bila takšna svetloba 108 bodisi njena lastna ali pa bi jo dobila od zvezd, bi jo obdržala in kazala še zlasti ob mrkih, ko ostane sama na zelo temnem nebu. t o pa oporeka izkušnji; sij namreč, ki se med mrki pojavi na Luni, je dosti šibkejši, nekoliko rdečkast in nekako bakren, 109 ta pa je svetlejši in bolj bel. Poleg tega je ta sij spremenljiv in premičen; prehaja namreč sem in tja po Luninem površju, tako da je tisti del, ki je bližji robu kroga galileo_3.indd 115 28.1.2008 9:17:39 116 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS in deliquiis apparet in Luna, longe minor est, subrufus ac quasi æneus; hic vero clarior et candidior. Est insuper ille mutabilis ac loco mobilis; vagatur enim per Lunæ faciem, adeo ut pars illa, quæ peripheriæ circuli umbræ terrestris propinquior est, clarior, reliqua vero obscurior, semper spectetur: ex quo omni procul dubio id accidere intelligimus, ex radio- rum Solarium vicinitate tangentium crassiorem quandam regionem, quæ Lunam orbiculariter ambit; ex quo contactu Aurora quædam in vicinas Lunæ plagas effunditur, non secus ac in terris, tum mane, tum vesperi, crepusculinum spargitur lumen: qua de re fusius in libro De systemate mundi pertractabimus. Asserere autem a Venere impertitam eiusmodi lucem, puerile adeo est, ut responsione sit indignum. Quis enim adeo inscius erit, ut non intelligat, circa coniunctionem et intra sextilem aspectum partem Lunæ Soli aversam, ut a Venere spectetur, omnino esse impossibile? Esse autem ex Sole, qui suo lumine profun- dam Lunæ soliditatem penetret atque perfundat, pariter est inopinabile: numquam enim imminueretur, cum semper hemisphærium Lunæ a Sole sit illustratum, tempore lunarium Eclipsium excepto; diminuitur tamen dum Luna ad quadraturam properat, et omnino etiam hebetatur, dum quadraturam superaverit. Cum itaque eiusmodi secundarius fulgor nec Lunæ sit congenitus atque proprius, nec a Stellis ullis nec a Sole mutuatus, cumque iam in Mundi vastitate corpus aliud supersit nullum, nisi sola t ellus, quid, quæso, opinandum? quid proferendum? nunquid a t erra ipsum lunare corpus, aut quidpiam aliud opacum atque tenebrosum lumine perfundi? quid mirum? maxime: æqua grataque permutatione rependit t ellus pa- rem illuminationem ipsi Lunæ, qualem et ipsa a Luna in profundioribus noctis tenebris toto fere tempore recipit. Rem clarius aperiamus. Luna in coniunctionibus, cum medium inter Solem et t erram obtinet locum, solaribus radiis in superiori suo hemisphærio t erræ averso perfunditur; hemisphærium vero inferius, quo t erram aspicit, tenebris est obductum; nullatenus igitur terrestrem superficiem illustrat. Luna, paulatim a Sole digressa, iam iam aliqua ex parte in hemisphærio inferiori ad nos vergente illuminatur, albicantia cornua, subtilia tamen, ad nos convertit, et leviter t erram illustrat: crescit in Luna, iam ad quadraturam accedente, Solaris illuminatio, augetur in terris eius luminis reflexio, extenditur adhuc supra semicir- culum splendor in Luna, et nostræ clariores effulgent noctes: tandem integer Lunæ vultus, quo terram aspicit, ab opposito Sole clarissimis fulgoribus irradiatur, enitet longe lateque terrestris superficies lunari galileo_3.indd 116 28.1.2008 9:17:39 1 17 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK Zemljine sence, vedno videti svetlejši, ostali del pa temnejši. In iz tega lahko brez slehernega dvoma razumemo, da je to posledica bližine sončnih žarkov, ki padajo na neko gostejše področje, ki okrog in okrog obdaja Luno. Zaradi tega stika se na sosednje pokrajine Lune razlije neke vrste zarja, enako kot se na Zemlji tako zjutraj kot tudi zvečer razširi somračna svetloba; in to bomo obširneje obravnavali v knjigi O sistemu sveta. 110 t rditi, da daje takšno svetlobo Venera, pa je tako otročje, da ni vredno odgovora. 111 Je namreč kdo tak nevednež, da bi ne doumel, da je okrog konjunkcije in znotraj sekstilnega aspekta povsem nemogoče, da bi del Lune, ki je obrnjen stran od Sonca, videli z Venere? Da pa je enako nepojmljivo, da bi bila ta svetloba odvisna od Sonca, ki s svojo svetlobo prodre v gmoto Luninega telesa in jo napolni z njo; nikoli se namreč ne bi zmanjšal, ker Sonce vedno osvetljuje Lunino poloblo, razen v času Luninega mrka. Vendar pa se zmanjša, ko Luna hiti proti kvadraturi, in popolnoma oslabi, ko kvadraturo preide. Ker torej tovrstni drugotni sij ni naravno njen in lasten in si ga tudi ne izposoja od nobene zvezde in ne od Sonca in ker v ogromnem vesolju ne ostane nobeno drugo telo razen same Zemlje, kaj naj si, lepo prosim, ob tem mislimo? Mar to, da samo lunarno telo ali katero koli drugo temno in temačno telo osvetljuje Zemlja? Kaj je pri tem tako zelo nenavadno? Z enako hvaležno vzajemno izmenjavo Zemlja Luni vrača enako osvetljavo, kakršno v najbolj trdi nočni temini skoraj ves čas tudi sama prejema od Lune. 112 Pojasnimo zadevo natančneje. Luno v konjunkcijah, ko se nahaja na sredi med Soncem in Zemljo, osvetljujejo sončni žarki na njeni zgornji polobli, obrnjeni stran od Zemlje, spodnja polobla, s katero gleda proti Zemlji, pa je zavita v temo; torej nikakor ne osvetljuje zemeljskega površja. Ko pa se Luna počasi pomakne stran od Sonca, je naenkrat na nekem delu na spodnji polobli, ki gleda proti nam, že osvetljena, proti nam obrača belkasta roglja, vendar še tanka, in lahno osvetljuje Zemljo; Sončevo osvetljevanje na Luni se krepi, ko se ta že bliža kvadraturi, na Zemlji pa se krepi odboj njene svetlobe, bleščava 113 na Luni se kmalu raztegne preko polkroga in naše noči so svetlejše. Naposled je celotna površina Lune, s katero gleda proti Zemlji, osvetljena s kar najbolj sijočimi žarki Sonca, ki je nasproti nje, zemeljsko površje se podolgem in počez blešči, ker je po njem razlit lunarni sij. Ko nato Luna pojema, pošilja proti nam bolj oslabljene žarke in Zemlja je manj osvetljena; Luna hiti proti konjunkciji, Zemljo obdaja trda tema. V takšnem ponavljajo- čem se obdobju nam Lunin sij izmenoma podarja mesečne osvetljave, galileo_3.indd 117 28.1.2008 9:17:39 118 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS splendore perfusa: postmodum decrescens Luna debiliores ad nos radios emittit, debilius illuminatur t erra: Luna ad coniunctionem properat, atra nox t erram occupat. t ali itaque periodo alternis vicibus lunaris fulgor menstruas illuminationes, clariores modo, debiliores alias, nobis largitur: verum æqua lance beneficium a t ellure compensatur. Dum enim Luna sub Sole circa coniunctiones reperitur, superficiem terrestris hemisphærii Soli expositi vividisque radiis illustrati integram respicit, reflexumque ab ipsa lumen concipit: ac proinde ex tali reflexione inferius hemisphærium Lunæ, licet solari lumine destitutum, non modice lucens apparet. Eadem Luna, per quadrantem a Sole remota, dimidium tantum terrestris hemisphærii illuminatum conspicit, scilicet occiduum; altera enim medietas orientalis nocte obtenebratur: ergo, et ipsa Luna splendide minus a t erra illustratur, eiusve proinde lux illa secundaria exilior nobis apparet. Quod si Lunam in oppositione ad Solem constituas, spectabit ipsa hemisphærium intermediæ t elluris omnino tenebrosum obscuraque nocte perfusum: si igitur ecliptica fuerit talis oppositio, nullam prorsus illuminationem recipiet Luna, solari simul ac terrestri irradiatione destituta. In aliis atque aliis ad t erram et ad Solem habitudinibus, maius minusve a terrestri reflexione recipit lumen, prout maiorem aut minorem terrestris hemisphærii illuminati partem spectaverit: is enim inter duos hosce globos servatur tenor, ut quibus temporibus maxime a Luna illustratur t ellus, iisdem minus vice versa a t erra illuminetur Luna, et e contra. Atque hæc pauca de hac re in præsenti loco dicta sufficiant, fusius enim in nostro Systemate Mundi; ubi, complurimis et rationibus et experimentis, validissima solaris luminis e t erra reflexio ostenditur illis, qui eam a Stellarum corea arcendam esse iactitant, ex eo potissimum quod a motu et a lumine sit vacua; vagam enim illam ac Lunam splendore superantem, non autem sordium mundanarumque fecum sentinam, esse demonstrationibus et naturalibus quoque ratio- nibus sexcentis confirmabimus. Diximus hucusque de observationibus circa lunare corpus habitis; nunc de Stellis fixis ea, quæ hactenus a nobis inspecta fuerunt, breviter in medium adferamus. Ac primo illud animadversione dignum est, quod scilicet Stellæ, tam fixæ, quam errabundæ, dum adhibito Perspicillo spectantur, nequaquam magnitudine augeri videntur iuxta proportio- nem eandem, secundum quam obiecta reliqua, et ipsamet quoque Luna, acquirunt incrementa: verum in Stellis talis auctio longe minor apparet; adeo ut Perspicillum, quod reliqua obiecta secundum centuplam, gratia exempli, rationem multiplicare potens erit, vix secundum quadruplam galileo_3.indd 118 28.1.2008 9:17:40 11 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK enkrat svetlejše, drugič bolj oslabljene, Zemlja pa ji uslugo povrne v enaki meri. Ko se namreč Luna okoli konjunkcij nahaja blizu Sonca, gleda proti površju zemeljske poloble, ki je izpostavljeno Soncu in ga osvetljujejo močni žarki, in Luna sprejema svetlobo, ki se odbije od njega; in tako je zaradi učinka takega odboja spodnja Lunina polobla videti precej bleščeča, čeprav na njej ni sončne svetlobe. Ko je ta ista Luna od Sonca oddaljena za en kvadrant, gleda samo proti osvetljeni polovici zemeljske poloble, in sicer zahodni; druga, vzhodna polovica je namreč zavita v temo. t orej tudi Zemlja samo Luno osvetljuje manj bleščeče in zato se nam tista njena drugotna svetloba 114 zdi medlejša. Kajti če predpostavimo, da je Luna v opoziciji s Soncem, bo sama gle- dala proti popolnoma temačni in v trdo temo pogreznjeni polobli vmes [med njo in Soncem] nahajajoče se Zemlje; če bo torej takšna opozicija na ekliptiki, 115 Luna ne bo deležna prav nobene osvetljave, ker bo ostala tako brez Sončevega kot tudi brez Zemljinega obsevanja. V takšnih in drugačnih legah glede na Zemljo in Sonce prejme Luna več ali manj svetlobe od zemeljskega odboja, odvisno od tega, ali gleda večji ali manjši del osvetljene zemeljske poloble; razmerje med tema dvema oblama je namreč takšno, da v istem času, ko Luna najbolj osvetljuje Zemljo, Zemlja, nasprotno, manj osvetljuje Luno in obratno. In teh nekaj podatkov o tej problematiki bodi na tem mestu dovolj; obširneje bo namreč obdelana v našem Sistemu sveta, 116 kjer so s številnimi ute- meljitvami in poskusi podani dokazi za izjemno močni odboj sončne svetlobe od Zemlje, namenjeni tistim, ki razglašajo, da je treba Zemljo izključiti iz »plesa zvezd«, 117 zlasti še zato, ker je brez gibanja in svetlobe; potrdili bomo namreč, da je Zemlja tavajoča, 118 da je njen soj močnejši od Luninega 119 in da ni »kaluža umazanije in vesoljne nesnage«, 120 in to bomo potrdili tudi z neštetimi dokazi iz narave. Doslej smo govorili o opazovanjih lunarnega telesa; sedaj na kratko poročajmo o naših dosedanjih opažanjih glede zvezd stalnic. In kot prvo je pozornosti vredno dejstvo, da tako pri zvezdah stalnicah kot tudi pri tavajočih zvezdah, 121 kadar jih opazujemo z daljnogledom, nikakor ni videti, da bi se njihova velikost povečala v enakem sorazmerju, kot se povečajo ostali predmeti, tudi sama Luna; toda pri zvezdah 122 je takšno povečanje videti dosti manjše, tako da bi verjel, da daljnogled, ki zmore druge predmete povečati, na primer, stokrat, 123 lahko zvezde poveča štirikrat ali petkrat. 124 Vzrok za to pa je, da se nam namreč zvezde, ko jih opazujemo s prostim očesom z naravno močjo vida, ne ponujajo na vpogled v svoji enostavni in – da tako rečem – goli velikosti, ampak galileo_3.indd 119 28.1.2008 9:17:40 120 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS aut quintuplam Stellas multiplices reddere credas. Ratio autem huius est, quod scilicet Astra, dum libera ac naturali oculorum acie spectantur, non secundum suam simplicem nudamque, ut ita dicam, magnitudinem sese nobis offerunt, sed fulgoribus quibusdam irradiata, micantibusque radiis crinita, idque potissimum cum iam increverit nox; ex quo longe maiores videntur, quam si ascititiis illis crinibus essent exuta: angulus enim visorius, non a primario Stellæ corpusculo, sed a late circumfu- so splendore, terminatur. Hoc apertissime intelligas licet ex eo, quod Stellæ in Solis occasu inter prima crepuscula emergentes, tametsi pri- mæ fuerint magnitudinis, exiguæ admodum apparent; et Venus ipsa, si quando circa meridiem se nobis in conspectum dederit, adeo exilis cernitur, ut vix Stellulam magnitudinis ultimæ æquare videatur. Secus in aliis obiectis, et in ipsamet Luna, contingit; quæ, sive in meridiana luce sive inter profundiores tenebras spectetur, eiusdem semper molis apparet. Intonsa igitur in mediis tenebris spectantur Astra, crines tamen illorum diurna lux abradere potest; at non lux ista tantum, sed tenuis quoque nubecula, quæ inter Sidus et oculum aspicientis interponatur: idem quoque præstant nigra velamina ac vitra colorata, quorum obiectu atque interpositione circumfusi fulgores Stellas deserunt. Hoc idem pa- riter efficit Perspicillum: prius enim adscititios accidentalesque a Stellis fulgores adimit, illarum inde globulos simplices (si tamen figura fuerint globosa) auget; atque adeo secundum minorem multiplicitatem adaucta videntur. Stellula enim quintæ aut sextæ magnitudinis, per Perspicillum visa, tamquam magnitudinis primæ repræsentatur. Adnotatione quoque dignum videtur esse discrimen inter Plane- tarum atque fixarum Stellarum aspectus. Planetæ enim globulos suos exacte rotundos ac circinatos obiiciunt, ac, veluti Lunulæ quædam undique lumine perfusæ, orbiculares apparent: fixæ vero Stellæ peripheria circulari nequaquam terminatæ conspiciuntur, sed veluti fulgores quidam radios circumcirca vibrantes atque admodum scintil- lantes; consimili tandem figura præditæ apparent cum Perspicillo, ac dum naturali intuitu, spectantur, sed adeo maiores ut Stellula quintæ aut sextæ magnitudinis Canem, maximam nempe fixarum omnium, æquare videatur. Verum, infra Stellas magnitudinis sextæ, adeo numerosum gregem aliarum, naturalem intuitum fugientium, per Perspicillum intueberis, ut vix credibile sit: plures enim, quam sex aliæ magnitudinum diffe- rentiæ, videas licet; quarum maiores, quas magnitudinis septimæ, seu primæ invisibilium, appellare possumus, Perspicilli beneficio maiores galileo_3.indd 120 28.1.2008 9:17:40 121 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK tako, da so obžarjene s siji, obdane z migotajočimi žarki, ki so kot lasje, in to še zlasti, ko nastane trda tema; zato se zdijo dosti večje, kot če bi ne imele teh pridobljenih las; 125 vidnega kota namreč ne določa primarno telesce zvezde, ampak krog in krog široko razlita bleščava. 126 t o lahko zelo jasno razbereš iz dejstva, da so zvezde, ki se pojavljajo ob sončnem zahodu med prvim somrakom, videti zelo majhne, čeprav so prve ve- likosti; 127 tudi sama Venera, če jo kdaj zagledamo okoli poldneva, 128 je videti tako zelo majhna, da se zdi, da le stežka dosega velikost zvezdice zadnje velikosti. 129 Drugače pa je pri drugih predmetih, tudi pri sami Luni; ta, pa najsi jo gledamo opoldne ali v trdi temi, je vedno videti enako velika. Sredi teme so torej zvezde videti neostrižene, vendar pa lahko dnevna svetloba ostriže njihove lase; a ne samo ta svetloba, ampak tudi tanek oblaček, ki se znajde med zvezdo in očesom opazovalca. Isti učinek dosegajo tudi črna zagrinjala in obarvana stekla; če jih postaviš vmes, zvezde izgubijo sije, ki jih obdajajo. Prav tako enak učinek dosega daljnogled; najprej namreč zvezdam odvzame pridobljene in naključne sije, 130 nato pa poveča njihove enostavne krogle (če seveda sploh so okroglaste oblike); in tako so videti povečane v manjšem sorazmerju. Če namreč zvezdico pete ali šeste velikosti opazujemo skozi daljnogled, je videti, kot da je prve velikosti. Zaznamka vredna se mi zdi tudi razlika v [zunanjem] videzu med planeti in zvezdami stalnicami. Planeti namreč kažejo svoje oble v obli- ki popolnega kroga in so, kot nekakšne lunice, ki jih povsod prekriva svetloba, videti okroglasti; pri zvezdah stalnicah pa nikakor ni opaziti obdanosti s krožnim obodom, ampak so videti kot nekakšna blesketanja, ki utripajoč oddajajo žarke vse naokrog in se močno svetlikajo. Končno so z daljnogledom videti podobne oblike, kot če jih gledamo s prostim očesom, vendar tako zelo večje, da je zvezdica pete ali šeste velikosti videti enako velika kot Pes, 131 ki je največja med zvezdami stalnicami. Res, pod zvezdami šeste velikosti boš s pomočjo daljnogleda uzrl tako številno množico drugih zvezd, ki jih s prostim očesom 132 ne vidimo, da je to komaj verjetno; teh lahko namreč vidiš več, kot je zvezd drugih šestih stopenj velikosti. Večje med njimi, ki jih lahko imenujemo sedme velikosti ali prve velikosti nevidnih zvezd, so po zaslugi daljnogleda videti večje in svetlejše kot zvezde druge velikosti, vidne s prostim očesom. Da pa boš dobil eno ali dve potrdili o njihovi skoraj nepredstavljivi množici, sem sklenil dodati risbi dveh ozvezdij, da si na njunem primeru ustvariš mnenje glede drugih. Na prvi sem sklenil narisati celotno ozvezdje Orion, toda zaradi velikanske množice galileo_3.indd 121 28.1.2008 9:17:40 122 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS et clariores apparent, quam magnitudinis secundæ Sidera, acie naturali visa. Ut autem de inopinabili fere illarum frequentia unam alteramve attestationem videas, Asterismos duos subscribere placuit, ut ab eorum exemplo de cæteris iudicium feras. In primo integram Orionis Constella- tionem pingere decreveram; verum ab ingenti Stellarum copia, temporis vero inopia, obrutus, aggressionem hanc in aliam occasionem distuli; adstant enim, et circa veteres, intra unius aut alterius gradus limites, disseminantur, plures quingentis: quapropter tribus quæ in Cingulo, et senis quæ in Ense iampridem adnotatæ fuerunt, alias adiacentes galileo_3.indd 122 28.1.2008 9:17:40 123 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK zvezd, obenem pa pomanjkanja časa sem to podjetje prestavil na drugo priložnost; 133 tu jih je namreč okoli starih zvezd v razmiku ene ali dveh stopinj razpršenih več kot 500. Zato smo trem zvezdam v Pasu in šestim v Meču, 134 ki so bile opažene že dolgo tega, dodali še 80 drugih, ki se nahajajo zraven in so bile opažene pred nedavnim; razmike med njimi smo ohranili, kolikor je le bilo mogoče natančno. Znane oziroma stare smo zaradi razlikovanja narisali večje in jih obrobili z dvojno črto; druge, neopazne smo narisali manjše in jih označili z enojnimi črtami. Ohranili smo tudi razlike med velikostmi, kolikor je le bilo mogoče. OZ V EZ Dj E OR IONOV EGA pA SU I N M EčA galileo_3.indd 123 28.1.2008 9:17:40 124 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS octuaginta recens visas apposuimus; earumque interstitia, quo exac- tius licuit, servavimus: notas, seu veteres, distinctionis gratia, maiores pinximus, ac duplici linea contornavimus; alias inconspicuas, minores, ac unis lineis notavimus; magnitudinum quoque discrimina, quo magis licuit, servavimus. In altero exemplo sex Stellas t auri, PLEIADAS dictas, depinximus (dico autem sex, quandoquidem septima fere nunquam apparet) intra angustissimos in Cælo cancellos obclusas, quibus aliæ, plures quam quadraginta, invisibiles adiacent; quarum nulla ab aliqua ex prædictis sex vix ultra semigradum elongatur: harum nos tantum triginta sex adnotavimus; earumque interstitia, magnitudines, necnon veterum novarumque discrimina, veluti in Orione, servavimus. Quod tertio loco a nobis fuit observatum, est ipsiusmet LACt EI Circuli essentia, seu materies, quam Perspicilli beneficio adeo ad sensum licet intueri, ut et altercationes omnes, quæ per tot sæcula philosophos excruciarunt, ab oculata certitudine dirimantur, nosque a verbosis disputationibus liberemur. Est enim GALAXIA nihil aliud, quam innumerarum Stellarum coacervatim consitarum congeries: in quamcumque enim regionem illius Perspicillum dirigas, statim Stella- rum ingens frequentia sese in conspectum profert, quarum complures satis magnæ ac valde conspicuæ videntur; sed exiguarum multitudo prorsus inexplorabilis est. galileo_3.indd 124 28.1.2008 9:17:40 125 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK Na drugem primeru smo narisali šest zvezd Bika, imenovanih PLEJADE 135 (šest pa zato, ker se sedma skoraj nikoli ne pojavi), 136 ujetih v zelo ozke meje na nebu; ob njih leži več kot 40 drugih, nevidnih zvezd, in nobena od teh ni od katere izmed omenjenih šestih odmaknjena več kot komaj pol stopinje. t eh smo označili samo 36; razmike med njimi, velikosti in prav tako tudi razlike med starimi in novimi smo ohranili, tako kot pri Orionu. KONSTELACIj A pLEj A D t isto, kar smo opazovali na tretjem mestu, je substanca 137 oziroma snov same Mlečne ceste, ki jo je bilo mogoče s pomočjo daljnogleda tako natančno opazovati, da so s tem, ko smo se prepričali na lastne oči, vsa prerekanja, ki so toliko stoletij mučila filozofe, izgubila svoj pomen in smo se tudi mi rešili dolgoveznih razprav. 138 GALAKSIJA 139 namreč ni nič drugega kot kopica neštetih trumoma posejanih zvezd; 140 na katero koli njeno področje namreč usmeriš daljnogled, takoj se pred tabo pokaže ogromno število zvezd, od katerih jih je večina videti dovolj velikih in dovolj očitnih; a velikega števila manjših zvezd ni mogoče dognati. galileo_3.indd 125 28.1.2008 9:17:40 126 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS At cum non tantum in GALAXIA lacteus ille candor, veluti albi- cantis nubis, spectetur, sed complures consimilis coloris areolæ sparsim per æthera subfulgeant, si in illarum quamlibet Specillum convertas, Stellarum constipatarum cœtum offendes. Amplius (quod magis mira- beris), Stellæ ab Astronomis singulis in hanc usque diem NEBULOSÆ appellatæ, Stellularum mirum in modum consitarum greges sunt; ex quarum radiorum commixtione, dum unaquæque ob exilitatem, seu maximam a nobis remotionem, oculorum aciem fugit, candor ille consurgit, qui densior pars Cæli, Stellarum aut Solis radios retorquere valens, hucusque creditus est. Nos ex illis nonnullas observavimus, et duarum Asterismos subnectere voluimus. In primo habes NEBULOSAM, Capitis Orionis appellatam, in qua Stellas vigintiunas numeravimus. Secundus NEBULOSAM PRÆSEPE nuncupatam continet; quæ non una tantum Stella est, sed congeries Stellularum plurium quam quadraginta: nos, præter Asellos, trigintasex notavimus, in hunc, qui sequitur, ordinem dispositas. galileo_3.indd 126 28.1.2008 9:17:40 127 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK t oda ker te mlečne beline, ki je taka kot belkast oblak, ne opazimo le na GALAKSIJI, ampak se raztreseno po etru slabotno bleščijo šte- vilne površinice podobne barve, 141 boš, če usmeriš daljnogled v katero koli izmed njih, naletel na množico nakopičenih zvezd. Vrh tega (in to zbuja še večje začudenje) so zvezde, ki so jih vsi astronomi vse do danes imenovali MEGLIČASt E, 142 roji na nenavaden način skupaj posejanih zvezdic; medtem ko vsaka posamezna zaradi majhnosti ali zaradi zelo velike oddaljenosti od nas uide našemu pogledu, z mešanjem njihovih žarkov nastaja tista belina, za katero se je vse do danes mislilo, da gre za gostejši del neba, ki lahko odbija žarke zvezd ali Sonca. 143 Mi smo opazovali nekatere med njimi in sklenili dodati sliki ozvezdij dveh. Na prvi imaš MEGLICO, imenovano Orionova glava, v kateri smo našteli 21 zvezd. 144 Na drugi je slika MEGLICE, imenovane JASLI; 145 ta ni samo ena zvezda, ampak skupek več kot 40 majhnih zvezd; mi smo jih – poleg Osličkov – označili 36 in razporejene so takole: 146 OR IONOVA MEGLICA MEGLICA j ASLI galileo_3.indd 127 28.1.2008 9:17:41 128 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS De Luna, de inerrantibus Stellis ac de Galaxia, quæ hactenus observata sunt, breviter enarravimus. Superest ut, quod maximum in præsenti negotio existimandum videtur, quatuor PLANEt AS a primo mundi exordio ad nostra usque tempora nunquam conspectos, occasio- nem reperiendi atque observandi, necnon ipsorum loca, atque per duos proxime menses observationes circa eorundem lationes ac mutationes habitas, aperiamus ac promulgemus; Astronomos omnes convocantes, ut ad illorum periodos inquirendas atque definiendas se conferant, quod nobis in hanc usque diem, ob temporis angustiam, assequi minime licuit. Illos tamen iterum monitos facimus, ne ad talem inspectionem incas- sum accedant, Perspicillo exactissimo opus esse, et quale in principio sermonis huius descripsimus. Die itaque septima Ianuarii, instantis anni millesimi sexcentesimi decimi, hora sequentis noctis prima, cum cælestia sidera per Perspicillum spectarem, Iuppiter sese obviam fecit; cumque admodum excellens mihi parassem instrumentum (quod antea ob alterius organi debilitatem mi- nime contigerat), tres illi adstare Stellulas, exiguas quidem, veruntamen clarissimas, cognovi; quæ, licet e numero inerrantium a me crederentur, nonnullam tamen intulerunt admirationem, eo quod secundum exactam lineam rectam atque Eclipticæ parallelam dispositæ videbantur, ac cæteris magnitudine paribus splendidiores. Eratque illarum inter se et ad Iovem talis constitutio: ex parte scilicet orientali duæ aderant Stellæ, una vero occasum versus. Orientalior atque occidentalis, reliqua paulo maiores apparebant: de di- stantia inter ipsas et Iovem minime sollicitus fui; fixæ enim, uti diximus primo, creditæ fuerunt. Cum autem die octava, nescio quo fato ductus, ad inspectionem eandem reversus essem, longe aliam constitutionem reperi: erant enim tres Stellulæ occidentales omnes, a Iove atque inter se, quam superiori nocte, viciniores, paribusque interstitiis mutuo dis- separatæ, veluti apposita præ se fert delineatio. Hic, licet ad mutuam Stellarum appropinquationem minime co- gitationem appulissem, hæsitare tamen cœpi, quonam pacto Iuppiter galileo_3.indd 128 28.1.2008 9:17:41 129 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK Na kratko smo spregovorili o dosedanjih opažanjih, povezanih z Luno, netavajočimi zvezdami in Galaksijo. Preostane, da – in to se zdi pri trenutni nalogi najpomembnejši del – razkrijemo in obelodanimo štiri PLANEt E, ki jih od začetka sveta pa vse do naših dni niso nikoli videli, priložnost, ob kateri so bili odkriti in opazovani, prav tako pa tudi njihove lege in opazovanja zadnjih dveh mesecev, povezana z raz- iskovanjem njihovega gibanja in sprememb; 147 ob tem pa pozivamo vse astronome, naj se posvetijo raziskovanju in določanju njihovih obhodnih dob, kajti pomanjkanje časa nam vse do danes ni dovoljevalo, da bi se lotili tega. 148 Da pa se take raziskave ne bi lotili zaman, jih kljub temu vnovič opominjamo, da je potreben zelo natančen daljnogled, tak, ka- kršnega smo opisali v začetku te razprave. 149 In ko sem tako 7. januarja tega leta 1610, ob prvi uri noči, ki je sle- dila, z daljnogledom opazoval zvezde na nebu, se mi je pokazal Jupiter. Ker sem si izdelal res odličen instrument (to se mi prej sploh ni posrečilo, ker je bila prva naprava slaba), 150 sem ugotovil, da se ob njem nahajajo tri zvezdice, sicer majhne, vendar zelo svetle; in čeprav sem mislil, da sodijo med netavajoče zvezde, so mi zbudile znatno mero začudenja, in sicer zato, ker je bilo videti, da so razporejene v natančni ravni črti, vzporedni z ekliptiko, in da so svetlejše od drugih enako velikih. Raz- poreditev med njimi samimi in z ozirom na Jupitra je bila takšna: Na vzhodni strani sta bili ob njem dve zvezdi, ena pa zahodno. Vzhodnejša in zahodna sta bili videti nekoliko večji od preostale; z razdaljo med njimi in Jupitrom se sploh nisem ukvarjal; prepričan sem namreč bil, kot smo dejali najprej, da so zvezde stalnice. Ko pa sem se osmi dan po ne vem kakšnem naključju znova lotil istega opazovanja, sem našel precej drugačno razporeditev; vse tri zvezdice so bile namreč zahodno od Jupitra, bliže ena drugi kot prejšnjo noč in ločene ena od druge v enakomernih razdaljah, kot kaže priložena skica. 151 Čeprav sploh nisem pomislil na medsebojno približevanje zvezd, sem tu kljub temu začel kolebati, kako neki bi se lahko Jupiter znašel V z h o d Z a h o d V z h o d Z a h o d galileo_3.indd 129 28.1.2008 9:17:41 130 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS ab omnibus prædictis fixis posset orientalior reperiri, cum a binis ex illis pridie occidentalis fuisset: ac proinde veritus sum ne forte secus a computo astronomico directus foret, ac propterea motu proprio Stellas illas antevertisset. Quapropter maximo cum desiderio sequentem ex- pectavi noctem; verum a spe frustratus fui, nubibus enim undiquaque obductum fuit cælum. At die decima apparuerunt Stellæ in eiusmodi ad Iovem positu: duæ enim tantum, et orientales ambæ, aderant; tertia, ut opinatus fui, sub Iove latitante. Erant pariter, veluti antea, in eadem recta cum Iove, ac iuxta Zodiaci longitudinem adamussim locatæ. Hæc cum vidissem, cumque mutationes consimiles in Iove nulla ratione reponi posse intelli- gerem, atque insuper spectatas Stellas semper easdem fuisse cognosce- rem (nullæ enim aliæ, aut præcedentes, aut consequentes, intra magnum intervallum iuxta longitudinem Zodiaci aderant), iam ambiguitatem in admirationem permutans, apparentem commutationem, non in Iove, sed in Stellis adnotatis repositam esse comperi; ac proinde oculate et scrupulose magis deinceps observandum fore sum ratus. Die itaque undecima eiuscemodi constitutionem vidi: Stellas scilicet tantum duas orientales; quarum media triplo dista- bat a Iove, quam ab orientaliori, eratque orientalior duplo fere maior reliqua, cum tamen antecedenti nocte æquales ferme apparuissent. Statutum ideo omnique procul dubio a me decretum fuit, tres in cælis adesse Stellas vagantes circa Iovem, instar Veneris atque Mercurii circa Solem; quod tandem luce meridiana clarius in aliis postmodum compluribus inspectionibus observatum est: ac non tantum tres, verum quatuor esse vaga Sidera circa Iovem suas circumvolutiones obeuntia; quorum permutationes, exactius consequenter observatas, subsequens narratio ministrabit: interstitia quoque inter ipsa per Perspicillum, su- perius explicata ratione, dimetitus sum: horas insuper observationum, præsertim cum plures in eadem nocte habitæ fuerunt, apposui; adeo enim celeres horum Planetarum extant revolutiones, ut horarias quoque differentias plerunque liceat accipere. galileo_3.indd 130 28.1.2008 9:17:41 131 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK zahodno od vseh prej omenjenih zvezd stalnic, ko pa je bil prejšnji dan zahodno od dveh izmed njih; zato sem se prestrašil, da je morda smer njegovega gibanja, drugače kot kaže astronomski izračun, napredna, 152 in da je zato s svojim lastnim gibanjem prehitel te zvezde. Zato sem zelo željno čakal naslednjo noč; a upanja me je prevaralo, saj je bilo nebo zastrto z oblaki. t oda desetega dne so se zvezde pokazale v naslednjem položaju glede na Jupitra: [v bližini Jupitra] sta bili namreč samo dve in obe vzhodno; tretja se je, kot sem domneval, skrivala za Jupitrom. Enako kot poprej so bile v isti ravni črti z Jupitrom in razporejene natančno vzdolž zodiaka. Ko sem to videl in ker mi je bilo jasno, da podobnih sprememb nikakor ni mogoče pripisovati Jupitru, in ker sem vrh tega vedel, da so bile opazo- vane zvezde vedno iste (v veliki razdalji vzdolž zodiaka namreč ni bilo nobene druge, ne spredaj ne zadaj), je moj dvom prehajal v začudenje in ugotovil sem, da pri opazovani spremembi ne gre za spremembo pri Jupitru, ampak pri opaženih zvezdah; in zato sem sklenil, da bo treba odslej opazovati pozorneje in natančneje. In tako sem enajsti dan videl naslednjo razporeditev: in sicer samo dve zvezdi vzhodno; 153 vmesna od njiju je bila trikrat bolj oddaljena od Jupitra kot od vzhodnejše zvezde, in vzhodnejša je bila skoraj dvakrat večja od druge, čeprav sta bili prejšnjo noč videti skoraj enaki. In zato sem brez slehernega dvoma prišel do sklepa, da so na nebu tri zvezde, ki se gibljejo okoli Jupitra, enako kot se Venera in Jupiter okoli Sonca; 154 to je bilo naposled jasno kot beli dan opaženo pri številnih naslednjih opazovanjih; pa tudi, da okoli Jupitra krožijo ne samo tri, ampak štiri tavajoče zvezde. Njihove spremembe, ki so bile v nadaljevanju predmet natančnejšega opazovanja, bodo predstavljene v opisu, ki sledi. S pomočjo daljnogleda sem izmeril tudi razdalje med njimi, in sicer po zgoraj predstavljenem postopku; 155 prav tako sem dodal ure opazovanj, zlasti kadar jih je bilo isto noč opravljenih več; kroženja teh planetov so namreč tako hitra, da je večinoma moč opaziti celo urne razlike. V z h o d Z a h o d V z h o d Z a h o d galileo_3.indd 131 28.1.2008 9:17:41 132 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS Die igitur duodecima, hora sequentis noctis prima, hac ratione disposita Sidera vidi: erat orientalior Stella occidentaliori maior, ambæ tamen valde conspicuæ ac splendidæ: utraque distabat a Iove scrupulis primis duobus: tertia quoque Stellula apparere cœpit hora tertia, prius minime conspecta, quæ ex parte orientali Iovem fere tangebat, eratque admodum exigua. Omnes fuerunt in eadem recta et secundum Eclipticæ longitudinem coordinatæ. Die decimatertia primum a me quatuor conspectæ fuerunt Stellulæ in hac ad Iovem constitutione: erant tres occidentales et una orientalis: lineam proxime rectam con- stituebant; media enim occidentalium paululum a recta septentrionem versus deflectebat. Aberat orientalior a Iove minuta duo: reliquarum et Iovis intercapedines erant singulae unius tantum minuti. Stellæ omnes eandem præ se ferebant magnitudinem, ac, licet exiguam, lucidissimæ tamen erant ac fixis eiusdem magnitudinis longe splendidiores. Die decimaquarta nubilosa fuit tempestas. Die decimaquinta, hora noctis tertia, in proxime depicta fuerunt habitudine quatuor Stellæ ad Iovem: occidentales omnes ac in eadem proxime recta linea dispositæ; quæ enim tertia a Iove numerabatur paululum in boream attollebatur: propinquior Iovi erat omnium minima, reliquæ consequenter maiores apparebant: intervalla inter Iovem et tria consequentia Sidera erant æqualia omnia ac duorum minutorum; at occidentalius aberat a sibi propinquo minutis quatuor. Erant lucida valde, et nihil scintillantia, qualia semper, tum ante, tum post, apparuerunt. Verum hora septima tres solummodo aderant Stellæ, in huiuscemodi cum Iove aspectu: galileo_3.indd 132 28.1.2008 9:17:41 133 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK Dvanajstega dne torej, prvo uro naslednje noči, sem zvezde opazil razporejene takole: vzhodna zvezda je bila večja od zahodne, vendar pa sta bili obe dobro vidni in bleščeči; obe sta bili od Jupitra oddaljeni po dve minuti; 156 ob tretji uri se je začela kazati tudi tretja, poprej sploh nevidna zvezdica, ki se je na vzhodni strani skoraj dotikala Jupitra, in bila je zelo majhna. Vse so bile v isti črti in razvrščene vzdolž ekliptike. t rinajstega dne sem prvič opazil štiri zvezde, glede na Jupiter v naslednji razporeditvi: tri so bile zahodno in ena vzhodno; tvorile so skoraj ravno črto. Srednja med zahodnimi je bila namreč nekoliko umaknjena od ravne črte proti severu. Vzhodna je bila od Jupitra oddaljena dve minuti; razdalja med ostalimi in Jupitrom je bila pri vsaki samo eno minuto. Vse zvezde so bile videti enako velike, in čeprav so bile majhne, so bile kljub temu zelo bleščeče in dosti svetlejše od enako velikih zvezd stalnic. Štirinajstega je bilo vreme oblačno. Petnajstega dne, tretjo nočno uro, so bile štiri zvezde v razmerju do Jupitra v takem položaju, kot ga kaže naslednja risba: vse so bile zahodno in razporejene v isto, skoraj ravno črto; tretja po vrsti od Jupitra je bila nekoliko dvignjena proti severu. Najbližja Jupitru je bila med vsemi najmanjša, ostale so bile posledično videti večje. Razdalje med Jupitrom in tremi naslednjimi zvezdami so bile vse enake, in sicer dve minuti, a skrajno zahodna je bila od sebi najbližje oddaljena štiri minute. Bile so zelo bleščeče in niso migotale, kakor so sicer vedno, enkrat prej, drugič pozneje. t oda ob sedmi uri so bile prisotne samo tri zvezde, in sicer so bile skupaj z Jupitrom videti takole: V z h o d Z a h o d V z h o d Z a h o d V z h o d Z a h o d galileo_3.indd 133 28.1.2008 9:17:41 134 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS erant nempe in eadem recta ad unguem: vicinior Iovi erat admodum exigua, et ab illo semota per minuta prima tria; ab hac secunda dista- bat min. uno; tertia vero a secunda min. pr. 4, sec. 30. Post vero aliam horam duæ Stellulæ mediæ adhuc viciniores erant: aberant enim min. sc. vix 30 tantum. Die decimasexta, hora prima noctis, tres vidimus Stellas iuxta hunc ordinem dispositas: duae Iovem intercipiebant, ab eo per min. 0, sec. 40 hinc inde remotæ; tertia vero occidentalis a Iove distabat min. 8. Iovi proximæ non maiores, sed lucidiores apparebant remotiori. Die decimaseptima, hora ab occasu 0, min. 30, huiusmodi fuit configuratio: Stella una tantum orientalis a Iove distabat min. 3; occidentalis pariter una, a Iove distans min. 11. Orientalis duplo maior apparebat oc- cidentali; nec plures aderant quam istæ duæ. Verum post horas quatuor, hora nempe proxime quinta, tertia ex parte orientali emergere cœpit, quæ antea, ut opinor, cum priori iuncta erat; fuitque talis positio: Media Stella, orientali quam proxima, min. tantum sec. 20 elonga- batur ab illa, et a linea recta, per extremas et Iovem producta, paululum versus austrum declinabat. Die decima octava, hora 0, min. 20 ab occasu, talis fuit aspectus: galileo_3.indd 134 28.1.2008 9:17:42 135 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK bile so nedvomno natančno v ravni črti; najbližja Jupitru je bila zelo majhna in od njega oddaljena tri minute, druga za njo je bila od te od- daljena eno minuto, tretja pa od druge 4 minute in 30 sekund. Še eno uro pozneje pa sta bili dve srednji zvezdici še bliže ena drugi; oddaljeni sta bili namreč samo slabih 30 sekund. Šestnajstega dne, ob prvi nočni uri, smo videli tri zvezde, razvr- ščene po naslednji razporeditvi: dve sta oklepali Jupiter, na eni in drugi strani oddaljeni od njega 0 minut, 40 sekund; tretja, zahodno od Jupitra, pa je bila od njega oddaljena 8 minut. Obe blizu Jupitra nista bili videti večji, ampak svetlejši od bolj oddaljene. Sedemnajstega dne, 0. uri, 30 minut po sončnem zahodu, je bila konfiguracija taka: vzhodno je bila samo ena zvezda, od Jupitra oddaljena 3 minute; za- hodno je bila prav tako ena, od Jupitra oddaljena 11 minut. Vzhodna je bila videti dvakrat večja od zahodne; več jih ni bilo, samo ti dve. Po štirih urah, se pravi, zelo blizu pete ure se je na vzhodni strani začela pojavljati tretja, ki je bila prej, kot domnevam, združena s prejšnjo. Položaj je bil takšen: srednja zvezda, kar najbližja vzhodni zvezdi, je bila samo 20 sekund oddaljena od nje in je od ravne črte, podaljšane do obeh skrajnih zvezd in Jupitra, nekoliko odstopala proti jugu. Osemnajstega dne, ob 0. uri, 20 minut po sončnem zahodu, je bilo videti takole: V z h o d V z h o d V z h o d V z h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d galileo_3.indd 135 28.1.2008 9:17:42 136 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS erat Stella orientalis maior occidentali, et a Iove distans min. pr. 8: occidentalis vero a Iove aberat min. 10. Die decimanona, hora noctis secunda, talis fuit Stellarum coor- dinatio: erant nempe secundum rectam lineam ad unguem tres cum Iove Stellæ: orientalis una, a Iove distans min. pr. 6: inter Iovem et primam sequentem occidentalem mediabat min. 5 interstitium: hæc autem ab occidentaliori aberat min. 4. Anceps eram tunc, nunquid inter orientalem Stellam et Iovem Stellula mediaret, verum Iovi quamproxima, adeo ut illum fere tangeret. At, hora quinta, hanc manifeste vidi medium iam inter Iovem et orientalem Stellam locum exquisite occupantem, ita ut talis fuerit configuratio: Stella insuper novissime conspecta admodum exigua fuit; verun- tamen, hora sexta, reliquis magnitudine fere fuit æqualis. Die vigesima, hora 1, min. 15, constitutio consimilis visa est: aderant tres Stellulæ adeo exiguæ, ut vix percipi possent: a Iove, et inter se non magis distabant minuto uno: incertus eram, nunquid ex occidente duæ, an tres, adessent Stellulæ. Circa horam sextam hoc pacto erant dispositæ: galileo_3.indd 136 28.1.2008 9:17:42 137 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK vzhodna zvezda je bila večja od zahodne in od Jupitra oddaljena 8 minut; zahodna pa je bila od Jupitra oddaljena 10 minut. Devetnajstega dne, ob drugi nočni uri, je bila razporeditev zvezd takšna: tri zvezde so bile namreč v popolnoma ravni črti z Jupitrom; ena je bila vzhodno, od Jupitra oddaljena 6 minut. Vmes med Jupitrom in prvo naslednjo zahodno zvezdo je bila razdalja 5 minut; ta pa je bila 4 minute oddaljena od skrajne zahodne. t akrat sem bil v negotovosti, ali je vmes med vzhodno zvezdo in Jupitrom majhna zvezda, a Jupitru kar najbližja, tako zelo, da se ga skoraj dotika. A ob peti uri sem jo jasno videl, ko se je nahajala točno na sredi med Jupitrom in vzhodno zvezdo, tako da je bila razvrstitev takšna: poleg tega je bila nazadnje opažena zvezda zelo majhna; vendar pa je bila šesto uro po velikosti skoraj enaka ostalim. Dvajsetega dne, ob 1. uri in 15 minut, je bilo opaziti podobno razporeditev: tam so bile tri majhne zvezde, tako zelo majhne, da jih je bilo le stežka mogoče opaziti; od Jupitra in med seboj niso bile oddaljene več kot eno minuto. Bil sem negotov, ali so na zahodu tri ali sta dve zvezdici. Okoli šeste ure so bile razporejene takole: V z h o d V z h o d V z h o d V z h o d V z h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d galileo_3.indd 137 28.1.2008 9:17:42 138 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS orientalis enim a Iove duplo magis aberat quam antea, nempe min. 2; media occidentalis a Iove distabat min. 0, sec. 40, ab occidentaliori vero min. 0, sec. 20. t andem, hora septima, tres ex occidente visæ fuerunt Stellulæ: Iovi proxima aberat ab eo min. 0, sec. 20; inter hanc et occidenta- liorem intervallum erat minutorum secundorum 40: inter has vero alia spectabatur paululum ad meridiem deflectens, ab occidentaliori non pluribus decem secundis remota. Die vigesimaprima, hora 0, min. 30, aderant ex oriente Stellulæ tres, æqualiter inter se et a Iove distantes: interstitia vero, secundum existimationem, 50 secundorum minutorum fuere. Aderat quoque Stella ex occidente, a Iove distans min. pr. 4. Orientalis Iovi proxima erat omnium minima; reliquæ vero aliquanto maiores, atque inter se proxime æquales. Die vigesima secunda, hora 2, consimilis fuit Stellarum disposi- tio: a Stella orientali ad Iovem minutorum primorum 5 fuit intervallum, a Iove ad occidentaliorem pr. 7. Duæ vero occidentales intermediæ distabant ad invicem min. 0, sec. 40; propinquior vero Iovi aberat ab illo m. p. 1. Ipsæ mediæ Stellulæ minores erant extremis: fuerunt vero secundum eandem rectam lineam iuxta Zodiaci longitudinem extensæ, nisi quod trium occidentalium media paululum in austrum deflectebat. Sed, hora noctis sexta, in hac constitutione visæ sunt: galileo_3.indd 138 28.1.2008 9:17:42 13 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK vzhodna je bila namreč od Jupitra oddaljena dvakrat bolj kot poprej, to je 2 minuti. Srednja na zahodu je bila od Jupitra oddaljena 0 minut, 40 sekund, od zahodnejše pa 0 minut, 20 sekund. Naposled so bile sedmo uro na zahodu vidne tri majhne zvezde: Jupitru najbližja je bila od njega oddaljena 0 minut, 20 sekund; med njo in skrajno zahodno je bil razmik 40 sekund. Med njima pa je bilo moč opaziti drugo, umaknjeno nekoliko proti jugu in od skrajne zahodne oddaljeno ne več kot deset sekund. Enaindvajsetega dne, ob 0. uri in 30 minut, so bile na vzhodu tri zvezdice, enako oddaljene med sabo in od Jupitra: razdalje pa so po oceni znašale 50 sekund. t udi na zahodu je bila zvez- da, od Jupitra oddaljena 4 minute. Jupitru najbližja vzhodna zvezda je bila od vseh najmanjša; ostale pa so bile nekoliko večje in medsebojno zelo enake. Dvaindvajsetega dne, ob 2. uri, je bila razporeditev zvezd podob- na: razdalja od vzhodne zvezde do Jupitra je znašala 5 minut, od Jupitra do najzahodnejše 7 minut. Dve vmesni zahodni sta bili medsebojno oddaljeni 0 minut, 40 sekund, bližja Jupitru pa je bila od njega oddaljena eno minuto. Sami vmesni zvezdici sta bili manjši od skrajnih, sta se pa raztezali v isti ravni črti vzdolž zodiaka, s to izjemo, da je srednja od treh zahodnih nekoliko odstopala proti jugu. t oda šesto nočno uro jih je bilo opaziti v naslednji razvrstitvi: V z h o d Z a h o d V z h o d Z a h o d V z h o d V z h o d Z a h o d Z a h o d galileo_3.indd 139 28.1.2008 9:17:43 140 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS orientalis admodum exigua erat, distans a Iove, ut antea, min. pr. 5. t res vero occidentales, et a Iove et ad invicem, æqualiter dirimebantur, erantque intercapedines singulæ min. 1, sec. 20 proxime: et Stella Iovi vicinior, reliquis duabus sequentibus minor apparebat: omnesque in eadem recta exquisite dispositæ videbantur. Die vigesima tertia, hora 0, min. 40 ab occasu, in hunc ferme modum Stellarum constitutio se habuit: erant tres Stellæ cum Iove in recta linea secundum Zodiaci longitudi- nem, veluti semper fuerunt: orientales erant duæ, una vero occidentalis. Orientalior aberat a sequenti min. pr. 7, hæc vero a Iove min. 2, sec. 40, Iuppiter ab occidentali min. 3, sec. 20: erantque omnes magnitudine fere æquales. Sed, hora quinta, duæ Stellæ, quæ prius Iovi erant proximæ, amplius non cernebantur, sub Iove, ut arbitror, latitantes; fuitque talis aspectus: Die vigesimaquarta, tres Stellæ, orientales omnes, visæ sunt, ac fere in eadem cum Iove recta linea: media enim modice in austrum deflectebat. Iovi propinquior distabat ab eo min. 2, sequens ab hac min. 0, sec. 30, ab hac vero aberat orientalior min. 9: erantque omnes admodum spiendidæ. Hora vero sexta, duæ solummodo sese offerebant Stellæ in hoc positu: nempe cum Iove in eadem recta linea ad ungem, a quo elongabatur propinquior min. p. 3, altera vero ab hac min. p. 8: in unam, ni fallor, coierant duæ mediæ prius observatæ Stellulæ. galileo_3.indd 140 28.1.2008 9:17:43 141 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK vzhodna je bila zelo majhna, od Jupitra tako kot poprej oddaljena 5 minut. t ri zahodne pa so bile enako ločene tako od Jupitra kot tudi med sabo in posamezne razdalje so znašale približno 1 minuto, 20 sekund. Jupitru najbližja zvezda je bila videti manjša od ostalih dveh, ki sta ji sledili; in videti je bilo, da so vse razporejene natančno v ravni črti. t riindvajsetega dne, ob 0. uri, 40 minut po sončnem zahodu, je bila razporeditev zvezd približno takšna: bile so tri zvezde, z Jupitrom v ravni črti vzdolž zodiaka, kot so bile vedno; vzhodno sta bili dve, zahodno pa ena. Najvzhodnejša je bila od naslednje oddaljena 7 minut, ta pa od Jupitra 2 minuti, 40 sekund in Jupiter od zahodne 3 minute, 20 sekund; vse so bile skoraj enake velikosti. t oda peto uro dveh zvezd, ki sta bili prej Jupitru najbližji, ni bilo več videti, ker sta bili po mojem mnenju skriti za Jupitrom; videti je bilo takole: Štiriindvajseti dan je bilo opaziti tri zvezde, vse na vzhodu, in z Jupitrom v skoraj isti ravni črti; srednja je namreč nekoliko odstopala proti jugu. Jupitru najbližja je bila od njega oddaljena 2 minuti, naslednja od te 0 minut, 30 sekund, še vzhodnejša od te pa 9 minut; vse so bile zelo svetle. Šesto uro pa sta se kazali samo dve zvezdi v tem položaju: in sicer skupaj z Jupitrom v isti, popolnoma ravni črti; njemu bližja je bila od njega oddaljena 3 minute, druga pa od te 8 minut. Če se ne motim, sta se dve vmesni, prej opaženi zvezdici združili v eno. V z h o d Z a h o d V z h o d Z a h o d V z h o d Z a h o d V z h o d Z a h o d galileo_3.indd 141 28.1.2008 9:17:43 142 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS Die vigesimaquinta, hora 1, min. 40, ita se habebat constitutio: aderant enim duæ tantum Stellæ ex orientali plaga, eæque satis magnæ: orientalior a media distabat min. 5, media vero a Iove min. 6. Die vigesima sexta, hora 0, min. 40, Stellarum coordinatio eiu- smodi fuit: spectabantur enim Stellæ tres, quarum duæ orientales, tertia occiden- talis a Iove: hæc ab eo min. 5 aberat, media vero orientalis ab eodem distabat min. 5, sec. 20; orientalior vero a media min. 6: in eadem recta constitutæ, et eiusdem magnitudinis erant. Hora deinde quinta, constitu- tio fere eadem fuit; in hoc tantum discrepans, quod prope Iovem quarta Stellula ex oriente emergebat, cæteris minor, a Iove tunc remota min. 30, sed paululum a recta linea versus Boream attollebatur, ut apposita figura demonstrat: Die vigesima septima, hora 1 ab occasu, unica tantum Stellula conspiciebatur, eaque orientalis, secundum hanc constitutionem: eratque admodum exigua, et a Iove remota min. 7. Die vigesima octava et vigesima nona, ob nubium interpositionem nihil observare licuit. Die trigesima, hora prima noctis, tali pacto constituta spectabantur Sidera: galileo_3.indd 142 28.1.2008 9:17:43 143 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK Petindvajsetega dne, ob 1. uri, 40 minut, je bila razporeditev takšna: bili sta namreč samo dve zvezdi na vzhodnem delu, in to precej veliki; bolj vzhodna je bila od srednje oddaljena 5 minut, srednja pa od Jupitra 6 minut. Šestindvajsetega dne, ob 0. uri, 40 minut, je bila razvrstitev zvezd takšna: opaziti je namreč bilo tri zvezde, od teh dve vzhodno, tretjo zahodno od Jupitra. t a je bila od njega oddaljena 5 minut, srednja vzhodna je bila od njega oddaljena 5 minut, 20 sekund, skrajno vzhodna pa od srednje 6 minut; bile so postavljene v isti ravni črti in bile so enake velikosti. Nato je bila peto uro razporeditev skoraj enaka; razlika je bila le ta, da se je blizu Jupitra na vzhodu pojavljala četrta zvezdica, manjša od ostalih, tedaj od Jupitra oddaljena 30 sekund, a je bila nekoliko dvignjena od ravne črte proti severu, kot kaže priložena risba: Sedemindvajsetega dne, 1 uro po sončnem zahodu, je bilo opaziti eno samo samcato zvezdico, in sicer na vzhodu v naslednji razporedi- tvi: bila je zelo majhna in od Jupitra oddaljena 7 minut. Osemindvajsetega in devetindvajsetega dne ni bilo mogoče opa- zovati ničesar, ker so nebo zastirali oblaki. t ridesetega dne, 157 prvo nočno uro, je bilo zvezde opaziti v takšni razporeditvi: V z h o d V z h o d V z h o d V z h o d V z h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d galileo_3.indd 143 28.1.2008 9:17:43 144 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS unum aderat orientale, a Iove distans min. 2, sec. 30, duo vero ex occi- dente, quorum Iovi propinquius aberat ab eo min. 3, reliquum ab hoc min. 1: extremorum et Iovis positus in eadem recta linea fuit, at media Stella paululum in Boream attollebatur: occidentalior fuit reliquis minor. Die ultima, hora secunda, visæ sunt orientales Stellæ duæ, una vero occidua: Orientalium media a Iove aberat min. 2, sec. 20; orientalior vero ab ipsa media min. 0, sec. 30; occidentalis distabat a Iove min. 10: erant in eadem recta linea proxime, orientalis tantum Iovi vicinior modicum quiddam in Septentrionem elevabatur. Hora vero quarta, duæ orientales viciniores ad invicem adhuc erant; aberant enim so- lummodo min. sec. 20. Apparuit in hisce observationibus occidentalis Stella satis exigua. Die Februarii prima, hora noctis secunda, consimilis fuit consti- tutio: Distabat orientalior Stella a Iove min. 6, occidentalis vero 8; ex parte orientali Stella quædam, admodum exigua, a Iove distabat minutis secundis 20: rectam ad unguem designabant lineam. Die secunda, iuxta hunc ordinem visæ sunt Stellæ: Una tantum orientalis a Iove distabat min. 6; Iuppiter ab occidentali viciniori aberat min. 4; inter hanc et occidentaliorem min. 8 fuit inter- capedo: erant in eadem recta ad unguem, et eiusdem fere magnitudinis. Sed, hora septima, quatuor aderant Stellæ: galileo_3.indd 144 28.1.2008 9:17:43 145 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK ena je bila na vzhodu, od Jupitra oddaljena 2 minuti, 30 sekund, dve pa na zahodu, in od teh je bila tista bliže Jupitru od njega oddaljena 3 minute, druga pa od te 1 minuto. Obe skrajni in Jupiter so bili postavljeni v isto ravno črto, a srednja zvezda se je nekoliko dvigala proti severu; najzahodnejša je bila manjša od ostalih. Drugo uro zadnjega dne [januarja] je bilo opaziti na vzhodu dve zvezdi, eno pa na zahodu: srednja izmed vzhodnih zvezd je bila od Jupitra oddaljeni 2 minuti, 20 sekund, vzhodnejša od te srednje pa 0 minut, 30 sekund. Zahodna zvezda je bila od Jupitra oddaljena 10 minut. Bile so v skoraj isti ravni črti, le vzhodna, najbližja Jupitru, se je malce dvigala proti severu. Ob četrti uri pa sta bili dve zvezdi na vzhodu še vedno blizu druga drugi; oddaljeni sta bili namreč samo 0 minut, 20 sekund. Pri teh opazovanjih je bila zahodna zvezda videti precej majhna. Prvega dne februarja, drugo nočno uro, je bila razporeditev po- dobna: skrajno vzhodna zvezda je bila od Jupitra oddaljena 6 minut, zahodna pa 8; na vzhodnem delu je bila neka zelo majhna zvezda od Jupitra oddaljena 20 sekund. Vse so tvorile popolnoma ravno črto. Drugega dne je bilo opaziti zvezde v takšni razporeditvi: Ena sama vzhodna je bila od Jupitra oddaljena 6 minut, Jupiter je bil od bližnje zahodne oddaljen 4 minute; med to in najzahodnejšo je bil razmik 8 minut. Bile so v isti, popolnoma ravni črti in skoraj enake velikosti. t oda sedmo uro so bile tam štiri zvezde; Jupiter je bil na sredi med njimi. V z h o d V z h o d V z h o d V z h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d galileo_3.indd 145 28.1.2008 9:17:44 146 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS inter quas Iuppiter mediam occupabat sedem. Harum Stellarum ori- entalior distabat a sequenti min. 4, hæc a Iove min. 1, sec. 40: Iuppiter ab occidentali sibi viciniori aberat min. 6, hæc vero ab occidentaliori min. 8: erantque pariter omnes in eadem recta linea, secundum Zodiaci longitudinem extensa. Die tertia, hora septima, in hac serie dispositæ fuerunt Stellæ: orientalis a Iove distabat min. 1, sec. 30, occidentalis proxima min. 2: ab hac vero elongabatur occidentalior altera min. 10: erant præcise in eadem recta, et magnitudinis æqualis. Die quarta, hora secunda, circa Iovem quatuor stabant Stellæ, orientales duæ, ac duæ occidentales, in eadem ad unguem recta linea dispositæ, ut in proxima figura: Orientalior distabat a sequenti min. 3, hæc vero a Iove aberat min. 0, sec. 40, Iuppiter a proxima occidentali min. 4, hæc ab occidentaliori min. 6. Magnitudine erant fere æquales; proximior Iovi reliquis paulo minor apparebat. Hora autem septima, orientales Stellæ distabant tan- tum min. 0, sec. 30. Iuppiter ab orientali viciniori aberat min. 2, ab occidentali vero sequente min. 4, hæc vero ab occidentaliori distabat min. 3: erantque æquales omnes, et in eadem recta secundum Eclipticam extensa. Die quinta, Cælum fuit nubilosum. Die sexta, duæ solummodo apparuerunt Stellæ, medium Iovem intercipientes, ut in figura apposita spectatur: galileo_3.indd 146 28.1.2008 9:17:44 147 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK Najvzhodnejša izmed teh zvezd je bila od naslednje oddaljena 4 minute, ta od Jupitra 1 minuto, 40 sekund; Jupiter je bil od sebi najbližje zahodne oddaljen 6 minut, ta pa od najzahodnejše 8 minut. In vse so bile v isti ravni črti, raztegnjeni vzdolž zodiaka. t retjega dne sedmo uro so bile zvezde razporejene v takem so- sledju: vzhodna je bila od Jupitra oddaljena 1 minuto, 30 sekund, najbližja zahodna 2 minuti; druga, zahodnejša, je bila od te oddaljena 10 minut. Bile so natanko v isti ravni črti in enake velikosti. Četrtega dne ob drugi uri so okoli Jupitra stale štiri zvezde, dve vzhodno in dve zahodno, razporejeno v isti, popolnoma ravni črti, kot na naslednji risbi: Najvzhodnejša je bila od naslednje oddaljena 3 minute, ta pa je bila od Jupitra oddaljena 0 minut, 40 sekund, Jupiter od najbližje zahodne 4 minute, ta pa od najzahodnejše 6 minut. Bile so skoraj enako velike; najbližja Jupitru je bila videti nekoliko manjša od ostalih. Ob sedmi uri pa sta bili vzhodni zvezdi oddaljeni samo 0 minut, 30 sekund. Jupiter je bil 2 minuti stran od najbližje vzhodne, od naslednje zahodne 4 minute, ta pa je bila od najzahodnejše oddaljena 3 minute; vse so bile enake in raztegnjene v isti ravni črti vzdolž ekliptike. Petega dne je bilo nebo oblačno. Šestega dne sta se pojavili samo dve zvezdi z Jupitrom na sredi, kot je vidno na priloženi risbi: V z h o d V z h o d V z h o d V z h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d galileo_3.indd 147 28.1.2008 9:17:44 148 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS orientalis a Iove distabat min. 2, occidentalis vero min. 3: erant in eadem recta cum Iove, et magnitudine pares. Die septima, duæ adstabant Stellæ, a Iove orientales ambæ, in hunc dispositæ modum: intercapedines inter ipsas et Iovem erant æquales, unius nempe minuti primi; ac per ipsas et centrum Iovis recta linea incedebat. Die octava, hora prima, aderant tres Stellæ orientales omnes, ut in descriptione: Iovi proxima, exigua satis, distabat ab eo min. 1, sec. 20; media vero ab hac min. 4, eratque satis magna; orientalior, admodum exigua, ab hac distabat min. 0, sec. 20. Anceps eram, nunquid Iovi proxima una tantum, an duæ forent Stellulæ; videbatur enim interdum huic alia adesse versus ortum, mirum in modum exigua, et ab illa seiuncta per min. 0, sec. 10 tantum: fuerunt omnes in eadem recta linea secundum Zodiaci ductum extensæ. Hora vero tertia, Stella Iovi proxima illum fere tangebat; distabat enim ab eo min. 0, sec. 10 tantum: reliquæ vero a Iove remotiores factæ fuerunt; aberat enim media a Iove min. 6. t andem, hora quarta, quæ prius Iovi proxima erat, cum eo iuncta, non cernebatur amplius. Die nona, hora 0, m. 30, adstabant Iovi Stellæ duæ orientales, et una occidentalis, in tali dispositione: Orientalior, quæ satis exigua erat, a sequenti distabat min. 4; media, maior, a Iove aberat min. 7; Iuppiter ab occidentali, quæ parva erat, distabat min. 4. galileo_3.indd 148 28.1.2008 9:17:44 14 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK vzhodna je bila od Jupitra oddaljena 2 minuti, zahodna pa 3 minute; bili sta v isti črti z Jupitrom in enako veliki. Sedmega dne sta bili ob Jupitru dve zvezdi, obe vzhodno od Jupitra, razporejeni takole: razdalji med njima in Jupitrom sta bili enaki, in sicer eno minuto; in skozi njiju ter središče Jupitra je šla ravna črta. Osmega dne prvo uro so bile tam tri zvezde, vse vzhodno, kot na risbi: Jupitru najbližja, zelo majhna, je bila od njega oddaljena 1 minuto, 20 sekund, srednja pa je bila 4 minute stran od te in bila je precej velika; najvzhodnejša, zelo majhna, je bila od te oddaljena 0 minut, 20 sekund. Bil sem v dvomih, ali je Jupitru najbližja samo ena ali sta dve zvezdici; včasih se je namreč zdelo, da je v smeri proti vzhodu ob njej še ena, izjemno majhna in od te ločena samo 0 minut, 10 sekund. Vse so bile raztegnjene v isti ravni črti vzdolž poteka zodiaka. A tretjo uro se je Jupitru najbližja zvezda tega skoraj dotikala; od njega je bila namreč oddaljena samo 0 minut, 10 sekund, ostali pa sta se pomaknili stran od Jupitra. Srednja je bila namreč 6 minut stran od Jupitra. Naposled se je četrto uro ta, ki je bila prej Jupitru najbližja, z njim zlila in je ni bilo več videti. Devetega dne, ob 0. uri, 30 minut, sta bili blizu Jupitra dve zvezdi na vzhodu in ena na zahodu v takšni razporeditvi: Najvzhodnejša, ki je bila precej majhna, je bila od naslednje odda- ljena 4 minute; srednja, večja, je bila od Jupitra 7 minut stran; Jupiter je bil od zahodne, ki je bila majhna, oddaljen 4 minute. V z h o d Z a h o d V z h o d Z a h o d V z h o d Z a h o d V z h o d Z a h o d galileo_3.indd 149 28.1.2008 9:17:44 150 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS Die decima, hora prima, min. 30, Stellulæ binæ, admodum exiguæ, orientales ambæ, in tali dispositione visæ sunt: remotior distabat a Iove min. 10, vicinior vero min. 0, sec. 20; erantque in eadem recta. Hora autem quarta, Stella Iovi proxima amplius non apparebat: altera quoque adeo imminuta videbatur, ut vix cerni posset, licet aër præclarus esset; et a Iove remotior, quam antea, erat; distabat siquidem min. 12. Die undecima, hora prima, aderant ab oriente Stellæ duæ, et una ab occasu. Distabat occidentalis a Iove min. 4; orientalis vicinior aberat pariter a Iove min. 4; orientalior vero ab hac distabat min. 8: erant satis perspicuæ, et in eadem recta. Sed hora tertia, Stella quarta, Iovi proxima, ab oriente visa est, reliquis minor, a Iove dissita per min. 0, sec. 30, et a recta linea per reliquas Stellas protracta, modicum in aquilonem deflectens: splendidissimæ erant omnes, ac valde conspicuæ. Hora vero quinta cum dimidia, iam Stella orientalis, Iovi proxima, ab illo remotior facta, medium inter ipsum et Stellam orientaliorem, sibi propinquam, obtinebat locum; erantque omnes in eadem recta linea ad unguem, et eiusdem magnitudinis, ut in apposita descriptione videre licet: Die duodecima, hora 0, min. 40, Stellæ binæ ab ortu, binæ pariter ab occasu, adstabant. Orientalis remotior a Iove distabat min. 10, lon- ginquior vero occidentalis aberat min. 8, galileo_3.indd 150 28.1.2008 9:17:44 151 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK Desetega dne, ob 1. uri, 30 minut, sta se dve zvezdici, zelo majhni, obe vzhodni, pojavili v takšni razporeditvi: bolj odmaknjena je bila od Jupitra oddaljena 10 minut, bližja pa 0 minut, 20 sekund; in bili sta v isti ravni črti. Četrto uro pa se Jupitru najbližja zvezda ni več pojavljala; tudi druga je bila videti tako zmanjšana, da jo je bilo komaj moč razločiti, čeprav je bilo ozračje čisto, in od Jupitra je bila odmaknjena bolj kot prej, saj je bila oddaljena 12 minut. Enajstega dne prvo uro sta bili na vzhodu dve zvezdi in ena na zahodu. Zahodna je bila od Jupitra oddaljena 4 minute; bližnja vzhodna je bila enako 4 minute stran od Jupitra, najvzhodnejša pa je bila od te oddaljena 8 minut; bili sta dobro vidni in v isti ravni črti. t oda tretjo uro se je četrta zvezda, najbližja Jupitru, pojavila na vzhodu, manjša od ostalih, od Jupitra odmaknjena 0 minut, 30 sekund in od ravne črte, potegnjene skozi ostale zvezde, zmerno odstopajoča proti severu; vse so bile zelo bleščeče in zelo dobro vidne. t oda po petih urah in pol je vzhodna zvezda, najbližja Jupitru, potem ko se je oddaljila od njega, že zasedala prostor med samim Jupitrom in vzhodnejšo, sebi sosednjo zvezdo; vse so bile natančno v isti ravni črti in enako velike, kot je mogoče videti na priloženi risbi: Dvanajstega dne, ob 0. uri, 40 minut, sta bili dve zvezdi na vzhodu in prav tako dve za zahodu. V z h o d V z h o d V z h o d V z h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d galileo_3.indd 151 28.1.2008 9:17:45 152 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS erantque ambæ satis conspicuæ; reliquæ duæ Iovi erant vicinissimæ, et admodum exiguæ, præsertim orientalis, quæ a Iove distabat min. 0, sec. 40; occidentalis vero, min. 1. Hora vero quarta, Stellula, quæ Iovi erat proxima ex oriente, amplius non apparebat. Die decimatertia, hora 0, min. 30, duæ Stellæ apparebant ab ortu, duæ insuper ab occasu. Orientalis ac Iovi vicinior, satis perspicua, di- stabat ab eo min. 2; ab hac orientalior, minus apparens, aberat min. 4. Ex occidentalibus, remotior a Iove, conspicua valde, ab eo dirimebatur min. 4; inter hanc et Iovem intercidebat Stellula exigua ac occidentaliori Stellæ vicinior, cum ab ea non magis abesset min. 0, sec. 30. Erant omnes in eadem recta secundum Eclipticæ longitudinem ad unguem. Die decimaquinta (nam decimaquarta Cælum nubibus fuit obduc- tum), hora prima, talis fuit astrorum positus: tres nempe erant orientales Stellæ, nulla vero cernebatur occidentalis: orientalis Iovi proxima distabat ab eo min. 0, sec. 50; sequens ab hac aberat min. 0, sec. 20, ab hac vero orientalior min. 2; eratque reliquis maior; viciniores enim Iovi erant admodum exiguæ. Sed, hora proxime quinta, ex Stellis Iovi proximis una tantum cernebatur, a Iove distans min. 0, sec. 30; orientalioris vero elongatio a Iove adaucta erat; fuit enim tunc min. 4. At, hora sexta, præter duas, ut modo dictum est, ab oriente constitutas, una versus occasum cernebatur Stellula, admodum exigua, a Iove remota min. 2. galileo_3.indd 152 28.1.2008 9:17:45 153 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK Bolj odmaknjena vzhodna je bila 10 minut stran od Jupitra, bolj oddaljena zahodna pa je bila 8 minut proč in obe sta bili dobro vidni; ostali dve sta bili v neposredni bližini Jupitra in zelo majhni, zlasti vzhodna, ki je bila od Jupitra oddaljena 0 minut, 40 sekund, zahodna pa 1 minuto. Četrto uro pa se zvezdica, ki je bila najbližje Jupitru na vzhodu, ni več pojavljala. t rinajstega dne, ob 0. uri, 30 minut, sta se dve zvezdi pojavljali na vzhodu, poleg tega pa tudi dve na zahodu. Dobro vidna vzhodna zvezda, bližja Jupitru, je bila od njega od- daljena 2 minuti; vzhodnejša od te, manj vidna, je bila 4 minute stran. Od zahodnih je bila od Jupitra bolj odmaknjena, dobro vidna, od njega oddeljena za 4 minute; vmes med njo in Jupitrom se je pojavljala majhna zvezdica, bližja najzahodnejši zvezdi, saj od nje ni bila več kot 0 minut, 30 sekund stran. Vse so bile v isti ravni črti natančno vzdolž ekliptike. Petnajstega dne (štirinajstega so namreč nebo zakrivali oblaki) prvo uro je bil položaj zvezd takšen: t orej: tri zvezde so bile vzhodno, na zahodu pa ni bilo videti nobene. Vzhodna zvezda, najbližja Jupitru, je bila od njega oddaljena 0 minut, 50 sekund, naslednja je bila od te 0 minut, 20 sekund stran, vzhodnejša od te pa dve minuti in bila je večja od ostalih; najbližji Jupitru sta bili namreč zelo majhni. t oda proti peti uri se je od Jupitru najbližjih zvezd videla samo ena, od Jupitra oddaljena 0 minut, 30 sekund, oddaljenost vzhodnejše od Jupitra pa se je povečala; tedaj je namreč bila 4 minute. t oda šesto uro je bilo poleg dveh, stacioniranih – kot je bilo pravkar povedano – na vzhodu, hkrati proti zahodu opaziti zelo majhno zvezdico, od Jupitra oddaljeno 2 minuti. V z h o d Z a h o d V z h o d Z a h o d V z h o d Z a h o d V z h o d Z a h o d galileo_3.indd 153 28.1.2008 9:17:45 154 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS Die decimasexta, hora sexta, in tali constitutione steterunt: Stella nempe orientalis a Iove min. 7 aberat, Iuppiter a sequenti occidua min. 5, hæc vero a reliqua occidentaliori min. 3: erant omnes eiusdem proxime magnitudinis, satis conspicuæ, et in eadem recta linea exquisite secundum Zodiaci ductum. Die decimaseptima, hora 1, duæ aderant Stellæ: orientalis una, a Iove distans min. 3, occidentalis altera, distans min. 10: hæc erat aliquanto minor orientali. Sed, hora 6, orientalis proximior erat Iovi, distabat nempe min. 0, sec. 50; occidentalis vero remotior fuit, scilicet min. 12. Fuerunt in utraque observatione in eadem recta, et ambæ satis exiguæ, præsertim orientalis in secunda observatione. Die 18, hora 1, tres aderant Stellæ, quarum duæ occidentales, orientalis vero una: distabat orientalis a Iove min. 3, occidentalis proxima m. 2; occidentalior reliqua aberat a media min. 8: omnes fue- runt in eadem recta ad unguem, et eiusdem fere magnitudinis. At, hora 2, Stellæ viciniores paribus a Iove aberant interstitiis: occidua enim aberat ipsa quoque min. 3. Sed, hora 6, quarta Stellula visa est inter orientaliorem et Iovem, in tali configuratione: galileo_3.indd 154 28.1.2008 9:17:45 155 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK Šestnajsti dan šesto uro so stale v takšni razporeditvi: to je, vzhodna zvezda je bila 7 minut stran od Jupitra, Jupiter od nasle- dnje zahodne 5 minut, ta pa od preostale, najzahodnejše, 3 minute. Vse so bile približno enake velikosti, dobro vidne in v isti ravni črti točno vzdolž poteka zodiaka. Sedemnajstega dne ob 1. uri sta bili tam dve zvezdi: ena vzhodno, od Jupitra odmaknjena 3 minute, druga zahodno, od- maknjena 10 minut; ta je bila nekoliko manjša od vzhodne. t oda šesto uro je bila vzhodna bliže Jupitru (oddaljena je namreč bila 0 minut, 50 sekund), zahodna pa je bila bolj oddaljena, in sicer 12 minut. Pri obeh opazovanjih sta bili v isti ravni črti in obe precej majhni, zlasti vzhodna pri drugem opazovanju. Osemnajstega dne ob 1. uri so bile prisotne tri zvezde, od teh dve na zahodu, ena pa na vzhodu; vzhodna je bila od Jupitra oddaljena 3 minute, najbližja zahodna 2 mi- nuti, preostala najzahodnejša je bila od srednje 8 minut stran; vse so bile natanko v isti ravni črti in skoraj iste velikosti. t oda drugo uro sta bili zvezdi, ki sta bili bliže Jupitru, od njega odmaknjeni v enaki razdalji; tudi sama zahodna je bila namreč 3 minute stran. A šesto uro se je med skrajno vzhodno zvezdo in Jupitrom pokazala četrta zvezdica, in sicer v naslednji razporeditvi: V z h o d V z h o d V z h o d V z h o d V z h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d galileo_3.indd 155 28.1.2008 9:17:45 156 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS orientalior distabat a sequenti min. 3, sequens a Iove min. 1, sec. 50, Iuppiter ab occidentali sequenti min. 3, hæc vero ab occidentaliori min. 7: erant fere æquales; orientalis tantum Iovi proxima reliquis erat paulo minor: erantque in eadem recta Eclipticæ parallela. Die 19, hora 0, min. 40, Stellæ duæ solummodo occiduæ a Iove conspectæ fuerunt, satis magnæ, et in eadem recta cum Iove ad unguem, ac secundum Eclipticæ ductum dispositæ. Propinquior a Iove distabat min. 7, hæc vero ab occidentaliori min. 6. Die 20, nubilosum fuit cælum. Die 21, hora 1, min. 30, Stellulæ tres satis exiguæ cernebantur in hac constitutione: orientalis aberat a Iove min. 2, Iuppiter ab occidentali sequente min. 3, hæc vero ab occidentaliori min. 7: erant ad unguem in eadem recta Eclipticæ parallela. Die 25, hora 1, min. 30 (nam superioribus tribus noctibus cælum fuit nubibus obductum), tres apparuerunt Stellæ: orientales duæ, quarum distantiæ inter se et a Iove æquales fuerunt, ac. min. 4; occidentalis una aberat a Iove min. 2: erant in eadem recta ad unguem, secundum Eclipticæ ductum. Die 26, hora 0, min. 30, binæ tantum aderant Stellæ: orientalis una, distans a Iove min. 10; occidentalis altera, distans min. galileo_3.indd 156 28.1.2008 9:17:45 157 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK najvzhodnejša je bila od naslednje oddaljena 3 minute, naslednja od Jupitra 1 minuto, 50 sekund, Jupiter od naslednje zahodne 3 minute, ta pa od najzahodnejše 7 minut; bile so skoraj enake, le vzhodna, bliže Jupitru, je bila nekoliko manjša od ostalih; in bile so v isti ravni črti, vzporedni z ekliptiko. Devetnajstega dne, ob 0. uri, 40 minut, je bilo opaziti samo dve zvezdi zahodno od Jupitra, precej veliki in natanko v isti ravni črti z Jupitrom ter razporejeni vzdolž poteka ekliptike. Bližja je bila od Jupitra oddaljena 7 minut, ta pa od najzahodnejše 6 minut. Dvajsetega dne je bilo nebo oblačno. Enaindvajsetega dne, ob 1. uri, 30 minut, je bilo moč opaziti tri precej majhne zvezdice v takšni razporeditvi: vzhodna je bila od Jupitra 2 minuti stran, Jupiter 3 minute od naslednje zahodne, ta pa 7 minut od najzahodnejše; bile so v natanko isti ravni črti, vzporedni z ekliptiko. Petindvajsetega dne, ob 1. uri, 30 minut (prejšnje tri noči je bilo namreč nebo prekrito z oblaki), so se pojavile tri zvezde: dve vzhodno, katerih medsebojna razdalja in pa razdalja od Jupitra sta bili enaki, in sicer 4 minute. Ena zahodno je bila 2 minuti stran od Jupitra. Bile so v natanko isti ravni črti vzdolž poteka ekliptike. Šestindvajsetega dne, ob 0. uri, 30 minut, sta bili prisotni samo dve zvezdi: ena vzhodno, od Jupitra oddaljena 10 minut; druga zahodno, oddaljena V z h o d Z a h o d V z h o d Z a h o d V z h o d V z h o d Z a h o d Z a h o d galileo_3.indd 157 28.1.2008 9:17:46 158 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS 6: orientalis erat aliquanto minor occidentali. Sed hora 5, tres visæ sunt Stellæ: præter enim duas iam adnotatas, tertia ex occidente prope Iovem, ad- modum exigua, cernebatur, quæ prius sub Iove latitabat, distabatque ab eo min. 1; orientalis vero remotior, quam antea, videbatur, distans nempe a Iove min. 11. Hac nocte primum Iovis et adiacentium planeta- rum progressum, secundum Zodiaci longitudinem, facta relatione ad fixam quandam, observare placuit: spectabatur enim fixa Stella orien- tem versus, distans a Planeta orientali min. 11, et paululum in austrum deflectebat, in hunc qui sequitur modum: Die 27, hora 1, min. 4, apparebant Stellæ in tali configuratione: orientalior distabat a Iove min. 10, sequens, Iovi proxima, min. 0, sec. 30; occidentalis sequens aberat min. 2, sec. 30; ab hac occidentalior distabat min. 1. Viciniores Iovi exiguæ apparebant, præsertim orienta- lis; extremæ vero erant admodum conspicuæ, in primis vero occidua; rectamque lineam secundum Eclipticæ ductum designabant ad unguem. Horum Planetarum progressus versus ortum ex collatione ad praedictam fixam manifeste cernebatur; ipsi enim Iuppiter cum adstantibus Planetis vicinior erat, ut in apposita figura videre licet. Sed hora 5, Stella orien- talis Iovi proxima aberat ab eo min. 1. Die 28, hora 1, duæ tantum Stellæ videbantur; orientalis, distans a Iove min. 9; occidentalis vero, min. 2: erant satis conspicuæ et in eadem recta: ad quam lineam fixa perpendiculariter incidebat in Planetam orientalem, veluti in figura: galileo_3.indd 158 28.1.2008 9:17:46 15 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK 6 minut; vzhodna je bila nekoliko manjša od zahodne. t oda ob 5. uri je bilo videti tri zvezde: poleg dveh že omenjenih je bilo namreč na zahodu blizu Jupitra opaziti tretjo, zelo majhno, ki se je prej skrivala za Jupitrom, od njega pa je bila oddaljena 1 minuto; vzhodna je bila videti bolj oddaljena kot prej in sicer oddaljena 11 minut od Jupitra. t o noč sem sklenil prvič opazo- vati napredovanje Jupitra in sosednih planetov vzdolž poteka zodiaka v odnosu do neke zvezde stalnice; 158 v smeri proti vzhodu je bilo namreč opaziti zvezdo stalnico, od vzhodnega planeta oddaljeno 11 minut; bila je nekoliko odmaknjena proti jugu, in sicer na naslednji način: Sedemindvajsetega dne, ob 1. uri, 4 minute, 159 so se zvezde poja- vljale v takšni konfiguraciji: najvzhodnejša je bila od Jupitra oddaljena 10 minut, naslednja, Jupitru najbližja, 0 minut, 30 sekund, naslednja zahodna je bila stran 2 minuti, 30 sekund, najzahodnejša je bila od te oddaljena 1 minuto. Obe blizu Jupitra sta bili videti majhni, zlasti vzhodna, skrajni pa sta bili zelo vidni, še zlasti zahodna, in zarisovale so ravno črto natanko vzdolž poteka ekliptike. Napredno gibanje teh planetov v smeri proti vzhodu je bilo jasno vidno iz primerjave s prej omenjeno zvezdo stalnico, saj ji je bil Jupiter s sosednjimi planeti bližji, kot se lahko vidi na priloženi risbi. t oda ob 5. uri je bila Jupitru najbližja vzhodna zvezda od njega 1 minuto stran. Osemindvajsetega dne se je ob 1. uri videlo samo dve zvezdi: vzhodno, od Jupitra oddaljeno 9 minut, in pa zahodno, 2 minuti. Bili sta dobro vidni in v isti ravni črti; na to črto je pravokotno na vzhodni planet padala zvezda stalnica, kot kaže risba: V z h o d V z h o d V z h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d stalnica galileo_3.indd 159 28.1.2008 9:17:46 160 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS sed, hora 5, tertia Stellula, ex oriente distans a Iove min. 2, conspecta est in eiusmodi constitutione: Die 1 Martii, hora 0, min. 40, quatuor Stellæ orientales omnes conspectæ sunt, quarum Iovi proxima aberat ab eo min. 2, sequens ab hac m. 1, tertia m. 0, sec. 2, eratque reliquis clarior; ab ista vero distabat orientalior min. 4, et reliquis erat minor. Rectam proxime designabant lineam, nisi quod tertia a Iove paululum attollebatur. Fixa cum Iove et orientaliori trigonum æquilaterum constituebat, ut in figura: Die 2, hora 0, min. 40, tres adstabant Planetæ, orientales duo, unus vero occiduus, in tali configuratione: Aberat orientalior a Iove min. 7, ab hoc distabat sequens min. 0, sec. 30; occidentalis vero elongabatur a Iove min. 2: erant extremi lucidiores ac maiores reliquo, qui admodum exiguus apparebat. Orientalior a recta linea, per reliquos et Iovem ducta, paululum in boream videbatur elatus. galileo_3.indd 160 28.1.2008 9:17:46 161 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK t oda ob 5. uri je bilo na vzhodu opaziti tretjo zvezdico, od Jupitra oddaljeno 2 minuti, v takšni razporeditvi: Prvega marca, ob 0. uri, 40 minut, je bilo opaziti štiri zvezde, vse na vzhodu, in Jupitru najbližja med njimi je bila 2 minuti stran od njega, naslednja 1 minuto od te, tretja 0 minut, 20 sekund in bila je svetlejša od ostalih; najvzhodnejša je bila od te oddaljena 4 minute in bila je manjša od ostalih. t vorile so skoraj ravno črto, le da je bila tretja od Jupitra ne- koliko dvignjena. Zvezda stalnica je skupaj z Jupitrom in najvzhodnejšo tvorila enakostranični trikotnik, kot na risbi: Drugega dne, ob 0. uri, 40 minut, so bili ob Jupitru trije planeti, dva vzhodno, eden pa zahodno, v takšni konfiguraciji: Najvzhodnejši je bil od Jupitra 7 minut stran, naslednji je bil od tega planeta oddaljen 0 minut, 30 sekund, zahodni pa je bil od Jupiter oddaljen 2 minuti. Oba skrajna sta bila svetlejša in večja od tretjega, ki je bil videti zelo majhen. Najvzhodnejši je bil videti dvignjen nekoliko V z h o d V z h o d V z h o d V z h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d Z a h o d stalnica stalnica stalnica galileo_3.indd 161 28.1.2008 9:17:46 162 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS Fixa iam adnotata ab occidentali Planeta min. 8 distabat, secundum per- pendicularem ab ipso Planeta ductam super lineam rectam per Planetas omnes extensam; veluti apposita figura demonstrat. Hasce Iovis et adiacentium Planetarum ad Fixam collationes appo- nere placuit, ut ex illis eorundem Planetarum progressus, tum secundum longitudinem, tum etiam secundum latitudinem, cum motibus, qui ex tabulis hauriuntur, ad unguem congruere, quilibet intelligere possit. Hæ sunt observationes quatuor Mediceorum Planetarum, recens ac primo a me repertorum, ex quibus, quamvis illorum periodos numeris colligere nondum detur, licet saltem quædam animadversione digna pronunciare. Ac primo, cum Iovem consimilibus interstitiis modo consequantur, modo præeant, ab eoque tum versus ortum, tum in occasum angustissi- mis tantum divaricationibus elongentur, eundemque retrogradum pariter atque directum concomitentur, quin circa illum suas conficiant conver- siones, interea dum circa mundi centrum omnes una duodecennales periodos absolvunt, nemini dubium esse potest. Convertuntur insuper in circulis inæqualibus: quod manifeste colligitur ex eo, quia in maioribus a Iove digressionibus nunquam binos Planetas iunctos videre licuit; cum tamen prope Iovem duo, tres et interdum omnes simul constipati reperti sint. Depræhenditur insuper, velociores esse conversiones Planetarum angustiores circa Iovem circulos describentium: propinquiores enim Iovi Stellæ sæpius spectantur orientales, cum pridie ex occasu apparuerint, et e contra: at Planeta, maximum permeans orbem, accurate præadnotatas reversiones perpendenti, restitutiones semimenstruas habere videtur. Eximium præterea præclarumque habemus argumentum pro scrupulo ab illis demendo, qui in Systemate Copernicano conversionem Planetarum circa Solem æquo animo ferentes, adeo perturbantur ab unius Lunæ circa t erram latione, interea dum ambo annuum orbem circa Solem absolvunt, ut hanc universi constitutionem, tanquam im- possibilem, evertendam esse arbitrentur: nunc enim, nedum Planetam unum circa alium convertibilem habemus, dum ambo magnum circa Solem perlustrant orbem, verum quatuor circa Iovem, instar Lunæ circa t ellurem, sensus nobis vagantes offert Stellas, dum omnes simul cum Iove, 12 annorum spatio, magnum circa Solem permeant orbem. Prætereundum tandem non est, quanam ratione contingat, ut Medi- cea Sidera, dum angustissimas circa Iovem rotationes absolvunt, seme- tipsis interdum plusquam duplo maiora videantur. Causam in vaporibus terrenis minime quærere possumus; apparent enim aucta, seu minuta, galileo_3.indd 162 28.1.2008 9:17:46 163 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK proti severu od ravne črte, speljane skozi ostala dva in Jupiter. Že ome- njena zvezda stalnica je bila od zahodnega planeta oddaljena 8 minut vzdolž pravokotne črte, speljane od samega planeta na ravno črto, ki se je raztezala skozi vse planete, kot kaže priložena risba. t e primerjave Jupitra in spremljajočih planetov z zvezdo stalnico sem sklenil dodati zato, da bi iz njih lahko vsakdo razumel, da se napre- dna gibanja teh istih planetov tako po longitudi, 160 kot tudi po latitudi 161 natančno ujemajo z gibanji, ki jih dobimo na tablicah. t o so opazovanja štirih Medičejskih zvezd, ki sem jih pred kratkim odkril prvič, in čeprav še ni mogoče izračunati njihovih obhodnih dob, lahko na osnovi njih povemo nekaj pozornosti vrednih dejstev. Kot prvo: ker v podobnih razdaljah Jupitru enkrat sledijo, drugič pa so pred njim, ker so od njega tako vzhodno kot zahodno oddaljene samo v zelo kratkih razmikih in ker ga spremljajo tako v njegovem retrogradnem kot tudi naprednem gibanju, nihče ne more dvomiti, da krožijo okoli njega, medtem ko vsi skupaj opravljajo 12-letna periodična gibanja okoli središča vesolja. Poleg tega krožijo v neenakih krogih; to je jasno razvidno iz dejstva, da pri večjih oddaljitvah od Jupitra nikoli ni mogoče videti dveh planetov združenih, medtem ko pa v bližini Jupitra vendarle najdemo nakopičene dva, tri in včasih vse hkrati. Poleg tega je opaziti, da so kroženja planetov, ki okoli Jupitra opi- sujejo manjše kroge, hitrejša; zvezde bliže Jupitru je namreč pogosteje opaziti na vzhodu, medtem ko so se dan poprej kazale na zahodu, in obratno, toda če človek natančno razišče prej omenjena kroženja, se zdi, da planet, ki se giblje po največji krožnici, kroženje zaključi v pol meseca. Razen tega imamo izjemen in sijajen argument, da preženemo pomisleke tistih, ki ravnodušno tolerirajo kroženje planetov okoli Sonca v kopernikanskem sistemu, 162 kroženje ene Lune okoli Zemlje, medtem ko obe [telesi] skupaj opravljata letno kroženje okoli Sonca, pa jih tako zelo bega, da je po njihovem mnenju treba takšno ureditev vesolja ovreči kot nemogočo; zdaj namreč nimamo več samo enega planeta, ki kroži okoli drugega, medtem ko oba po veliki krožnici potujeta okoli Sonca, ampak nam vidna zaznava ponuja štiri zvezde, ki se gibljejo okoli Jupitra kakor Luna okoli Zemlje, medtem ko vse skupaj z Jupitrom v 12-letnem obdobju opisujejo veliki krog okoli Sonca. 163 Končno ne smemo zanemariti razloga, zakaj se dogaja, da so Medičejske zvezde, medtem ko v majhnih krogih krožijo okoli Jupitra, včasih videti več kot dvakrat večje. Vzroka za to sploh ne smemo iskati galileo_3.indd 163 28.1.2008 9:17:47 164 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS dum Iovis et propinquarum fixarum moles nil immutatæ cernuntur. Accedere autem illos, adeoque a terra elongari, circa suæ conversionis perigæum, aut apogæum, ut tantæ mutationis causam nanciscantur, omnino inopinabile videtur: nam arcta circularis latio id nulla ratione præstare valet; ovalis vero motus (qui in hoc casu rectus fere esset) et inopinabilis, et iis quæ apparent nulla ratione consonus, esse videtur. Quod hac in re succurrit, lubens profero, ac recte philosophantium iu- dicio censuræque exhibeo. Constat, terrestrium vaporum obiectu Solem Lunamque maiores, sed fixas atque Planetas minores, apparere: hinc Luminaria prope horizontem maiora, Stellæ vero, minores ac plerunque inconspicuæ, imminuuntur etiam magis, si iidem vapores lumine fuerint perfusi; idcirco Stellæ interdiu ac intra crepuscula admodum exiles apparent; Luna non item, ut supra quoque monuimus. Constat insuper, non modo t ellurem, sed etiam Lunam, suum habere vaporosum orbem circumfusum, tum ex his quæ supra diximus, tum maxime ex iis, quæ fusius in nostro Systemate dicentur: at idem quoque de reliquis Planetis ferre iudicium congrue possumus; adeo ut etiam circa Iovem densiorem reliquo æthere ponere orbem, inopinabile minime videatur; circa quem, instar Lunæ circa elementorum sphæram, Planetæ MEDICEI circum- ducantur, atque huius orbis obiectu, dum apogæi fuerint, minores, dum vero perigæi, per eiusdem orbis ablationem, seu attenuationem, maiores, appareant. Ulterius progredi temporis angustia inhibet; plura de his brevi candidus Lector expectet. galileo_3.indd 164 28.1.2008 9:17:47 165 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK v zemeljskih izparinah; pokažejo so namreč povečane ali pomanjšane, medtem ko so velikosti Jupitra in bližnjih zvezd stalnic videti popol- noma nespremenjene. Da pa bi se planeti okoli apogeja 164 in perigeja 165 svojega kroženja tako zelo približevali Zemlji in se od nje tako zelo oddaljevali, da bi povzročili tolikšno spremembo, se zdi popolnoma neverjetno, kajti manjše krožno gibanje tega na noben način ne more povzročiti, za ovalno gibanje (ki bi bilo v tem primeru skoraj ravno) pa se zdi, da je tako neverjetno kot tudi v popolnem neskladju s pojavi. 166 Z idejami, ki se mi ob tem porajajo, rade volje pridem na dan in jih ponudim v presojo in kritiko pravim filozofom. Znano je, da sta Sonce in Luna zato, ker se vmes nahajajo zemeljske izparine, videti večja, zvezde stalnice in planeti pa manjši; zato so svetleča nebesna telesa blizu horizonta videti večja, 167 zvezde [in planeti] pa manjše in večinoma neopazne in manjšajo se še bolj, če se skozi te izparine preliva svetloba. Zato so zvezde [in planeti] podnevi in ob somraku videti zelo medle, ne pa tudi Luna, kot smo opozorili tudi zgoraj. 168 Vrh tega je tako na osnovi tega, kar smo povedali zgoraj, kot tudi še zlasti tega, o čemer bo obširneje govor v našem Sistemu, 160 znano, da svoje izparinaste sfere nima samo Zemlja, ampak tudi Luna; a natanko enako lahko sodimo tudi o ostalih planetih, tako da se ne zdi niti najmanj neverjetno trditi, da je tudi okoli Jupitra sfera, gostejša od ostalega etra, okoli katere krožijo MEDIČEJSKI planeti kakor Luna okoli sfere elementov, 170 in ker je vmes ta sfera, so v apogeju videti manjši, v perigeju, ker te sfere ni ali je stanjšana, pa večji. Nadaljnje poglabljanje mi preprečuje pomanjkanje časa; častitljivi bralec naj še več o teh vprašanjih pričakuje v kratkem. galileo_3.indd 165 28.1.2008 9:17:47 166 OPOMBE 1 Latinsko besedilo temelji na izdaji, ki jo je pripravil A. Favaro (EN, III, str. 53–96). 2 Galileo je delo najprej imenoval Astronomski glasnik (Astronomicus nuntius ali nuncius). Glasnika je iz »astronomskega« v »zvezdnega« spremenil, ko je odkril Jupitrove satelite. Prvotno izbrani naslov se je kljub temu ohranil kot naslov prve strani dejanskega astronomskega poročila, za posvetilom Cosimu II. de’ Medici. Prim. str. 168–169, op. 33. Nuntius lahko pomeni tako »glasnik«, ki prinaša novice, kot tudi »novica«, ki jo glasnik sporoča. V italijanščini Galileo svoje delo imenuje Avviso astronomico (Astronomski glasnik ali Astronomski vestnik). 3 Prim. Galileovi pismi B. Vinti 30. januarja 1610 (EN, X, str. 281; tu str. 226) in 13. februarja istega leta (EN, X, str. 283), v katerih ravno tako piše, da je delo namenjeno astronomom in filozofom. Glede na uveljavljeno hierarhijo ved, po kateri je filozofija višja znanost od matematične vede astronomije, je to precej drzna, a za Galileovo razumevanje statusa astronomske znanosti bistvena poteza. Galileo si kot strokovnjak za matematične vede jemlje pravico, da preučuje in razsoja o stvareh, ki sodijo po taisti klasifikaciji v filozofijo narave. O tem prim. tudi Dialogo sopra i due massimi sistemi del mondo, tolemaico e copernicano (Dialog o dveh glavnih sistemih sveta, ptolemaj- skem in kopernikanskem) iz leta 1632 (EN, VII, str. 369), kjer Galileo ločuje med nalogami »čistega astronoma računarja« (astronomo puro calculatore) in »astronoma filozofa« (astronomo filosofo). Galileo svoje delo torej očitno – tako kot tudi Kepler svoje – uvršča v domeno astronoma filozofa. 4 Galileo Galilei se je rodil 15. februarja 1564 v Pisi očetu Vincenzu Galileu in Giulii Ammannati iz Pescie. Njegovim družinskim prednikom, ki so se najprej pisali Bonaiuti in so živeli v Firencah, je mogoče slediti vse do konca 13. stoletja. Ime Galilei je družina privzela v 15. stoletju. Vincenzo Galilei jo je iz Firenc preselil v Piso. 5 Galileo je začel na univerzi v Padovi predavati 7. decembra 1592, potem ko je prevzel mesto umrlega Giuseppeja Molettija. 6 Lat. perspicillum. Beseda etimološko izhaja iz besede speculum in je intenziv od specillum, kar pomeni »leča« ali »steklo korekcijskih očal«. V italijanskih besedilih je Galileo kot sopomenko uporabljal več izrazov: occhiale, can- nocchiale, occhiale in canna, cannone, cannone da veder lontano, cannone dalla/della lunga vista, cannone della veduta lunga. Z besedo »teleskop« (telescopium ali telescopio) je Galileovo napravo prvi imenoval grški poet in teolog Johannes Desmiani na svečani večerji, ki jo je v Rimu 14. aprila 1610 galileo_3.indd 166 28.1.2008 9:17:47 167 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK v Galileovo čast priredil ustanovitelj Accademie dei Lyncei Federico Cesi. V sodobnih prevodih in študijah obstajajo za perspicillum in njegove sinonime različne rešitve. V angleščini npr. telescope, Galileo’ s telescope, spyglass, v francoščini lunette, v nemščini Augenglas ipd. Da bi Galileovo napravo, ki je znana tudi kot »Galileov teleskop« ali »nizozemski teleskop« (refraktor ozi- roma lečni teleskop) ločili od »astronomskega teleskopa« (reflektor oziroma zrcalni teleskop), ki se po svojih značilnostih bistveno razlikuje od Galileovega, smo se odločili, da za occhiale in sinonime uporabimo besedo »daljnogled«. 7 Lat. (sc. perspicilli) a se reperti. Galileo ne trdi, da je daljnogled popolnoma njegova iznajdba, saj v nadaljevanju opisuje, kako je slišal zanj. t u hoče povedati le to, da je sam odkril načela za njegovo izdelavo in izboljšal moč povečave v primerjavi z že obstoječimi daljnogledi. 8 Lat. in facie lunae. Db. »na obličju Lune«. Že v antiki so opazovalci Lune na njej razbirali obrazne poteze; najznamenitejši spis o tem vprašanju je Plutar- hovo delo iz zbirke Moralia z naslovom De facie quae in orbe lunae apparet ali De facie in orbe lunae ( O obrazu na Lunini krogli). 9 Galileo seveda ne govori o današnjih meglicah, temveč o tistih zvezdah, ki jih je Ptolemaj v Almagestu imenoval »megličaste« ali »zamegljene«, kot so npr. zvezdi v Orionovi glavi in Jasli. 10 Skladno s tedaj sprejetim poimenovanjem Galileo nebesna telesa, ki jim danes pravimo Jupitrovi sateliti ali Jupitrove lune, imenuje »planeti« (lat. planetae). Včasih uporabi besedo stella (»zvezda«) oziroma stellula (»zvezdica«) ali me- taforo cohors (»trop«, »roj«). Izraz »satelit«, ki je etruščanskega izvora (njegov izvor ni pojasnjen) in dobesedno pomeni »telesni stražar; spremljevalec«, je uveljavil šele Kepler v svojem poročilu o teh nebesnih telesih z naslovom Nar- ratio de observatis a se quatuor satellitibus erronibus ( P o r o č i l o o š t i r i h t a v a j o č i h satelitih, ki sem jih opazoval). V Dissertatio cum Nuncio Sidereo (Razgovor z Zvezdnim glasnikom) Kepler za njih uporablja izraz circulatores. 11 Oziroma »periodah«. 12 Cosimo II. de’ Medici je postal veliki vojvoda leta 1609, ko je umrl njegov oče Ferdinand I., poročen z veliko vojvodinjo Kristino Lorensko. Ferdinand I. je nasledil Francesca, ta pa Cosima I. Galileo je Cosimu II. posvetil že svojo prvo objavljeno delo, navodila za rabo t. i. geometrijskega in vojaškega kompasa (Le Operazioni del compasso geometrico et militare), ki so izšla v Padovi leta 1606. 13 Prim. Propercij, Elegije 3, 2, 19. 14 Lat. simulacra rerum. Prim. Lukrecij, De rerum natura (O naravi sveta) 4, 45–52. 15 Značilen topos v tem času zelo razširjenih priročnikov o veščini spominjanja (artes memoriae). 16 Cometes v grščini pomeni »lasata zvezda«; isto pomeni v latinščini crinita stella (crinitus – lasat). Prim. Plinij, Historia naturalium (Naravoslovje) 2, 89. galileo_3.indd 167 28.1.2008 9:17:47 168 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS 17 Prim. Svetonij, Divus Iulius ( B o ž a n s k i J u l i j) 88; Ovidij, Metamorfoze 15, 845–850. 18 Prim. str. 167, op. 10. 19 tj., zvezd stalnic. 20 t j., planetov. »Popotne«, »tavajoče« (vagantes) zvezde danes imenujemo planeti, saj plánes v grščini pomeni »tavajoč«, »blodeč«. Galileo imenuje planete tudi erraticae stellae in stellae vagae. Planeti za razliko od »netava- jočih« zvezd, tj., zvezd stalnic, ki ne spreminjajo medsebojnih leg, nenehno »potujejo«, »tavajo«, »blodijo« po nebu. 21 Prim. zaključek Zvezdnega glasnika. 22 Čeprav Galileo ne omenja Kopernikovega imena, ima v mislih njegov heliocen- trični sistem, v katerem je v središču gibanj vseh nebesnih teles Sonce. Jupiter obkroži Sonce v 11 letih in 315 dneh. Prim. tudi zaključek Zvezdnega glasnika. 23 Da bi po njem imenoval kako zvezdo, je kasneje Galilea prosil tudi francoski kralj Henrik IV . 24 Prim. Ptolemaj, Tetrabiblos ( Astrološki sestav v štirih knjigah)) 3, 20. 25 Medium coeli je sečišče nebesnega poldnevnika (meridiana) in ekliptike. 26 Sledimo prevodu in pojasnilu I. Pantin. Sua regia pomeni Jupitrovo »hišo« v astrološkem pomenu. Jupitrova hiša je ob Cosimovem rojstvu osvetljevala »vzhodni kot«, to je ascendent na sečišču ekliptike in vzhodnega horizonta, ali, z drugo besedo, horoscopus. Galileo je celo napravil horoskop za Cosima II., ki je bil rojen 12. maja 1590, eno uro po sončnem zahodu. 27 Galileo je na prošnjo Ferdinanda I. in Kristine Lorenske od leta 1605 dalje Cosima II. med poletnimi počitnicami poučeval načela svojega geometrijskega in vojaškega kompasa ter matematične vede. 28 Prim. str. 166, op. 4 o Galileovi družini. 29 Galileo je najprej želel imenovati nove zvezde po Cosimu II. Cosmica sydera, »Cosimove zvezde«, vendar je po nasvetu Cosimovega tajnika Belisaria Vinte ime spremenil v Medicea sydera, »Medičejske zvezde«. 30 t j., 12. marca 1610. Običajno so se formalna pisma datirala z rimskim načinom označevanja dni. Galileo je posvetilo napisal dan, preden je knjiga prišla iz tiska, ki se je začel že konec januarja 1610. 31 Consiglio dei Dieci. Svet deseterice je bil ustanovljen leta 1310 kot organ za javno varnost, trajna institucija pa je postal leta 1335. Njegovi člani so bili za obdobje enega leta izvoljeni s spiska, ki sta ga sestavila Maggior Consiglio in Signoria. Svetu so predsedovali trije Capi, ki so to funkcijo opravljali en mesec. V pristojnosti sveta je bila notranja politika (vse, kar je zadevalo javno varnost, med drugim tudi kriminal in morala), pa tudi zunanje zadeve, vojna, finance in dovoljenja za tiskanje knjig. 32 Riformatori dello Studio di Padova se je imenovalo nadzorno telo Univerze v Padovi, ki je sodila pod Beneško republiko. Od leta 1517 so ga sestavljali trije člani beneškega senata, ki so pisali priporočila za svet deseterice in bili zadolženi za cenzuro na beneških ozemljih. galileo_3.indd 168 28.1.2008 9:17:47 16 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK 33 t a del knjige je bil natisnjen prej kot naslovna stran in posvetilo, zato se je ohranil prvotno izbrani naslov Astronomicus nuncius. Prim. str. 166, op. 2. 34 Medicea sidera so prelepili čez Cosmica sidera. Galileo je namreč menil, da bo Cosimo želel, da novoodkrite Jupitrove satelite imenuje po njem Cosmica sidera. Po nasvetu Belisaria Vinte jih je imenoval po štirih Medičejcih Medicea sidera. 35 »V pregled in razmislek« najavlja za Galilea značilni dvojni register: videno je treba premisliti. Prim. Galileovo pismo Ch. Grienbergerju 1. septembra 1911 (EN, XI, str. 183; tu str. 289). 36 t j., zvezd stalnic. Prim. Cicero, De natura deorum (O naravi bogov) 2, 54–55; 3, 20 in 51. 37 Ptolemaj v svojem katalogu zvezd v Almagestu (7, 5 – 8, 1) našteva 1002 zvezdi, Plinij v Naravoslovju (2, 28) 1600, t ycho Brahe pa jih v katalogu iz leta 1592 našteje samo 777. 38 Lat. diametrum, gr. diametros. Prim. tudi rokopis Zvezdnega glasnika in pismo A. de’ Medici 7. januarja 1610 (EN, X, str. 273 in 277). Galileo je tudi tam zapisal, da je Luna od Zemlje oddaljena 60 zemeljskih premerov, čeprav je bila splošno sprejeta ocena, da je oddaljena 60 zemeljskih polmerov. Galileo je izraz »premer« (diametrum, diametros) redno uporabljal namesto izraza »polmer« (semidiametrum, semidiametros). Ko ima v mislih »premer«, ga imenuje integrum diametrum. Prim. nadaljevanje Zvezdnega glasnika, str. 95 in str. 170, op. 57. 39 Galileo govori o daljnogledu z močjo 30-kratnega povečevanja. t ak daljnogled je napovedal že v pismu A. de’ Medici 7. januarja 1610 (EN, X, str. 273–278), v katerem opisuje opazovanja, ki jih je opravil z daljnogledom z močjo 20- kratne povečave. Sklepati je mogoče, da je tak daljnogled tudi res izdelal. 40 Lat. lacteus circulus. Prim. Plinij, Naravoslovje 18, 280. 41 Lat. digito demonstrare; db. »pokazati s prstom«. 42 Prim. str. 166, op. 3. 43 Prim. Galileovo pismo B. Vinti 30. januarja 1609 (EN, X, str. 280–281; tu str. 225–226). 44 Lat. excogitare. Prim. str. 167, op. 7. 45 V prvem (in drugem) osnutku Zvezdnega glasnika, ki je bil najverjetneje na- pisan sredi januarja 1610, piše mensibus abhinc 8 (»pred osmimi meseci«). Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da je Galileo za occhiale prvič slišal sredi meseca maja 1609. Drugače poroča 13 let pozneje v Il Saggiatore (Preizkuševalec), kjer pravi, da ga je novica dosegla, ko je bil v Benetkah, to pa je bilo julija 1609. 46 Lat. Belga označuje v 17. stoletju Nizozemca in ne zgolj Flandrijca. t a Belga je bil Hans Lipperhey. 47 Omenjeno pismo Jacquesa Badouèra je najverjetnejše odgovor na pismo Galileovega prijatelja Paola Sarpija, ki je za daljnogled zvedel že novembra 1608 in se je 30. marca 1609 o zadevi pozanimal tudi pri svojem pariškem znancu Badouèru. galileo_3.indd 169 28.1.2008 9:17:47 170 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS 48 Lat. refractio. Galileove trditve, da je daljnogled izdelal na podlagi teorije refrak- cije, ne potrjuje noben njegov spis. Podobno trdi tudi v pismu Diniju 21. maja 1611 (EN, XI, str. 106; tu str. 263). V dopisu beneškemu dožu 24. avgusta 1609 (EN, X, str. 250) pa govori o tem, da je daljnogled izdelal na podlagi »spekulacij o perspektivi«, to ponavlja tudi v pismu svaku B. Landucciju 29. avgusta 1609 (EN, X, str. 253). O tem, kako je napravil svoj prvi daljnogled, je Galileo še največ napisal v leta 1623 izšlem delu Preizkuševalec (EN, VI, str. 259). 49 Perspicillum na tem mestu očitno pomeni lečo za očala. 50 Oziroma »izbočena«. 51 Oziroma »vbočena«. 52 t o je največja povečava, ki jo je bilo mogoče doseči z lečami, ki so jih prodajali tedanji izdelovalci očal. 53 t a daljnogled z močjo 8-kratne (ali 9-kratne) povečave je Galileo predstavil beneškemu senatu. 54 Galileo daje jasno vedeti, da je imel pri tem, ko je kupoval najboljši material za izdelavo leč, velike stroške. 55 Prim. str. 169, op. 39. 56 Prim. Galileovo pismo beneškemu dožu L. Donatu 24. avgusta 1609 (EN, X, str. 250–251). 57 Lat. diametros. Prim. str. 93 in str. 169, op. 38. 58 Lat. stellae vagae, tj., planeti. 59 Galileo nikjer ne navaja natančnih navodil za izdelavo izboljšanega daljnogle- da. Običajen daljnogled je bilo dokaj enostavno izdelati, težje je bilo izboljšati njegovo moč povečevanja. Galileo postopka brušenja leč, s katerimi je izdelal boljše daljnoglede, ni izdal niti Keplerju, ki je bil v prvih mesecih po izidu Zvezdnega glasnika njegov najeminentnejši (in skoraj edini) zaveznik. 60 Lat. primoribus libare labiis; db. »okusiti z vrhom ustnic«, »dotakniti se z robom ustnic« = »le površno se ukvarjati s čim«. 61 Galileo te napovedi ni nikoli uresničil. 62 Galileo je začel Luno opazovati konec novembra 1609 ali malce prej, vendar je začel svoja opazovanja sistematično beležiti šele s 7. januarjem 1610. Zadnji zapis je napravil 2. marca 1610. 63 Današnja »morja«. 64 Današnji »kraterji«. 65 Galileo ni vedel, da je julija 1609 Luno z daljnogledom z močjo 6-kratne pove- čave opazoval tudi thomas Harriot, ki pa na njej ni opazil nič nenavadnega. 66 Ker sodi Luna skladno z aristotelovsko filozofijo narave v nebesni, eterični del sveta, ki je popoln, neminljiv, nespremenljiv itd., mora biti »gladka, ena- komerna in popolnoma okrogla«. Številni filozofi se niso strinjali z Aristote- lovo teorijo Lune; Galileo je o tem lahko bral v Plutarhovem spisu O obrazu na Lunini krogli (prevod Guilielma Xylanderja je bil vključen v Plutarhova Moralia, ki so izšla v Benetkah, apud Girolamo Scoto leta 1572). Galileo v nadaljevanju uporablja številne Plutarhove izraze. galileo_3.indd 170 28.1.2008 9:17:47 171 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK 67 Prim. tudi Galileovo pismo A. de’ Medici 7. januarja 1610 (EN, X, str. 273–278). Galileo je v nadaljevanju Zvezdnega glasnika ponovil skoraj vse, kar je bil naštel že v pismu, vendar ne v istem vrstnem redu. 68 tj., v konjunkciji s Soncem. Konjunkcija je konfiguracija, v kateri sta dve nebesni telesi navidezno zelo blizu. Luna je v konjunkciji s Soncem ob mlaju. t akrat je Luna nevidna, potem pa se počasi debeli. 69 Lat. terminus. 70 Če bi bila Luna popolnoma gladka geometrijska krogla, bi morala biti črta, ki deli svetli in temni del, popolnoma ovalna. 71 Prim. str. 111 in 113. 72 Planeti in Luna so v kvadraturi, kadar je njihova kotna oddaljenost od Sonca 90 stopinj. Luna je v prvi kvadraturi ob prvem krajcu, v drugi pa ob zadnjem. 73 Prim. str. 101. 74 Lat. irradiatio. 75 Limbus je »najbolj zunanji krog« Lunine poloble, ki je viden. Galileo v itali- janskih pismih in spisih za limbus uporablja različne sinonime: taglio, margine estremo, estremo ambito itd. 76 t ake čaše so izdelovali beneški steklarji. 77 Prim. Psevdo-Plutarh, Placita philosophorum (Glavna mnenja filozofov) 2, 30, 1. Galileov vir bi lahko bil tudi Plutarhov spis O obrazu na Lunini krogli. 78 Prim. Kepler, Razgovor, str. 194. Prim. tudi pismo G. de’ Medici Galileu 19. aprila 1610 (EN, X, str. 318–319). 79 t o seveda pomeni, da je bil Galileo prepričan, da so na Luni morja. Čez nekaj let je svoje stališče spremenil. V pismu G. Mutiju 28. februarja 1616 (EN, XII, str. 240) pravi, da na Luni ni življenja, ker na njej ni vode. Prim. tudi Dialog (EN, VII, str. 126). 80 Gravura te »vbokline« je nesorazmerno velika, mnogo večja kot na risbah v rokopisu. 81 Zdi se, da Galileo opisuje krater, ki sta ga Riccioli in Grimaldi leta 1651 imenovala po velikem arabskem astronomu iz 9. stoletja Albatanijev krater. 82 Iz tega je mogoče sklepati, da je tudi gravure za tisk delal Galileo sam. 83 V italijanskem prevodu Ptolemajeve Geografije Girolama Ruscellija, ki je bila v obdobju, ko je Galileo služboval v Padovi, močno razširjena, je Bohe- mia narisana kot velika, z gorami obdana ravan. Podobno tudi v Ortelijevem Theatrum Orbis Terrarum ( Gledališče sveta). 84 Galileo v nadaljevanju formulira možni ugovor na svoje sklepanje. 85 Prim. Kepler, Razgovor, str. 192. 86 Lat. terminata. Prim. tudi Dialog (EN, VII, str. 121, 347, 366, 378), kjer je ta črta opredeljena kot »termine che distingue la parte illuminata dalla parte tenebrosa« (str. 417). Kepler jo v svojem Por očilu imenuje terminus illumi- nationis. 87 Prim. tudi Galileovo pismo Ch. Grienbergerju 1. septembra 1611 (EN, XI, str. 186; tu str. 290–291). galileo_3.indd 171 28.1.2008 9:17:47 172 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS 88 Lat. anfractuosa. Prim. Galileovo pismo Ch. Grienbergerju 1. septembra 1611 (EN, XI, str. 187; tu str. 292) in Dialog (EN, VII, str. 125). 89 Nekoliko kasneje to substanco opredeljuje kot vaporum copia. Galileo lunarne izparine omenja že v zapiskih za predavanja o novi zvezdi, ki se je pojavila leta 1604. Kasneje je svoje mišljenje spremenil. Prim. tudi Keplerjevo opozorilo na dejstvo, da je tako razmišljal že Maestlin, medtem ko je sam menil, da je ta pojav povezan s fiziologijo vida (Razgovor, str. 196). 90 Prim. prav tam, str. 197. 91 tj., zemeljske in lunarne. Prim. Kepler, prav tam. 92 Lat. ad integram Lunae diametrum. Prim. str. 169, op. 38. 93 O tem prim. pismo G. J. Brenggerja 29. oktobra 1610 (EN, X, str. 461–462), v katerem oporeka Galileovemu dokazovanju; Galileu je pismo predal Marcus Welser. Prim. tudi Galileov odgovor 8. novembra 1610 (EN, X, str. 465–473, še posebej str. 467–470). Prim. tudi Welserjevo pismo Galileu 7. januarja 1611 (EN, XI, str. 13–14) in Galileov odgovor februarja 1611 (EN, XI, str. 38–41). Prim. tudi De lunarium montium altitudine (O višini gora na Luni) (EN, III, str. 299–307). 94 Zelo dober približek. Danes vemo, da je to razmerje 2 : 7, 3. 95 »Italijanska milja« je bila v Evropi priznana merska enota. Poznana je bila tudi kot miliare vetus ali miliarium. Pravzaprav je šlo za »rimsko miljo«, ki meri pribl. 1478 metrov. 96 t orej si lahko sončne žarke predstavljamo kot vzporedne. 97 Galileo je Luno s prostim očesom opazoval že pred »izumom« daljnogleda. 98 Posreden namig na kopernikanizem. Prim. Kopernik, O revolucijah nebesnih sfer 1, 10. 99 tj., pred konjunkcijo s Soncem. 100 Galileo opisuje pojav, ki so ga imenovali »pepelnata svetloba« (lumen cine- reum) ali »drugotna svetloba« (lux secundaria). Kasneje ga imenuje candore. O »drugotni svetlobi« Lune je razpravljal že Kepler v Optiki, v poglavju z naslovom »O vzajemnem osvetljevanju Lune in Zemlje« (De illuminatione mutua Lunae et Terrae), kjer pripisuje odkritje pravega vzroka svojemu uči- telju Maestlinu. Prim. Razgovor, str. 198. Dejansko je o tem, da gre za odboj Sončeve svetlobe od Zemlje, pisal že Leonardo da Vinci, bliže Galileu pa je bil takega mnenja tudi njegov prijatelj Paolo Sarpi. 101 Lat. claritas secunda Lunae. 102 tj., takrat, ko je kotna razdalja med Luno in Soncem 60 stopinj. 103 Lat. fulgor. 104 t o stališče je imelo malo zagovornikov. V Dialogu (EN, VII, str. 93–94) ga zagovarja aristotelik Simplicij. V svojem komentarju Peurbachovega dela Theoricae novae planetarum ga delno zagovarja tudi Erasmus Reinhold. 105 Po Keplerju naj bi takšno stališče zagovarjal t ycho Brahe v delu De mundi a e t h e r e i r e c e n t i o r i b u s p h a e n o m e n i s ( O n a j n o v e j š i h f e n o m e n i h e t e r i č n e g a sveta). galileo_3.indd 172 28.1.2008 9:17:47 173 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK 106 Kepler v svoji Optiki omenja to hipotezo v povezavi z mrki. 107 Kepler pripisuje teorijo srednjeveškemu optiku Witelu, vendar neupravičeno. Galileo tudi v Dialogu (EN, VII, str. 117–120) ne pojasnjuje, kdo bi naj bili zagovorniki tega stališča. 108 Lat. lumen. 109 t a optični pojav je preučeval Kepler v svoji Optiki in v delu De stella nova in pede Serpentarii ( O novi zvezdi v nogi Kačenosca). Prim. Razgovor, str. 198. 110 Oziroma O ustroju vesolja (De systemate mundi). Zametek bodočega Dialo- ga. 111 Galileo tako zavrača t ycha. Prim. tudi Kepler, Razgovor, str. 198. 112 Prim. Dialog (EN, VII, str. 92). 113 Lat. splendor. 114 Lat. lux secundaria. 115 Ekliptika je krožnica na nebesni obli, ki opisuje (navidezno) letno pot Sonca okoli Zemlje. 116 Prim. Dialog (EN, VII, str. 87–100, 112–126). Prim. tudi Galileovo pismo L. di t oscana leta 1640 (EN, VIII, str. 491–545). 117 Lat. corea (chorea) stellarum. Prim. Varo fr. 269: caeli chorea. 118 tj., da se giblje. Galileo tu torej omenja gibanje Zemlje, vendar dokaj previ - dno. 119 Prim. Dialog (EN, VII, str. 92). 120 Prim. Lukrecij, De rerum natura (O naravi sveta) 5, 495–497: »Vidiš, tako je s težino se svojo in čvrstim telesom / slednjič ustálila zemlja, se zlila kot kozmično blato / v prostor najnižji pa usedla ko tróska na dno se globoko.« (Prev. A. Sovrè.) 121 Lat. errabundae (sc. stellae). 122 tj., tako pri zvezdah stalnicah kot pri planetih (tavajočih zvezdah). Edina izjema je Luna. 123 t o je 10-kratna povečava. 124 t o je približno 2-kratna povečava. 125 Prim. Dialog (EN, VII, str. 364 in 367). 126 O izžarevanju nebesnih teles oziroma obstretu prim. tudi Galileovo pismo G. de’ Medici februarja 1611 (EN, XI, str. 61–63; tu str. 258–259) in Ch. Grien- bergerju 1. septembra 1611 (EN, XI, str. 195–196; tu str. 297 isl.). 127 Galileo magnitudo razume v starem in dobesednem pomenu »velikost«. Četudi mu daljnogled že razkriva možne zaplete, je temelj razvrstitve zvezd še vedno njihova fizična velikost. Galileo namreč še vedno verjame, da pod »lasmi« vidi oblo oziroma kroglo. 128 Lat. circa meridiem. Galileo je najverjetneje hotel reči »ob belem dnevu«. »Okoli poldneva«, tj., uro pred poldnevom ali po njem lahko Venero vidimo izjemno redko; pravzaprav samo takrat, ko je v svoji največji elongaciji od Sonca (pribl. 45 stopinj) in so razmere za opazovanje izjemno dobre. galileo_3.indd 173 28.1.2008 9:17:47 174 GALILEO GALILEI: SIDEREUS NUNCIUS 129 tj., 6. velikosti. 130 Prim. Kepler, Razgovor, str. 198–200. Prim. tudi Preizkuševalec (EN, VI, str. 255–256). 131 Sirij v konstelaciji Velikega psa (lat. Canis maior). 132 Lat. naturali intuitu. Db. »z naravnim vidom«, tj., brez »umetne«, »nenaravne« podpore instrumenta. 133 t ega Galileo ni nikoli napravil. 134 Galileo je verjetno videl Veliko meglico Orionovega Meča (M42). 135 Oziroma »Gostosevci«. Po grški mitologiji je bilo v Plejade spremenjenih sedem hčera t itana Atlanta in Plejone, ki jih je zasledoval Orion. 136 t radicionalno je veljalo, da je Plejad sedem, vendar jih je s prostim očesom mogoče videti zgolj šest (večjih od pete magnitude) ali devet (če vidimo zvezde šeste magnitude), nikoli pa sedem. 137 Essentia je tu sinonim za substantia, snov. 138 Vprašanje, s katerim so se ubadale učene glave, je bilo, ali je Mlečna cesta kontinuirana, neprekinjena, kakršno vidimo, ali diskontinuirana, nepovezana, kar zagovarja Galileo. 139 tj., Mlečna cesta. 140 t ezo o diskontinuiteti je s skoraj popolnoma istimi besedami zagovarjal že Demokrit. 141 Prim. Dialog (EN, VII, str. 396). 142 Galileo izbere dve od šestih meglic, ki jih navaja Ptolemaj. 143 t ako, denimo, Albert Veliki in v 16. stoletju Christopher Clavius v svojem komentarju Sacroboscove Sfere. 144 V ozvezdju Orion. Prim. Ptolemajev katalog zvezd, Almagest 8, 1; 35. kon- stelacija. 145 Lat. Praesepe. V ozvezdju Rak. 146 Veliki zvezdi sta Gama in Delta Cancri, ki so ju v antiki imenovali Oslička; na gravuri sta to dve veliki zvezdi. Prim. Almagest 7, 5; 25. konstelacija. 147 Lat. lationes et mutationes. Mutationes so lahko bodisi spremembe položajev ali spremembe v videzu satelitov (tj., spremembe velikosti in sija). 148 Galileo je skušal izračunati obhodne dobe Jupitrovih satelitov tudi po izidu Zvezdnega glasnika. Prim. Galileovo pismo B. Vinti 19. marca 1609 (EN, X, str. 299). t o mu je uspelo aprila 1611, ko je bil na obisku v Rimu. Obhodne dobe je objavil leta 1612 v spisu Discorso intorno alle cose che stanno in su l’acqua (Razprava o stvareh, ki obstajajo nad vodo), tabele pa leta 1613 kot dodatek v Istoria e dimonstrazioni intorno alle macchie solari (Dejstva in dokazi o sončnih pegah). 149 Prim. str. 95–97. 150 Galileo je od konca novembra uporabljal daljnogled z močjo 20-kratne pove- čave. 7. januarja 1610 daljnogled z močjo 30-kratne povečave še ni bil izdelan. Prim. Galileovo pismo A. de’ Medici 7. januarja 1610 (EN, X, str. 277). Čisto galileo_3.indd 174 28.1.2008 9:17:47 175 GALILEO GALILEI: ZVEZDNI GLASNIK mogoče je, da Galileo tu govori o daljnogledu z 20-kratno povečavo, izbolj- šanem z zaslonko. 151 t o noč je bil četrti satelit v svoji največji vzhodni razdalji od Jupitra, kar je Galileu ušlo zaradi majhnega vidnega polja njegovega daljnogleda. 152 Gibanje Jupitra bi moralo biti retrogradno, ne pa napredno. 153 Prvi in drugi satelit sta ravno končala svoj prehod pred Jupitrom in sta bila preblizu, da bi ju bil Galileo lahko razločil. 154 Prim. str. 93 in 163. 155 Prim. str. 97. 156 Lat. scrupula. Scripulum ali scrupulum pomeni v klasični latinščini najmanjši delček stopinje in je sinonim za minuto. 157 Galileo je od 30. januarja do 12. marca opazovanja izvajal v Benetkah, kjer je nadzoroval tisk Zvezdnega glasnika. V tem času so se tiskali že pripravljeni deli knjige (o Luni, zvezdah stalnicah in Mlečni cesti). 158 Galileo je začel 27. februarja 1610 opazovati tudi gibanje Jupitra. Za referenčno točko je vzel neko zvezdo stalnico. 159 Galileo se je tu zmotil. Ista napaka je tudi v rokopisu. V mislih je imel 40 minut. 160 Oziroma »nebesni dolžini«. 161 Oziroma »nebesni širini«. 162 V rokopisu je prečrtano: quod apprime veritati consonum existimo (»o katerem menim, da je zelo skladen z resnico«). 163 Galileo tu argumentira proti zagovornikom Brahejevega geo-heliocentričnega sistema, po katerem planeti krožijo okoli Sonca, vsi skupaj pa okoli mirujoče Zemlje v središču vesolja. Eden od argumentov proti kopernikanskem sistemu je bil, da Luna nikakor ne more spremljati Zemlje na njeni poti okoli Sonca. Dejstvo, da je to popolnoma mogoče, potrjujejo kar štiri Jupitrove lune, ki ga spremljajo na njegovi poti okoli Sonca. 164 Oziroma »odzemlja«. 165 Oziroma »prizemlja«. 166 Galileo je bil – kljub Keplerju, ki je v delu Astronomia nova (Nova astronomija) leta 1609 v astronomijo vpeljal eliptične tire planetov, – vseskozi zagovornik tradicionalnega prepričanja, da se nebesna telesa gibljejo s krožnim giba- njem. 167 V resnici gre tu za optične iluzije. 168 Prim. str. 119–121. 169 Galileo v Dialogu o tem ne govori, ker je to mnenje vmes opustil. 170 tj., okoli »zemeljske« sfere, ki se razteza od Zemlje do ognja pod Luno in vsebuje vse štiri tradicionalne elemente: zemljo, vodo, zrak in ogenj. galileo_3.indd 175 28.1.2008 9:17:47 galileo_3.indd 176 28.1.2008 9:17:48 R a Z G o V o R Z Z V e Z D N i M G l a s N i k o M JOHANNES KEPLER Prevedel Matej Hriberšek galileo_3.indd 177 28.1.2008 9:17:48 JOHANNESA KEPLERJA, 1 CESARSKEGA MAt EMAt IKA, 2 R a Z G o V o R Z Z V e Z D N i M G l a s N i k o M , KI GA JE PRED KRAt KIM SMRt NIKOM IZDAL GALILEO GALILEI, MAt EMAt IK V PADOVI. Alkinoos. Kdor se želi ukvarjati s filozofijo, mora biti svoboden v duhu. 3 S cesarskim privilegijem. V PRAGI, TISKARNA DANIEL SEDLCANSKy 4 leta Gospodovega 1610. galileo_3.indd 178 28.1.2008 9:17:48 179 PRESLAVNEMU IN PREČASt It EMU GOSPODU G i U l i a N U D e M e D i ci , 5 POSLANIKU PRESVEt LEGA t OSKANSKEGA VELIKEGA VOJVODE PRI SVETI CESARSKI VISOKOSTI, mojemu nadvse spoštovanemu gospodu. PRESVETLI GOSPOD, ne najdem je osebe, ki bi ji to svoje pismo, ki sem ga Galileu Gali- leiju, profesorju matematike na preslavni univerzi v Padovi, napisal o njegovem Zvezdnem glasniku i n s e m g a ž e d a l v t i s k , p o s ve t i l p r e j k o t t v o j e m u p r e s v e t l e m u g o s p o s t v u . T i s i b i l n a m r e č t i s t i , k i m e j e s p o d b u d i l k njegovemu pisanju, najprej s tem, ko si mi po Thomasu Seggettu 6 8. aprila poslal izvod Zvezdnega glasnika ; i n s te m , k o s i m i d o l o č i l d a t u m – 1 3 . a p r i l – , n a j p r i d e m k t e b i ; p o t e m k o s e m s e p o j a v i l p r i t e b i , p a s tem, ko si mi iz pisma, poslanega tebi, 7 prebral Galileovo zahtevo in me dodatno še sam spodbudil. To sem vzel na znanje in obljubil, da bom d o d a t u m a , k o s e k u r i r j i o b i č a j n o o d p r a v i j o n a p o t , n e k a j n a p i sa l ; i n o b l j u b o s e m i z p o l n i l . T o d a č e p r a v s i i m e l m o j e p i s m o p r i r o k i , s i m e p r e d k r a t k i m v n e t o p r o s i l , n a j t i d o v o l i m p r e b r a t i i z v o d , č e s e m k a k e g a o b d r ž a l , č e š d a o r i g i n a l n e g a p i s m a , č e p r a v s e m o d d a l o d p r t o , z a r a d i obveznosti tistega dne 8 nisi mogel pregledati. Znova sem obljubil, da b o m t o s t o r i l , b r ž k o b o m [ r o k o p i s t e g a p i s m a ] d a l v j a v n o s t . S e m b i l p a ž e n a sa m e m z a č e t k u , k o s e m g a z a s n o v a l i n p a k o s e m g a d a l v t i s k , toliko bolj navdušen, da je tudi Galileo, na katerega je bilo naslovljeno, v a r o v a n e c M E D I Č E J C E V 9 in da me je za to prosil poslanik princa DE MEDICI, toskanskega velikega vojvode, ki je tudi sam po rodu MEDI- Č E J E C ; i n k o n č n o , d a j e b i l a s n o v , o k a t e r i n a j b i p i sa l , t a k š n a , d a j e galileo_3.indd 179 28.1.2008 9:17:48 180 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM b i l a p r o s l a v i t e v i m e n a D E M E D I C I ( č e s o s t v a r i , o k a t e r i h j e g o v o r , r e s n i č n e ) 10 zajeta v avtorjevem osnutku. Sprejmi torej, presvetli gospod, pismo, ki je bilo Galileovo za- sebno, namenjeno samo njemu, a je z natisom postalo javno, z javnim p o s ve t i l o m p a s e d a j t v o j e ; i z t e g a p o s ve t i l a s p o z n a j m o j e p r i z a d e v a n j e z a r e s n i c o i n r a z g l a š a n j e s l o ve sa M E D I Č E J S K E o b l a s t i , i n t a s l o ve s t e m e l j i n a r e s n i c i s a m i ; p r e d m a n o j e t o s t o r i l ž e G a l i l e o . V e d i , d a j e m o j a malenkost vedno povsem pripravljena pokoriti se tvojemu presvetlemu g o s p o s t v u . K o n č n o , p r i št e j m e m e d s v o j e v a r o v a n c e . P o z d r a v l j e n . 3 . maja leta Gospodovega 1610. Tvojemu presvetlemu gospostvu, pokorno vdani JOHANNES KEPLER, matematik svete cesarske visokosti. galileo_3.indd 180 28.1.2008 9:17:48 181 OPOZORILO BRALCU Ker so me mnogi spraševali za moje mnenje o Galileovem Zvezdnem glasniku, s e m s k l e n i l , d a v s e m z a d o s t i m s t e m k o m p e n d i j e m d e l a ; z a t o s e m p i s m o , p o s l a n o G a l i l e u ( n a p a p i r j e b i l o n a m r e č p r e l i t o v p r e d- pisanem roku, 11 v veliki naglici med neizogibnimi obveznostmi), dal natisniti in objaviti. T o d a k o j e b i l o ž e n a t i s n j e n o , s o m e p r i j a t e l j i o p o m n i l i , d a s e z d i z a s n o v a n e k o l i k o p r e v e č n e n a v a d n a . E d e n j e n a m r e č ž e l e l l o č e n u v o d ; drugi bi rad, da omilim nekatere besede, za katere bi se lahko nepre- v i d n e ž e m z d e l o , d a m o j e m u o p o n e n t u 12 pripisujejo naziranja, ki so v n e s k l a d j u s š o ls k o t r a d i c i j o ; 13 n i m a n j k a l o t u d i t a k i h , k i s o c e l o ž e l e l i , n a j b o l j s k o p a r i m s h v a l o n a r a č u n G a l i l e a , d a b i o s t a l p r o s t o r z a m n e n j a p r e s l a v n i h m o ž , z a k a t e r e s l i š i j o , d a m i s l i j o d r u g a č e k o t j a z . 1 4 Zato sem sklenil bralca opozoriti, da se vsakemu zdi njegov pri- s t o p d o b e r : d a s e ve č i n a p r i d i s k u s i j a h r a z v n a m e , m e n i p a j e l j u b še , č e s o r a z p r a ve z a č i n j e n e s h u m o r j e m . D r u g i p r i r a z l a g a n j u f i l o z of i j e s t r e m i j o z a p r e p r i č l j i v o s t j o s t e h t n i m i i n r e s n o b n i m i t r d i t v a m i , a s e t u d i sa m i p og o s t o n e h o t e i z k a ž e j o s m e š n i . M e n i s e z d i , d a s e m p o n a r a v i k o t u s t v a r j e n z a t o , d a n a p o r n o d e l o i n t e ž k i n a u k o l a j š a m z d u š e v n o s p r o s t i t v i j o , k i s e k a ž e v s l og u . Kar torej zadeva uvod, naj se bralec spomni, da je bilo to napisano za tistega, o katerem lahko predvidevamo, da je prebral moj predgovor v pred kratkim izšle Komentarje o Marsu, 15 ki jih tudi najde omenjene. Poigravanje z vojaškim izrazoslovjem oziroma šaljiva analogija z voj- sko, 16 po kateri sem posegel v omenjenem, javnosti namenjenem delu, s e j e n a m r e č z n i č m a n j š o u p r a v i č e n o s t j o n a d a l j e v a l a t u d i v t e j u v o d n i besedi zasebnega pisma. 17 N a d r u g i o č i t e k j e m o j o d g o v o r e n a k : z a d u š e v n o s p r o s t i t e v s i m e d r a z p r a v l j a v c i i z m i š l j a m p r e p i r , sp or e , t r i u m f z m a g o v a l ca , h u d e g r o ž n j e , k a z e n p o r a ž e n c a , o s r a m o t i t e v , v k l e n i t e v v ve r i g e , j e č o , i z g n a n s t v o . T o galileo_3.indd 181 28.1.2008 9:17:48 182 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM n a p o v e d u j e n e k i r e s e n i z i d , k o t č e b i s e o b a o p o n e n t a z a s v o j e m n e- n j e b o r i l a t a k o , k a k o r d a s e s p o p a d a t a z a o l t a r j e i n og n j i š č a . 18 Toda akademikov ni treba spominjati (drugi naj si to skušajo predstavljati), k a j p o m e n i » b r a n i t i s v o j p o l o ž a j « . K o e n r a z p r a v l j a ve c t o p o č n e , s i k o t s v o j a n e p r i s v a j a sa m o r e s n i č n a i n s p r e j e t a d e j s t v a , a m p a k t u d i n e s m i s e l n o s t i i n z m o t e ( c e l o v š o l a h p og o s t o t u d i b r e z b o ž n e , p og u b n e i n b og o k l e t n e n a z o r e ) , i n k a k o r p a č n a n e s e p r i l o ž n o s t m e d b e s e d n i m izvajanjem, izjavi, ali da se z njimi strinja ali da jim verjame ali da jim p r i t r j u j e a l i d a j i h o d o b r a v a a l i d a j i h b o o d o b r a v a l , č e p r a v sa m p r i s e b i n e ve r j a m e n i č m a n j , l e t o l i k o , d a s v o j e m u o p o n e n t u o m og o č i v a j o v b r a n j e n j u r e s n i c e . Z a t o j e d i s k u s i j a t o l i k o z a b a v n e j š a , č e k a k e g a b o l j n e i z k u š e n e g a r a z p r a v l j a v c a n e n a d n a n a s p r o t n i k o va t r d i te v p r e ž e n e o d r e s n i c e , k a k o r z n j e g o ve g a p o l o ž a j a , i n č e m u j e u k a z a n o b r a n i t i t i s t o , za kar si nikoli ni mislil, da potrebuje obrambo. K a r p a z a d e v a t r e t j o t o č k o o č i t k o v : v s e k a k o r p r a v n o b e n z a p i sa n i podatek o Galileu ni olepšan. Vedno sem imel takšno navado, da sem d o b r e i z j a v e d r u g i h p o h v a l i l , s l a b e p a o v r g e l ; n i k o l i n i s e m z a n i č e v a l a l i p r e z i r a l z n a n j a d r u g i h , k a d a r s e m b i l b r e z l a s t n e g a ; n i k o l i n i s e m bo d i s i s u ž n j e v a l d r u g i m bo d i s i po d c e n j e v a l s a me g a s e b e , č e s e m s s v o j i m trudom kakšno stvar odkril v izboljšani obliki ali pa prvi. In niti pod razno ne mislim, da bi bil Galileo, ki je Italijan, zame, N e m c a , t a k o z a s l u ž e n , d a b i s e m u m o r a l v z a m e n o p r i l i z o v a t i v š k o d o r e s n i c e a l i s v o j e g a n a j g l o b l j e g a p r e p r i č a n j a . K l j u b t e m u p a n a j s i n i h č e n e m i s l i , d a n a m e r a v a m s t o s v o j o s v o- bodo pritrjevanja Galileu druge prikrajšati za svobodo nestrinjanja z n j i m . P o h v a l i l s e m g a , s l e h e r n e m u p a p u s t i l m o ž n o s t , d a s e s v o b o d n o o d l o č i . Š e ve č , p o n j e n i z a s l u g i s e m t u k a j s p r e j e l v o b r a m b o t u d i s v o j e n a u k e , č e p r a v s e m t o s t o r i l p r e p r i č a n o n j i h o v i r e s n i č n o s t i i n z r e s n i m n a m e n o m . V e n d a r p a o b l j u b l j a m , d a j i h b o m z n a j v e č j o l a h k o t o z a v r g e l , t a k o j k o m i b o k d o i z m e d b o l j u č e n i h m o ž z l e g i t i m n o m e t o d o d o k a z a l njihovo zmotnost. galileo_3.indd 182 28.1.2008 9:17:48 183 S l a v n e m u i n p r e o d l i č n e m u g o s p o d u GALILEU GALILEIJU, patriciju iz Firenc, profesorju matematike na Univerzi v Padovi, JOHANNES KEPLER, m a t e m a t i k s ve t e g a c e sa r s k e g a v e l i č a n s t v a , p o š i l j a n a j p r i s r č n e j š i p o z d r a v . ŽE DOLGO SEM SEDEL DOMA BREZ DELA, IN NISEM RAZMI- ŠLJAL O NIČEMER drugem kot o tebi in tvojem pismu, preodlični Gali- leo. Ob zadnjem sejmu 19 je bila namreč objavljena moja knjiga z naslovom Komentarji o gibanjih Marsa, plod dolgoletnega truda; in od tega časa sem si kot vojskovodja, ki si je na izjemno težki vojaški odpravi pridobil dovolj slave, vmes med svojim študijem vzel nekaj prostega časa, meneč, da bo med drugimi tudi Galileo, ki je med vsemi najbolj usposobljen, z mano v pismih podiskutiral o novi vrsti astronomije oziroma nebesne fizike 20 in s tem nadaljeval pred dvanajstimi leti začeto korespondenco. 21 t oda glej, ne da bi pričakoval, je okoli 15. marca v Nemčijo po kurirjih 22 prišla novica, da se moj prijatelj Galileo, namesto da bi bral knjige drugih, sam ukvarja z zelo nenavadnim področjem, in sicer s štirimi poprej neznanimi planeti (da drugih poglavij knjige ne ome- njam), odkritimi s pomočjo daljnogleda z dvema lečama. Ko mi je gospod Johann Matthäus Wackher von Wackenfels, presvetli svetnik svete cesarske visokosti in referendar svetega cesarskega konzistorija, to povedal v vozu pred mojo hišo, me je ob razmišljanju o tej na moč nenavadni novici navdalo tolikšno začudenje in sem se v duhu tako zelo vznemiril (seveda, saj je bil najin stari medsebojni prepirček ne- pričakovano odpravljen), da sva bila oba, g. Wackher od veselja, jaz od sramu, 23 oba pa od smeha tako zbegana, da je on le s težavo govoril, jaz pa sem le stežka poslušal. Mojo osuplost je še povečevalo Wackherjevo zatrjevanje, da to o Galileu pišejo nadvse slavni možje, ki so se nad puhlost navadnega ljudstva povzdignili s svojo strokovnostjo, resnob- nostjo in stanovitnostjo; da je knjiga še v tiskarni in da bo prišla z eno od naslednjih poštnih pošiljk. Ko sem odšel od Wackherja, je največji vtis name naredila Gali- leova veljava, ki si jo je pridobil s pravilno presojo in svojim bistrou- galileo_3.indd 183 28.1.2008 9:17:48 184 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM mnim genijem. Zato sem sam pri sebi razmišljal, kako neki bi se lahko povečalo število planetov, ne da bi se pri tem oporekalo mojemu delu Kozmografski misterij, ki sem ga objavil pred trinajstimi leti; 24 v njem tistih pet Evklidovih likov, 25 ki jih Proklos po Pitagori in Platonu imenuje »kozmični«, 26 ne dopušča več kot šest planetov okoli Sonca. 27 Iz uvoda v omenjeno knjigo je razvidno, da sem tedaj tudi sam iskal več planetov okoli Sonca, vendar zaman. 28 t isto, kar mi je med tuhtanjem o teh novostih prihajalo na misel, sem nemudoma sporočil Wackherju; namreč, da ima Zemlja, ki je (po Koperniku) eden od planetov, svojo Luno, ki kroži okoli nje, ne da bi vstopala v običajni niz drugih popotnikov okoli Sonca; da je tako zago- tovo povsem možno, da je Galileo videl štiri druge zelo majhne Lune, ki se po zelo ozkih krožnicah gibljejo okoli majhnih teles Saturna, Jupitra, Marsa in Venere; da pa je Merkur, ki je zadnji planet okoli Sonca, tako potopljen v Sončeve žarke, da Galileo na njem doslej ni mogel opaziti ničesar podobnega. Nasprotno je Wackher menil, da ti novi planeti nedvomno krožijo okoli nekaterih zvezd stalnic (nekaj takega mi je že precej časa tega navrgel iz razmišljanj kardinala Kuzanskega 29 in Giordana Bruna 30 ), in če so bili tam štirje planeti doslej skriti, kaj bi nas torej oviralo verjeti, da bo tam odkritih še nešteto drugih, sedaj ko se je to začelo; potemtakem, ali je sam ta svet neskončen, kot sta menila Melis 31 in Anglež William Gilbert, 32 utemeljitelj vede o magnetizmu, ali pa obstaja, kot so bili pre- pričani Demokrit 33 in Levkip, 34 med modernejšimi učenjaki pa Bruno in Bruce, 35 tvoj in moj prijatelj, Galileo, neskončno število drugih svetov 36 (ali, kot pravi Bruno, 37 zemelj), podobnih temu našemu. t ako je bilo moje, takšno pa njegovo mnenje, medtem ko sva polna pričakovanja čakala na Galileovo knjigo, navdana z izjemno željo, da jo prebereva. S cesarskim dovoljenjem 38 sem si lahko ogledal prvi izvod 39 in ga površno preletel; in opazim V E L I K E I N N A D V S E O B Č U D O V A N J A VREDNE prizore daje na vpogled FILOZOFOM IN ASTRONOMOM, 40 če se ne motim, tudi meni; opazim povabimo vse ljubitelje prave filo- z of i j e k p r v i m k o r a k o m r e s n i č n o v e l i k i h r a z m i š l j a n j. 41 Že takrat sem si v duhu močno želel, da bi se poglobil v tematiko, saj sem bil pozvan in sem o isti tematiki pisal že šest let prej, 42 in da bi s tabo, nadvse izobraženi Galileo, na najprijetnejši možni literarni način 43 razpravljal o tako neizčrpnih zakladih stvarnika Jehove, ki nam jih razkriva enega za drugim. Komu namreč novice o tako pomembnih galileo_3.indd 184 28.1.2008 9:17:48 185 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM odkritjih dovoljujejo molčati? Koga ne napolnjuje obilje božje ljubezni, ki se bogato izliva skozi jezik in pisalo? 44 Mojo vnemo so še dodatno krepili ukazi prevzvišenega cesarja Rudolfa, ki je zahteval moje mnenje o tej tematiki. Kaj pa naj rečem o Wackherju? Ko sem prišel k njemu brez knjige, a sem vendarle pove- dal, da sem jo prebral, je bil jezen name, celo sprla sva se; končno sva družno sklenila, naj si na tem področju brez odlašanja pridobim kar najširše strokovno znanje. Medtem ko sem se posvečal zadevi, mi je prišlo v roke tvoje pismo poslaniku prevzvišenega toskanskega velikega vojvode, 45 polno tvoje naklonjenosti do mene, saj si mi izkazal to čast, da si izrazil mnenje, da mora tako ugleden mož prav mene spodbuditi k pisanju, poslal pa si tudi izvod knjige in dodal svoj opomin; to je tebi na ljubo zelo prijazno tudi storil in me je nadvse blagohotno sprejel za svojega varovanca. 46 Ker je torej to všeč meni zaradi mojega osebnega nagnjenja, ker me k temu spodbujajo prijatelji, ker vneto prosiš tudi sam, bom to storil, a brez slehernega upanja, da ti bo to pismo, če ga boš štel za vredno objave, kaj koristilo pri tem, da boš proti zoprnim kritikom novosti, za katere je vsaka neznana stvar neverjetna, ki se jim vse, kar presega tradicionalne meje aristotelovske ozkogledosti, zdi nespodobno in brezbožno, stopal naprej, okrepljen s še enim prvobranilcem. 47 M o r d a bi l a h k o bi l v i de t i n e p r e m i š l j e n, ker tvojim navedbam tako zlahka verjamem, ne da bi se oprl na lastno izkušnjo. t oda kako bi ne verjel najbolj učenemu matematiku, čigar celo slog dokazuje pravilnost presoje, ki niti pomisli ne na to, da bi goljufal in trdil, da je videl, česar ni, in bi si tako skušal pridobiti publiciteto, ki se v svoji resnicoljubnosti ne pomišlja nasprotovati tudi najbolj sprejetim mnenjem in ravnodušno prenašati posmehe ljudstva? Kaj pa dejstvo, da dela javno objavlja; če bi zagrešil kakšno grdobijo, bi je vendar nikakor ne mogel prikriti? Ali naj jaz njemu, patriciju iz Firenc, odrečem verodostojnost glede stvari, ki jih je videl? Jaz, ki slabo vidim, 48 ostrovidnemu? Človeku, opremljenemu z optičnimi pripravami, jaz, ki gledam s prostim očesom in nimam takšne opreme? Ali naj ne verjamem njemu, ki vse vabi, naj si ogledajo te iste stvari; in kar je najpomembnejše, ki celo ponuja svojo napravo, da se ljudje lahko prepričajo na lastne oči? 49 Ali bi bilo premalo to, da se ponorčuje iz družine toskanskih velikih vojvod in nadene ime rodovine Medici svojim izmišljotinam, medtem ko obljublja prave planete? galileo_3.indd 185 28.1.2008 9:17:48 186 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM Kaj pa dejstvo, da v delu knjige najdem podatek, ki ga popolnoma potrjujejo moje lastne izkušnje in tudi potrditve drugih? Kaj neki bi bil razlog, zakaj bi avtor sklenil prevarati svet samo glede štirih planetov? t ri mesece je tega, ko mi je prevzvišeni cesar zastavil različna vprašanja o Luninih madežih, prepričan, da podobe dežel in kontinentov na Luni odsevajo kot v zrcalu. 50 Najbolj je trdil, da je jasno viden obris Italije z obema ob njej ležečima otokoma. 51 Ponudil je celo svoj daljno- gled 52 za opazovanje teh pojavov v naslednjih dneh, vendar do tega ni prišlo. t ako si, Galileo, ki imaš v svojem imenu zajeto ime domovine Kristusa Gospoda, 53 pri svojem najljubšem početju istočasno tekmoval z vladarjem krščanskega sveta (na spodbudo enako nemirnega duha, ki se je podal raziskovat naravo). t oda ta zgodba o Luninih madežih je že zelo stara, opira pa se na ugled Pitagore in Plutarha, 54 izjemnega filozofa, ki je – če ta podatek kaj pripomore k zadevi – v času cesarjev vladal Epiru s prokonzulski- mi pooblastili. O Maestlinu 55 in svoji razpravi o optiki, ki je izšla pred šestimi leti, ne bom govoril; temo bom znova načel v nadaljevanju, ko bo čas za to. 56 t orej na osnovi medsebojno potrjujočih se pričevanj o Luninem telesu tudi drugi podajajo takšne trditve, ki se ujemajo z daleč najsijaj- nejšimi opazovanji, o katerih poročaš ti. Nimam sploh nobenega razloga, da bi ti odrekal verodostojnost v ostalem delu knjige in glede štirih planetov okoli Jupitra; bolj bi si želel, da bi že imel izdelan daljnogled, s katerim bi te prehitel pri odkrivanju dveh planetov okoli Marsa (zdi se mi, da razmerje to zahteva), šestih ali osmih planetov okoli Saturna ter poleg tega morda enega in potem še drugega okoli Venere in okoli Merkurja. 57 Za ta lov, ki je povezan s Marsom, bo najbolj primeren čas nasle- dnji oktober, ko bo Mars v opoziciji s Soncem (razen leta 1608) in bo najbližje Zemlji z napako v izračunu do 3°. N a j s e t o r e j , G a l i l e o , s t e b o j s p u s t i m v r a z p r a v o o p op o l n o m a z a n e- s l j i v i h s t v a r e h , ki jih lahko, tako vsaj upam, vidim z lastnimi očmi; v svojem pristopu se bom držal tvoje knjige, obenem pa se bom dotaknil vseh delov filozofije, ki jim tvoj Glasnik prinaša ali spodkopanje ali potrditev ali razlago, tako da ne bo ostalo prav nič, kar bi filozofiji predanega bralca držalo v negotovosti in bi mu bodisi vzelo zaupanje vate ali pa bi ga pripeljalo do zaničevanja filozofije, ki je do sedaj uživala sloves. galileo_3.indd 186 28.1.2008 9:17:48 187 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM P r v o p o g l a v j e 58 t v o j e k n j i ž i c e s e u k v a r j a z i z de l a v o d a l j n o g l e d a , in sicer tako učinkovitega, da če opazujemo kak predmet, površino tega poveča 1000-krat; to pa je mogoče, če je premer videti 32-krat daljši. Kajti če opazovalec s svojo zmožnostjo ocenjevanja dobi vtis običajne velikosti, potem mora stvar nujno videti 32-krat bliže. Oko namreč oddaljenosti ne vidi, ampak o njej sklepa, kot učijo optiki. Vzemimo na primer, da je neki človek oddaljen 3200 korakov, gledamo pa ga pod kotom, ki je 32-krat večji, kot je kót, pod katerim opazujemo ne- koga drugega brez daljnogleda, je pa oddaljen 100 korakov. Ker je oko prepričano, da je oni oddaljeni človek običajno velik, bo ocenilo, da ni oddaljen več kot 100 korakov, potrdilo za to pa daje tudi jasna slika, za katero poskrbi daljnogled. Mnogim se zdi izdelava tako učinkovitega daljnogleda nekaj ne- mogočega, vendar pa nikakor ni nekaj nemogočega ali novega; in tudi ga niso pred kratkim izdelali Nizozemci, ampak ga je že pred mnogimi leti napovedal Giovanni Battista della Porta v delu Naravna magija, 59 10. poglavje »O učinkih steklenih leč«. V dokaz, da tudi sestava konkavne in konveksne leče ni novost, citirajmo besede Della Porte. t akole pravi: » Č e o k o p o s t a v i š z a d a j n a s r e d o l e č e , b o š o d d a l j e n e s t v a r i v i d e l tako blizu, da se ti bo zdelo, kot da se jih skoraj dotikaš z roko, tako da b o š l a h k o p r e p o z n a l p r i j a t e l j e , k i b o d o z e l o o d d a l j e n i . Č r k e v p i s m u , postavljenem v primerni razdalji, boš videl tako zelo velike, da jih boš r a z l o č n o p r eb r a l ; č e b o š l e č o o b r n i l , t a k o d a b o š p i s m o g l e d a l o d s t r a n i , b o š č r k e v i d e l p o ve č a n e d o v o l j , d a j i h b o š p r e b r a l n a o d d a l j e n o s t i 2 0 korakov. 60 In če znaš leče pomnožiti, se ne bojim, da ne bi najmanjše črke razločil na 100 korakov, k e r i z e n e l e č e v d r u g o z n a k i p o s t a j a j o ve čj i . L j u d j e , k i s l a b o v i d i j o , n a j u p o r a b l j a j o o č a l a g l e d e n a s t a n j e s v o- j e g a v i d a . K d o r b o l e č e z n a l p r a v i l n o p r i l a g o d i t i , b o o d k r i l n e m a j h n o s k r i v n o s t . K o n k a v n e l e č e o m o g o č a j o , d a v i d i m o s t v a r i , k i s o d a l e č , k o n ve k s n e p a t i s t e , k i s o b l i z u ; z a t o j i h b o š l a h k o u p o r a b i l , d a b o š l a h k o i z b o l j š a l v i d . S k o n k a v n o l e č o v i d i š n a d a l e č p r e d m e t e s i c e r m a j h n e , a d o b r o r a z l o č n e , s k o n v e k s n o p a ve čj e , t o d a m o t n e . Če boš znal obe leči pravilno sestaviti, b o š t a k o o d d a l j e n e k o t t u d i b l i ž n j e p r e d m e t e v i d e l v e č j e i n j a s n e . M n o g i m p r i j a t e l j e m , k i s o o d d a l j e n e p r e d m e t e v i d e l i n e j a s n o , b l i ž n j e p a m o t n o , s e m n e m a l o p o m a g a l , d a s o v s e v i d e l i brezhibno.« O tem je govor v 10. poglavju. Enajstemu poglavju daje nov naslov: »Leče, s katerimi lahko vsakdo vidi v neslutene daljave«. t oda predstavitev njihove izdelave (to tudi razloži) tako zaplete, da ne veš, o čem govori, ali razpravlja o prosojnih galileo_3.indd 187 28.1.2008 9:17:48 188 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM lečah, kot v prejšnjem poglavju, ali dodaja predstavitev neprepustnega pološčenega ogledala; tudi sam se spomnim takega, ki oddaljene stvari ne glede na njihovo oddaljenost prikaže v največjem obsegu in zato, kot da so čisto blizu, razen tega sorazmerno povečane, in to tako zelo jasno, kot je od ogledala (ki je nujno temne barve) moč pričakovati. Ko sem pred tem odlomkom Della Portove knjige na začetku 10. poglavja videl pritožbo, da š e n i h č e n i p i sa l o u č i n k u i n t u d i n e o t e o r i j i k o n k a v n ih i n k o n ve k s n ih l e č i n ste k e l , k i s o t a k o z e l o p o m e m b n i z a r a b o ljudi, sem se tega dela lotil pred šestimi leti v delu O p t i č n i d e l a s t r o n o- mije z namenom, da bi z jasno geometrično predstavitvijo pojasnil, kaj se dogaja v enostavnih lečah. t am lahko v 5. poglavju, kjer razlagam dejstva, ki zadevajo način, kako gledamo, na strani 202 61 vidiš shemo, v kateri so združene slike konkavne in konveksne leče, in sicer točno tako, kot so dandanes obi- čajno med sabo povezane v navadnih tuljavah. Če namreč branje Della Portove Magije ni privedlo do izdelave te naprave oziroma če ni kdo izmed Nizozemcev, držeč se navodil samega Della Porte, dokončane naprave potem, ko je bila s smrtjo Della Porte 62 odpravljena obveza, naj se o njeni izdelavi molči, izdelal v več primerkih, da bi obogatel z njihovo prodajo, potem je gotovo lahko sama slika na strani 202 v moji knjigi radovednemu bralcu dala namig o njeni sestavi, še zlasti, če je prebral moje dokaze in jih povezal z besedilom Della Porte. Kljub temu pa ni tako neverjetno, da so vešči graverji, ki leče uporabljajo za pregled podrobnosti na gravuri, to napravo izdelali po naključju, ko so konveksne leče s konkavnimi združevali na različne načine, da bi izbrali tisto kombinacijo, ki bolje služi očem. O teh domnevah ne govorim zato, da bi zmanjšal slavo tehničnega iznajditelja, kdor koli je že bil. Vem, kako velika je razlika med teoretič- nimi domnevami in prepričanjem na lastne oči; med Ptolemajevo razpra- vo o antipodih 63 in Kolumbovim odkritjem Novega sveta; prav tako pa tudi med samimi tuljavami z dvema lečama, ki se na veliko prodajajo, ter tvojo pripravo, Galileo, s katero si prevrtal samo nebo. t oda tukaj se trudim nejeverneže prepričati, naj zaupajo tvojemu instrumentu. Priznati moram, da me je od tedaj, ko sem začel pisati Optiko, cesar zelo pogosto spraševal o zgoraj opisani Della Portovi napravi in da sem ji zelo pogosto odrekal verodostojnost. Nič čudnega; očitno namreč meša neverjetno z verjetnim. Že iz naslova 11. poglavja (Videti v kar najbolj neslutene daljave) se zdi, da je v njem zajet optični absurd; kakor da videnje poteka z oddajanjem in leče ostrijo [žarke], ki jih oddaja oko, da galileo_3.indd 188 28.1.2008 9:17:48 18 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM bi prodrli do bolj oddaljenih stvari, kot če leče ne bi bile uporabljene, ali če, kot priznava Della Porta, videnje poteka s sprejemanjem, kakor da v tem primeru leče priskrbijo ali okrepijo svetlobo za gledanje stvari. Sicer pa je resnica prej takšna, da z nobeno lečo nikoli ni mogoče odkriti tistih predmetov, ki sami po sebi našim očem ne pošiljajo neke šibke svetlobe, zaradi katere so vidni. 64 Razen tega sem verjel ne le, da je zrak gost in modre barve, tako da se manjši deli vidnih stvari na veliki razdalji zaradi nje skrijejo in popačijo (in ker je ta ugotovitev sama po sebi zanesljiva, sem videl, da je od leče zaman pričakovati, da bi to substanco vmes nahajajočega se zraka odstranila od vidnih stvari), ampak sem tudi pri sami nebesni substanci 65 pomislil na nekaj takega, kar bi nam, če Lunino telo izjemno povečamo do ogromnih razsežnosti, lahko preprečilo, da bi njene male dele lahko razbrali v vsej njihovi čistosti, ločeno od najgloblje nebesne materije. Zavoljo teh razlogov, ki so jih vrh tega spremljale še druge ovire, sem opustil poskuse, da bi sestavil napravo. t oda sedaj, veleučeni Galileo, ti po tvoji zaslugi izrekam priznanje za neutrudno delo, tebi, ki si potisnil na stran sleherni dvom in si se šel prepričat na lastne oči; in ko je po zaslugi tvojih odkritij že vzšlo sonce resnice, si pregnal vse tiste duhove omahovanj skupaj z njihovo materjo nočjo in si v praksi pokazal, kaj se da narediti. Pod tvojim vodstvom 66 spoznavam neverjetno pretanjenost nebe- sne substance, ki je sicer razvidna tudi iz moje Optike, stran 127. 67 Če primerjaš relativno gostoto zraka in vode z relativno gostoto etra in zraka, 68 je pri slednji nedvomno dosti večja razlika; posledica tega je, da niti najmanjši del zvezdne oble (kaj šele telesa Lune, ki je najnižja med zvezdami) ne uide našim očem, ko jim pomaga tvoja naprava, in z enim samim delčkom leče se vmes med oko in opazovani predmet vnese mnogo več snovi (ali zatemnjenosti), kot v to celotno neizmerno prostranstvo etra, kajti iz leče izhaja le kanček nejasnosti, iz etra prav nič, in tako je očitno treba dejansko priznati, da je celotni ta brezmejni prostor prazen. Čeprav torej željno pričakujem tvoj instrument, Galileo, pa ven- dar: če mi bo usoda mila, da bodo ovire odstranjene in se bom lahko lotil mehanske izdelave, se ji bom posvetil na vso moč, in sicer na dva načina. Ali bom povečal število leč, ki bodo imele na eni in drugi strani popolnoma okrogle, zelo blago dvigajoče se površine, in jih bom v točno določenih presledkih razporedil po tuljavi, zunanje pa bodo galileo_3.indd 189 28.1.2008 9:17:48 190 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM nekoliko širše, da bo oko vendarle postavljeno znotraj meje področja, kjer se sekajo paralelni žarki vseh leč; kar zadeva te meje, glej strani 190 in 440 v moji Optiki. 69 Da pa bom po drugi strani na posamezni površini lahko popravil odstopanja (če bi prišlo do kakega), bom izdelal eno samo lečo oziroma popek, ki bo imela eno stran skoraj ravno, saj bo njena oblasta izboklost znašala samo 0,5° oziroma 34 minut. Druga stran, ki gleda proti očesu, ne bo obla in upam, da se ne bo zgodilo to, kar kaže shema na strani 194, 70 in da deli opazovanega predmeta ne bodo popačeni in pomešani, o čemer je govor v 18. poglavju hipoteze na strani 193; 71 druga stran bo imela obliko popka, kot je predstavljeno v shemi na strani 198, 72 tako da bo podobna očesni leči, kajti ta popek bo obdan z ukrivljeno hiperbolično črto. In takšno lečo sem iskal v shemi na strani 106 73 zaradi optičnih naprav, kot je razvidno na straneh 96 74 in 106, 75 in sicer z namenom, da bi videnje ne bilo popačeno, ampak da bi bile podobe delov opazovanih predmetov sorazmerno povečane, kot sem pojasnil na strani 105. 76 Na te stvari bom, pravim, pozoren pri izdelavi konveksne leče, da bom omogočil povečavo vidnih stvari. Oko bom postavil nedaleč od te točke, v kateri žarki vseh točk opazovanega predmeta konvergirajo v eno gorišče (in to je lastnost hiperboličnega popka). Hiperbola se bo podaljšala tako daleč, da bo žarek iz te točke oziroma tega središča na tangento na koncu hiperbole tvoril kot 27° in se bo zato prelomil za okoli 9°, tako da bom imel na obeh skrajnih koncih prelom do 30,5°, vmes pa sorazmerno manj. Ker pa se žarki ene točke z bleščečega se predmeta, ki je tako od- daljen, malodane paralelno spuščajo na popek, za katerim konvergirajo in vstopajo v očesno lečo, nato pa se za lečo prelomijo in se stekajo v točko, ki je takoj za lečo, ter se znova razcepijo, dokler ne pridejo na mrežnico, kakor če bi bili naneseni s čopičem, in tako vsaka posamezna točka Lune osvetljuje posamezni del mrežnice, tako da je podoba zelo nejasna, zato bom za oko slehernega opazovalca glede na to, da so očesa različna, uporabil posebno konkavno lečo, ki bo žarkom preprečevala konvergiranje v eni točki z nasprotnim procesom lomljenja v konkavni leči; tako bodo žarki raje divergirali in padali na lečo, kakor da bi pri- hajali iz kakšne bližnje točke, se na leči lomili, na mrežnici pa se bodo spet zbrali in razporedili v točke; in to je definicija jasnega vida; vse to sem dokazal na strani 202 svoje Optike. 77 t oliko o sami napravi; kar pa zadeva njeno uporabo, si vsekakor odkril genialno metodo, kako ugotoviti, kakšno povečavo naprava galileo_3.indd 190 28.1.2008 9:17:48 11 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM omogoča, 78 in kako lahko na nebu razločimo posamezne podrobnosti in pa dele podrobnosti. 79 Ker pa pri tem tvoja prizadevnost meri svoje moči z najnatančnejšo zanesljivostjo pri opazovanju t ycha Braheja, ne bo odveč zastranitev od tematike. Ko me je znameniti polihistor vseh ved Johannes Pistorius 80 več kot enkrat vprašal, mar so Brahejeva opazovanja tako zelo natančna, da bi po mojem mnenju v njih ne bilo nobene pomanjkljivosti, se spomnim, da sem odločno zagotavljal, da je bil vrhunec dosežen in da človeški prizadevnosti ni ostalo prav nič več, ker večje natančnosti ne omogo- čajo niti oči niti proces lomljenja žarkov, ki položaje zvezd spreminja z ozirom na horizont; in da je on na moč vztrajno zatrjeval nasprotno, namreč, da bo nekoč prišel nekdo, ki bo s pomočjo leč izboljšal metodo, jaz pa sem mu ugovarjal, da so leče zaradi lomljenja žarkov neprimerne za zanesljivo opazovanje. A sedaj naposled vidim, da je bil Pistorius deloma pravi videc. Brahejeva opazovanja namreč govorijo sama zase in uživajo svoj sloves. Kaj je namreč na nebu lok 60°, kaj 34 minut, 81 to je znano zaradi samih Brahejevih naprav. 82 t oda medtem ko sva na nebu izmerila – Brahe na ta način nebesne stopinje in jaz s pomočjo svoje optične naprave 83 celo premer Lune, pa te dosežke že prekaša tvoj daljnogled, Galileo, ki zajema vrednosti, ki sva jih objavila Brahe in jaz, ter jih deli na minute in dele minut in se z nadvse prefinjeno zakonsko zvezo povezuje z Brahejevo metodo opazovanja, tako da ima tudi sam Brahe vzrok za veselje nad tvojo metodo opazovanja in mora tvoja metoda nujno temeljiti na Brahejevi. Hočeš, da povem, kar mislim? t voj instrument si želim za razisko- vanje Luninega mrka; želel bi, da bi mi nudil najčudovitejšo podporo pri izboljšavi tam, kjer je treba, pa tudi pri preoblikovanju celotnega mojega Hiparha 84 ali dokaza velikosti Sonca, Lune in Zemlje ter razdalj med njimi. Spremenljivo razliko v premerih Sonca in Lune in zamra- čene prste 85 na Luni bo namreč najnatančneje izmeril samo tisti, ki bo opremljen s tvojim daljnogledom in bo natančen pri opazovanju. Naj torej Galileo stoji Keplerju ob strani, prvi naj opazuje Luno, z obrazom, obrnjenim gor v nebo, drugi pa Sonce, z obrazom, obrnjenim dol na desko (da leča ne skuri očesa), vsak pa naj uporabi svojo napravo in iz tega zavezništva naj se nekega dne oblikuje najpopolnejša teorija o razdaljah [med tremi omenjenimi telesi]. S to svojo napravo sem poleg Lune videl celo sam Merkur na Son- čevem disku; glej razpravico, ki sem jo izdal o tej tematiki. 86 In če se pojavi kak komet, bo prav tako mogoče zelo natančno galileo_3.indd 191 28.1.2008 9:17:49 192 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM opazovati njegove paralakse (kot tudi paralakse Lune) v primerjavi s tistimi zelo majhnimi in zelo številnimi zvezdicami, ki so vidne samo s tvojim instrumentom; iz paralaks bo moč postaviti kako zanesljivejšo razlago za višino teh nebesnih teles 87 kot kadar koli doslej. V veselje mi je bilo, Galileo, razpravljati s teboj ob prvem poglavju tvoje knjižice. V d r u g e m p o g l a v j u p r e h a j a š na z e l o p o m e m b n e l u na r n e p o j a v e ; z omembo teh mi obujaš spomin na navedbe, ki sem jih v O p t i č n e m d e l u astronomije, v 6. poglavju z naslovom O svetlobi zvezd, št. 9, »O madežih na Luni«, zbral iz Plutarha, Maestlina in na osnovi lastnih opažanj. 88 In kot prvo je zelo prijetna koincidenca, da sem se tudi jaz ukvarjal z opazovanjem madežev te iste Lune, sicer ne kot ti z obrazom, obr- njenim navzgor, ampak obrnjenim navzdol. Skico teh opažanj imaš na strani 247 89 moje knjige; z nje je razvidno, da se je tudi meni pokazal okrog in okrog zelo bleščeč Lunin rob, 90 da pa je bilo samo notranje telo posejano z madeži. Zato mi prihaja na misel ideja, da se pomerim s tabo pri preiskavi teh manjših madežev, ki si jih ti prvič opazil na svetlejšem delu. 91 In če ta dogovor drži, upam, da bom lahko to izvedel s svojo metodo opazovanja, z obrazom, obrnjenim stran od Lune, če bom Lunino svetlobo spustil skozi odprtino na deščico, [ki omogoča, da ji spreminjamo smer, tako da jo obračamo,] 92 vendar tako, da bo v odprtino vdelana steklena leča z zelo veliko sferično konveksnostjo in bo deščica prilagojena na tisto točko, kjer je gorišče žarkov. t ako se bo na 12 čevljev dolgem drogu pokazala popolna slika lunarnega telesa v velikosti večjega srebrnega kovanca. Pripravo sem opisal v hipotezi 23, na straneh 196 93 in 211 94 svoje knjige; vendar pa je enostavnejši način predlagal Della Porta v prvem odstavku 6. poglavja, 95 kjer govori o leči, medtem ko sem jaz imel opravka s celotno kroglo. Nadaljujva, Galileo, s pretresom tvojih pojavov. Svoja opazovanja namreč začenjaš z določitvijo starosti Lune in najprej pojasnjuješ, zakaj, ko se Luna pokaže s svetlima rogljema, črta ni popolnoma ovalna. 96 V številki 8, stran 244 97 svoje knjige sem dokazal, da je krog osvetlitve videti ovalen. Kar praviš, je torej pravilno in popolnoma v skladu z matematiko. V razpravi o madežih, ki si jih ti prvič opazil na svetlem delu Lune, v popolnem skladju z načeli optike na osnovi načina osvetljevanja dokazuješ, da so ti [madeži] nekakšne uglobine ali globoke vdolbine na lunarnem galileo_3.indd 192 28.1.2008 9:17:49 13 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM telesu. t oda s tem izzivaš razpravo, kaj neki so ti tako številni Lunini madeži, za katere je od starih časov naprej veljalo, da so na svetlem delu. t i jih primerjaš z dolinami naše Zemlje, 98 in priznam, da obstajajo takšne doline, zlasti v pokrajini Štajerski, 99 ki so videti nekako okrogle in skozi zelo ozke prehode v zgornjem delu reko Muro sprejemajo, na spodnjem delu pa jo spuščajo naprej; takšne so, na primer, tako imenovano Graško polje, Lipniško polje in ob Dravi Mariborsko polje, v drugih pokrajinah pa najdemo še druge. Okoli teh ravnic se dvigajo zelo visoke gorske verige, ki ustvarjajo navidezen kotel, kajti višina okoli ležečih vzpetin je precejšen del širine polja. Seveda pa priznam, da obstaja možnost, da so na Luni tudi takšne doline, ki so jih v vijugaste gorske grebene izdolble reke. Ker pa dodajaš, da je teh madežev toliko, da naredijo svetli del lunarnega telesa podoben pavjemu repu 100 in so kot kakšna očesa razdeljeni po različnih svetlih površinah, se mi torej zastavlja vprašanje, ali ti madeži na Luni kažejo kaj drugega. Kajti pri nas na Zemlji je nekaj vijugastih dolin, a so tudi razpotegnjene v dolžino vzdolž tokov rek in njihova globina je kar znatna; nekakšna neprekinjena dolina te vrste je skoraj cela Avstrija, ki je zaradi Donave ugreznjena in nekako skrita med gore Moravske in Štajerske. Zakaj torej ne poročaš o nobenih tako dolgih madežih na Luni? Zakaj poročaš, da jih je večina obdanih s krogom? Ali smem sklepati, da je Luna kot nekakšen plovec, 101 ki se s preštevilnimi velikimi porami odpira na vseh straneh? Mirno boš namreč dovolil, da tukaj izkoristim priložnost in se navežem na svoja opazovanja, predstavljena v Komentarju o Marsu, 34. poglavje, stran 175, 102 kjer sem na osnovi dejstva, da Zemlja Luno premika dvakrat hitreje kot najskrajnejše dele same Zemlje na ekvatorju, sklepal, da je lunarno telo zelo redko, in ker njegova redka materija nudi le malo odpora, se Zemljini gonilni sili bolj malo upira. Vendar pa te domneve (o samostojnih vdolbinah, ki jih ne tvorijo [okoli stoječe] gore) niso tako tehtne, da bi jih, če se glede na tvoja nasle- dnja poročila izkažejo za povsem neprimerne, moral trmasto zagovarjati. Kajti s svojimi prekrasnimi opazovanji si popolnoma v skladu z zakoni optike z vso gotovostjo potrdil, da se na lunarnem telesu po svetlem področju, zlasti na spodnjem delu, dvigajo številni vrhovi, 103 podobni najvišjim goram naše Zemlje, ki so prvi deležni svetlobe na Luni vzha- jajočega Sonca; in to se ti razkrije, ko uporabljaš svoj daljnogled. Kaj naj sedaj rečem o tvoji izjemno natančni razpravi o starodavnih madežih Lune? 104 Ko sem na strani 251 105 svoje knjige citiral mnenje Plutarha, ki misli, da so ti starodavni madeži jezera ali morja, 106 svetli deli pa celine, sem mu brez pomisleka nasprotoval in ravno v nasprotju galileo_3.indd 193 28.1.2008 9:17:49 14 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM z njegovo domnevo štel madeže za celine, čistost svetlega dela pa sem pripisal učinku tekočine; Wackher je ob tem vprašanju navadno močno pritrdil moji domnevi. In tem razpravam sem se prejšnje poletje posvetil s tako vnemo (po moje je narava po meni skušala doseči tisto, kar je z Galileovo pomočjo dosegla nekoliko kasneje), da sem Wackherju na ljubo postavil temelje nove astronomije za domnevne prebivalce Lune, preprosto povedano, nekakšno lunarno geografijo. 107 In med njenimi temeljnimi izhodišči je bila tudi ta domneva, da so madeži celine, svetli deli pa morja. 108 O mojih razlogih za oporekanje Plutarhu je treba po- gledati na stran 251 v moji knjigi, 109 kjer je predstavljen poskus, ki sem ga izvedel na gori Schöckl na Štajerskem; z nje se mi je reka pod njo zdela svetla, pokrajine pa temnejše. A pomanjkljivost izvedbe poskusa je opisana na robu zadnje strani. 110 Reka se namreč ni bleščala zaradi svetlobe, ki jo je prejela od Sonca, ampak zaradi svetlobe, ki se je odbila od osvetljenega zraka. Zato se tudi moj poskus pojasnitve vzrokov za ta pojav ni končal uspešno. Kajti v nasprotju z Aristotelovim naukom, podanim v knjigi O barvah, 111 sem postavil trditev, da so vodovja dele- žna manj črnega kot kopnine. 112 Kako namreč bi to lahko bilo res, ko pa prstí postanejo temnejše, če se prepojijo z vodo? In čemu bi dolgovezil? Zamisli si, da Luna sestoji iz bele prsti, tako kot otok Kreta (kakor je Lukijan 113 rekel, da je Luna siru podobna Zemlja); treba bo priznati, da se prst zaradi Sončevega osvetljevanja blešči svetleje kot morja, pa najsi so še tako neznatno prepojena s črnino. Zato me moja knjiga prav nič ne ovira, da ti prisluhnem, ko z ma- tematičnimi utemeljitvami ter briljatnimi in neovrgljivimi logičnimi sklepi razpravljaš proti meni in v obrambo Plutarha. 114 Na svetlih delih namreč zijajo številne uglobine, njihovo osvetlitev zamejuje vijugava črta, svetli deli imajo velike vrhove, zaradi katerih so osvetljeni prej kot sosednji predeli; tisti, ki gledajo proti Soncu, so svetli, na delu, ki je obrnjen stran od Sonca, so temni. Vse te lastnosti najdemo v suhi, trdni in izstopajoči snovi, v tekočini pa sploh ne. Nasprotno pa so temni deli, ki so znani že od nekdaj, enakomerni; temni deli so osvetljeni pozno, kar dokazuje njihovo nizkost, medtem ko se okoli ležeči vrhovi že na dolgo in široko bleščijo in jih od osvetljenih temnih delov ločujemo le po nekakšni črnini, ki je videti kot senca. 115 Črta osvetlitve je v kvadraturah na temnem delu ravna, vse to pa so lastnosti tekočine, ki išče najnižje predele in se zaradi svoje teže razlije v ravnovesju. 116 S temi utemeljitvami, pravim, si v celoti dokazal svoje; priznam, da so madeži morja, priznam, da so svetli deli kopnina. galileo_3.indd 194 28.1.2008 9:17:49 15 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM t a tvoja izjemno natančna opažanja pa podpira celo moje pričeva- nje. Kajti na strani 248 moje Optike 117 imaš vijugasto črto polmeseca, in iz tega sem izpeljal izbokline in vdolbine na telesu Lune. Na strani 250 118 opisujem Luno v času mrka in videti je kot raztrgano meso ali kot razklana letev; ima svetle žile, ki prodirajo v osenčeni del. S tem opazovanjem prihajam do enakega zaključka kot tudi ti, le z drugačnim načinom utemeljitve; da so namreč deli Lune neenaki, eni visoki, drugi nizki, pri čemer še ne 119 izhajam iz padanja sence, ampak iz tega, da oslabljeni sončni žarek na meji mrka ena področja Lune sprejemajo in odbijajo močneje, druga pa šibkeje. 120 t oda te moje opazke so le zmedene in površne, saj v njih ne delam razlike med deli, na katerih so madeži, in svetlimi deli. t oda kako tvoja strokovnost vse spravi v red! Saj ti tudi pokažeš, da so sami stari madeži posejani z enakomernimi belkastimi površinicami, 121 kakor morja s ploščatimi otoki. Kar ne morem se dovolj načuditi, kaj neki pomeni tista gromo- zanska, popolnoma okrogla uglobina 122 v – kot sem vajen reči – levem kotičku ust; gre za delo narave ali umetnikovih rok? Kajti če so na Luni živa bitja (s to idejo sem se po vzoru Pitagore 123 in Plutarha 124 z užitkom poigral že dolgo tega v razpravi, napisani leta 1593 125 v t übingenu, ka- sneje v svoji Optiki, stran 250, 126 in nazadnje v zgoraj omenjeni lunarni geografiji), 127 je gotovo jasno, da posnemajo značaj svoje pokrajine, ki ima dosti večje gore in doline kot naša Zemlja, 128 da imajo zato izjemno masivna telesa in da so tudi njihovi graditeljski dosežki gromozanski. In zato, ker imajo dan, ki je dolg 15 naših, 129 ker čutijo neznosno vro- čino in ker jim morda primanjkuje kamenja za gradnjo zatočišč pred Soncem, a imajo po drugi strani morda prst, ki je lepljiva kakor glina, je torej pri njih ustaljeni način gradnje tak, da ogromne ravnice znižajo, pri čemer znosijo ven zemljo in jo krožno nasujejo okoli, morda tudi zato, da odvodnjavajo globlje dele. t ako se skrivajo v globini, v senci za izkopanimi nasipi, in se v notranjosti glede na gibanje Sonca tudi sami premikajo sem in tja, sledeč senci. In imeli naj bi nekakšno podzemsko mesto; hiše, to je, preštevilne jame so izkopane v ta krožni nasip; polja in pašniki so na sredi, da vendarle na begu pred Soncem niso prisiljeni preveč oddaljiti se od svojih posestev. Vendar slediva naprej tudi niti tvoje razprave. Sprašuješ, zakaj tudi skrajni rob Lune ni videti neenakomeren. 130 Ne vem, kako poglobljeno si o tem razmišljal, oziroma ali v tem primeru ne sprašuješ za mnenje ljudskih množic. Kajti v moji knjigi na strani 249 131 in na strani 250 132 sem izjavil, da je ob polni Luni na tem skrajnem delu obrobja neka galileo_3.indd 195 28.1.2008 9:17:49 16 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM nepopolnost. Pretehtaj; in še enkrat sporoči, kaj meniš; zaupal bom namreč tvojim daljnogledom. Na vprašanje namreč gledaš kot na potrjeno dejstvo in nanj odgo- varjaš na dva načina. Prvi način ni v neskladju z mojimi ugotovitvami. Kajti če je na skrajnem obrobju poloble opaziti množico vrhov, nakopi- čenih eden za drugim, ki ustvarja podobo popolnega kroga, je to mogoče samo, če so bili vrhovi zglajeni in zbrušeni s strugalom, tako da se ne pojavljajo prav nobene majhne razpokice ali izboklinice; 133 to bi bilo v skladu z mojimi opažanji. Na drugi način odgovarjaš tako, da Luno obdajaš z zračno sfero, ki sega nazaj do skritih zakotij Lunine oble ter sončnim in zemeljskim žarkom postavlja na pot neko debelo plast, prav tako pa tudi našim očem; zato je bleščava tega roba čista in brez madežev, medtem ko na celotnem notranjem površju, kjer našega vida ne onemogoča tako debela plast tega zraka, kar mrgoli od velikega števila madežev. 134 Na ta lunarni zrak bi te lahko opomnila moja knjiga na straneh 252 135 in 302 136 ; te odlomke moje knjige s svojimi opazovanji tukaj kra- sno potrjuješ. Sploh pa ne vem, kako ti prebivalci Lune ob polni luni, ki jo vidimo tedaj, ko je zanje poldan (in enako drugi prebivalci na nam nevidni polobli ob mlaju), prenašajo grozljivo Sončevo vročino, če jim motni zrak pogosto ne prekriva Sonca, kot se dogaja pri Perujcih, 137 in z vlažnostjo ne blaži vročine; ta zrak ob polni Luni tudi bolj skrije madeže, vpija močno bleščavo, ki prihaja od Sonca, in jo odbija k nam. t i govoriš nekaj o zraku okoli Lune, medtem ko pa je Maestlin v knjižici, objavljeni leta 1606 v t übingenu 138 na njej opazil tudi dež. V t ezi 152 namreč pravi takole: » P r i L u n i n e m m r k u z ve č e r n a c v e t n o n e d e l j o l e t a 1 60 5 j e b i l o n a L u n i n e m t e l e s u p r o t i s e v e r u o p a z i t i n e k a k š e n č r n k a s t m a d e ž , t e m n e j š i o d c e l o t n e g a o s t a l e g a t e l e sa , k i j e b i l o v i d e t i k o t r a z b e l j e n o ž e l e z o . Č l o v e k b i l a h k o r e k e l , d a s o o b l a k i , r a z š i r j e n i p o š i r o k e m p o d r o čj u t e r p o l n i d e ž e v j a i n n e v i h t n i h p a d a v i n ; t a k i h o b l a k o v o d g r e b e n o v v i s o k i h g o r a d o n i ž j i h p r e d e l o v d o l i n n i m og o č e p og o s t o v i d e t i .« t ako Maestlin. Da pa ne bi mislil, da je šlo za enega od starodavnih madežev, mi je pokazal sam Maestlin na sliki prejšnje leto. Madež je bil drugačen tako po svojem položaju kot tudi po velikosti; kajti zasedal je približno četrtino ali petino Lunine površine, razen tega pa je bil tako zelo črn, da je izstopal celo na zatemnjeni Luni. V tej knjižici od teze 88 naprej razpravlja o sorodnosti Lune z Zemljo, kar zadeva gostoto, senco, zamegljenost in svetlobo, izposoje- galileo_3.indd 196 28.1.2008 9:17:49 197 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM no od Sonca. t a svetloba obdaja obe obli ter tako prebivalcem Zemlje kaže faze Lune kot tudi prebivalcem Lune kaže faze Zemlje, ki so oboje enake, tako da vsako telo enako osvetljuje drugo; in na tem mestu se v znatnem delu pokriva z mojo Lunarno astronomijo. 139 Drugo raven sorodnosti teh teles s tezo 92 postavlja v neravnost površij; in kar je vredno omembe, iz treh mest pri Averroesu citira Aristotelovo misel iz knjige O ž i v a l i h, 140 » da je Luna zelo sorodna naravi Zemlje«. Posebej pa se izrecno z zrakom, ki vse naokrog obdaja lunarno telo, ukvarja od teze 125 naprej; in te njegove besede v tezi 149 so tako zelo podobne tvojim, Galileo, da se zdi, kot da so vzete iz tvoje knjižice: 141 » Č e t e l o L u n e ,« pravi, »dobro opazuješ v kateri koli fazi, boš opazil, d a s e s k r a j n i r o b b l e š č i z d o s t i j a s n e j š o i n č i s t e j š o s ve t l o b o i n d a n a n j e m n i s o p o s e j a n i n o b e n i m a d e ž i , m e d te m k o p a ve n d a r l e z n o t r a n j e g a t e l e sa p o v s o d i z s t o p a j o z e l o št e v i l n e č r n k a s t e p i k e . K d o b o t u k a j d e j a l , d a p o d e n o t n o s v e t l o b o p r v e g a n i n i č e s a r d r u g e g a k o t t i s to , k a r l e ž i p o d t e m n e j š i m , m o t n i m i n m a d e ž a s t i m b l e s k o m s l e d n j e g a ?« Zato sklepa, da je telo roba prosojno, kakor bi bilo stekleno, zračno, enotno, skratka, čisto podobno našemu zraku, ki obdaja Zemljo. Veliko prostora posveča temu, da tako kot ti, Galileo, obstoj tega zraka dokazuje na podlagi znaka, »da je za del Lune, ki ga obliva sve- tloba, videti, da ima širši obod kot preostali del zatemnjene oble«. 142 Maestlin to potrjuje s številnimi opazovanji, ne le nočnimi, ki bi se jih dalo pojasniti s stanjem [našega] vida, ampak tudi z dnevnimi, ko se Venera umakne za zasenčeni del polmeseca. t oda čeprav dopuščam možnost, da je na Luni zrak, naj mi bo z vajino privolitvijo kljub temu dovoljeno glede tega opazovanja ostati pri naslednji razlagi: da se Lunina svetloba na tej strani, na drugi strani pa svetloba zvezde tudi podnevi v očesu razširi in posega na področje temnega dela, tako da se zdi majhen, svetli del pa velik. Glej mojo Optiko, stran 217. 143 V tvoji knjižici na strani 13 144 sledi bistroumna in pravilna pred- stavitev tega, o čemer sem tudi jaz spregovoril na strani 250, 145 a mi pojasnilo sploh ni uspelo, namreč, da so gore na Luni večje od gora na Zemlji, in to ne le v razmerju do svojih obel, kot sem navedel jaz, ampak ob absolutni primerjavi. Za dokazovanje tega sem si kajpada želel tvoj daljnogled in pa tvojo strokovnost pri opazovanju. Nič manj bistroumno se na strani 14 146 ne lotevaš opazovanja lu- narnega diska, ko se prvič pojavita njegova roglja, in pojasnjuješ, da se je treba postaviti za streho in tako zakriti roglja, da ostali disk postane viden. t akšna je moja najobičajnejša opazovalna metoda. galileo_3.indd 197 28.1.2008 9:17:49 18 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM Kar pa zadeva dokaz, ki pojasnjuje, da ta svetloba izhaja od naše Zemlje, je Maestlin to vedel že pred 20 ali več leti in iz njegove teorije sem ta dokaz v res obsežni razpravi prenesel v svoj O p t i č n i d e l a s t r o- nomije, poglavje 6, številka 10, stran 252, 147 kjer na enak način kot ti tudi zavračam iste domneve (namreč, da ta svetloba prihaja od Sonca ali od Venere), le da to zadnjo domnevo zaradi njene zasluge obravnavam malce prizanesljiveje kot ti. 148 Na strani 15 149 meniš, da se tista bakrena Lunina rdečina, ki jo ima Luna v času mrka okoli skrajnih obrobij Zemljine sence, medtem ko je ostalo telo temno in izginja, pojavlja zaradi osvetljevanja zraven nahajajoče se eterične substance. Podpiraš mojo razpravo o tej rdečini na strani 271 moje Optike, 150 kjer jo izpeljujem iz odboja sončnih žarkov v naši atmosferi, 151 in to, kar sem navedel na strani 301, 152 vključuješ v pojasnitev, zakaj pri popolnem sončnem mrku ne nastane vedno prava tema; to sem ponovil v knjigi O novi zvezdi na strani 117. 153 Dvomim, Galileo, ali lahko razlog, ki si ga navedel, zadovoljivo pojasni to rdečino; kajti ta zarja, kot ji praviš ti, 154 telo Lune obdaja preveč enakomerno, da bi bil tu izvor te rdečine, ki je tako neenotno razporejena po Luni, kot kažejo moja opažanja, predstavljena na strani 276. 155 In ko boš o tem razmišljal v svojem Sistemu sveta, 156 upam, da boš pri tej problematiki dosti uspešneje razpravljal o vzrokih teh pojavov. Vendar pa se ob vprašanju, kaj ustvarja bledo svetlobo Lune, ki je pogreznjena v trdo senco, kjer odbiti sončni žarki ne uspejo prodreti skozi, povsem strinjam, da se ob primerjavi z nebesnimi telesi, ki se nahajajo okoli Sonca in sem jim na strani 277 157 pripisal vzrok za bledo svetlobo, kot boljši razlog navede ta tvoja jutranja zarja. k o n č a l s e m d r u g o p o g l a v j e t v o j e k n j i ž i c e , k i o b r a v n a v a l u n o ; p r e h a j a m na t r e t j e , ki obravnava druga nebesna telesa. t voje prvo opažanje je povezano z velikostjo nebesnih teles, za katerih telesca, če jih opazuješ z daljnogledom, praviš, da se manjšajo sorazmerno s premerom Lune. 158 Navajaš tudi druge podobne stvari, ki pomanjšujejo pojavni videz zvezd, kar je povsem res, kot sem ugotovil z dolgoletnimi izkušnjami: somrak, dnevno svetlobo, oblak, zagrinjalo, obarvano steklo. 159 t ukaj citiram tvoje navedbe: » V i d n e g a k o t a n a m r e č n e d o l o č a p r i m a r n o t e l e s c e z v e zd e , a m p a k k r o g i n k r o g š i r o k o r a z l i t a b l e š č a v a .« 160 Prav tako: » D a l jn o g l e d z v e z d a m o d v z a m e p r i d o b l j e n e i n n a k l j u č n e sije.« 161 galileo_3.indd 198 28.1.2008 9:17:49 1 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM Rad bi te vprašal, Galileo, ali se ti zdijo vzroki, ki jih navajam za ta pojav, zadovoljivi, in sicer tam, kjer razpravljam o načinu gledanja na strani 217 162 in še zlasti na strani 221 163 svoje Optike. Če namreč ne pogrešaš ničesar, boš lahko odslej tematiko predstavljal pravilno: da svetlobne točke pošiljajo svoje stožce v kristalno lečo in da se stožci za njo, potem ko je prišlo do loma žarkov, znova zberejo v točko. Ker pa ta točka ne pride do mrežnice, pride do nove razpršitve [svetlobe] na mali površinici mrežnice, čeprav bi jo morala doseči v eni točki. t ako se s pomočjo daljnogleda zgodi, da pride do novega vmesnega loma žarkov, in ta točka pade na mrežnico. t orej ne drži, da nekateri žarki prihajajo dol v oko iz bleščave, ki od zunaj obdaja zvezde, ampak prav nasprotno: žarki, ki prihajajo dol od samega svetlega telesa, se zaradi lomljenj in zaradi nočne razširitve odprtine v uvei 164 razpršijo v svetlo področje, ki na mrežnici obdaja točko, katera bi naj predstavljala zvezdo. Daljnogled na zemlji ničesar ne odvzame zvezdam na nebu, odvzame pa nekaj svetlobe mrežnici, kolikor je ima ta odveč. Drugo tvoje nadvse prijetno opažanje zadeva žareči videz zvezd stalnic, ki se razlikuje od okroglega videza planetov. 165 Na kaj drugega lahko iz tega sklepamo kot na to, da zvezde stalnice svojo svetlobo od- dajajo od znotraj, da pa so planeti, ki so temni, osvetljevani od zunaj, kar pomeni, če povem z Brunovimi besedami, da so zvezde stalnice sonca, planeti pa lune ali zemlje? Kljub temu pa naj naju ta ne pritegne k svojemu prepričanju o ne- skončnem številu svetov, ki jih je gotovo toliko, kolikor je zvezd stalnic, in so vsi podobni temu našemu; 166 podpira naju tvoje tretje opažanje, da brezštevilna množica zvezd stalnic presega število zvezd stalnic, znanih od antike, 167 saj brez pomisleka poveš, da jih je opaziti več kot 10.000. Kolikor več jih namreč je in kolikor bolj so nakopičene, toliko bolj drži moja utemeljitev proti neskončnosti vesolja, podana v knjigi O novi zvezdi, poglavje 21, stran 104; 168 ta dokazuje, da je ta prostor, kjer živimo ljudje, skupaj s Soncem in planeti, prvotno nedrje vesolja in da je nemogoče, da bi se s katere od zvezd stalnic odpiral tak pogled na vesolje, kakšen se ponuja z naše Zemlje ali celo s Sonca. Zavoljo kratkosti se izogibam povzetku odlomka; kdor ga bo v celoti prebral, ga bo prepričal. Naj kot dopolnilo dodam tudi to utemeljitev. Meni, ki slabo vidim, se zdi, da vsaka večja zvezda, kot na primer Pes, 169 po velikosti le malo zaostaja za premerom Lune; tisti pa, ki zelo dobro vidijo in uporabljajo astronomske instrumente, 170 ki jih ne zavajajo ti »dodatni okraski«, tako kot golo oko, ti določajo zvezdam razsežnosti njihovih premerov z galileo_3.indd 199 28.1.2008 9:17:49 200 Johannes Kepler: r azgovor z zvezdnim glasni Kom minutami in deli minut. Kajti če bi od samo 1000 zvezd stalnic nobena ne bila večja od 1 minute (jih je pa večina od doslej popisanih večja), bi vse te, stisnjene na eno okroglo površino, izenačile (in celo presegle) premer Sonca. Če bi 10.000 diskov zvezd strnil v enega, za koliko bodo po svoji vidni velikosti presegli podobo Sončevega diska? Če je to res in če so tisto Sonca iste vrste kot naše Sonce, zakaj tudi vsa ta Sonca skupaj po svetlosti ne presegajo tega našega Sonca? Zakaj vsa skupaj v kraje, ki jih dosežemo z vidom, oddajajo tako medlo svetlobo, da Sonce, ki posije v zaprto sobo skozi odprtino, narejeno z najmanjšo šivankino konico, v trenutku skoraj neskončno prekosi samo svetlobo zvezd stalnic, kolikršna bi že lahko bila vsa skupaj, tudi brez temne sobe. 171 Mi boš rekel, da so tiste zvezde preveč oddaljene od nas? Tega razloga ne podpira prav nič. Kolikor bolj so namreč oddaljene, toliko večji premer kot Sonce imajo celo posamezne med njimi. Toda morda jih zatemni eter, ki se nahaja vmes? Nikakor ne. Vidimo jih namreč skupaj z njihovimi migetanji, z njihovimi različnimi oblikami in barvami; to ne bi bilo možno, ko bi gostost etra to kakor koli ovirala. Iz tega je torej dovolj jasno, da je telo tega našega Sonca neiz- merljivo svetlejše kot vse zvezde stalnice skupaj, in zato ta naš svet ni pomešan v gručo neštetih drugih svetov. O tem bom več napisal v nadaljevanju. 172 Imaš ogromno prič, ki so se na lastne oči prepričale o neskončnem številu zvezd. Menda jih rabini naštejejo več kot 12.000; 173 poznam duhovnika, ki jih je neko noč brez mesečine na Orionovem ščitu naštel več kot 40. Maestlin po vrsti našteva večje zvezde v Plejadah, 14, če se ne motim, ki ne presegajo meja [tradicionalnih] velikosti. Glede Mlečne ceste, meglic in meglenih spiral si astronome in fizike osrečil z razkritjem njihove substance; 174 in podprl si tiste, ki so že od nekdaj vztrajali pri isti trditvi kot ti, namreč, da niso nič drugega kot kopica zvezd, katerih svetlobe so zlite skupaj zaradi slabovidnosti naših oči. Tako bodo odslej prenehali po Brahejevem zgledu ustvarjati komete in nove zvezde na Mlečni cesti, da ne bi navajali nesmiselnih trditev o propadanju popolnih in večnih nebesnih teles. 175 Končno skupaj s teboj prehajam na nove planete, še posebej obču- dovanja vredno snov tvoje knjižice; malce se bom pogovoril s tabo o tem vprašanju in dopolnil, kar je bilo povedano že na začetku. 176 galileo_3.indd 200 28.1.2008 9:34:19 201 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM Kot prvo sem vesel, da me tvoja prizadevanja nekoliko vračajo v življenje. Ko bi ti odkril planete, ki krožijo okoli ene izmed zvezd stalnic, bi me pri Brunovih brezštevilnostih že čakale verige in ječa, oziroma še bolje, izgnanstvo v njegovem neskončnem prostoru. t ako pa si me zaenkrat rešil hudega strahu, ki me je popadel, ko sem ob triumfalnem vpitju svojega oponenta prvič slišal za tvojo knjigo, 177 kajti praviš, da ti štirje planeti ne krožijo okoli ene izmed zvezd stalnic, ampak okoli planeta Jupitra. Wackherja se je kajpak znova polotilo izjemno navdušenje nad to grozljivo filozofijo; 178 to, kar je Galileo pred kratkim videl na lastne oči, je toliko let prej ne le podal kot domnevo, ampak dodobra utrdil z utemeljitvami. Z vso upravičenostjo zaslovijo posamezniki, ki na področjih, podobnih filozofiji, z razumom prehitevajo izkustvo. Kdo neki namreč ne bi cenil bolj odličnosti astronomske znanosti, ki je kljub temu, da ni nikoli prestopila meja Grčije, 179 vendarle razkrila lastnosti mrzlega pasu, 180 kot pa poskuse Cezarja, ki je z vodnimi urami ugotovil, da so ob obali Britanije noči nekoliko krajše kot noči v Rimu? 181 Ali pa bolj kot prezimovanje Nizozemcev na severu, 182 ki je sicer občudovanja vreden dosežek, vendar pa bi bilo brez onega [astronomskega] znanja nemogoče? Kdo ne priznava veljave Platonovemu mitu o Atlantidi, 183 Plutarhovemu mitu o zlatobarvnih otokih onstran t ule 184 in Senekovim preroškim verzom o bodočem odkritju novega sveta, 185 zdaj ko je zna- meniti Argonavt iz Firenc 186 naposled prišel do takega odkritja? Sam Kolumb pušča svojega bralca v dvomih, ali naj bolj občuduje njegovo bistroumnost, s katero je po smeri pihanja vetrov sklepal na novi svet, ali njegov pogum, s katerim se je podal na neznano morje in na brezmejni ocean, ter srečo, s katero je dosegel želeno. Seveda pa bodo tudi na mojem področju zbujali občudovanje Pi- tagora, 187 Platon 188 in Evklid, 189 ker so, zanašajoč se na vzvišenost svoje utemeljitve, prišli do sklepa, da se ni moglo zgoditi drugače, kot da je Bog svet uredil po vzoru petih pravilnih geometrijskih teles, čeprav so se zmotili v vzorcu. Nasprotno bo navadno ljudstvo slavilo Kopernika, čigar um kajpada ni bil navaden, vendar pa je z njim izdelal oris vesolja, kakor bi ga videli z našimi očmi, in pri tem je navajal samo »da je« (to; o{ti). Precej bo za starimi zaostajal Kepler, ki se je iz očesnega uvida, ki ga podaja kopernikanski sistem iz »da je« (to; o{ti), povzpel do vzrokov in do pojasnila »zakaj« (to; diovti), 190 ki ga je Platon apriorno deduktivno podal toliko stoletij prej in dokazuje, da se v kopernikanskem sistemu vesolja izraža razumno načelo petih platonskih teles. Postavljanje sta- galileo_3.indd 201 28.1.2008 9:17:54 202 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM rodavnikov pred modernejše mislece ni prav nič nesmiselno, pa tudi nič zavisti se v tem ne skriva; to zahteva sama narava predmeta. Če je namreč slava Stvarnika tega sveta večja kot slava raziskovalca sveta, pa če je še tak genij, kajti pri prvem so načrti za izgradnjo plod njegove lastne ustvarjalnosti, slednji pa načrte, opredmetene v zgradbi, z veliko truda le stežka opaža, potem so misleci, ki vzroke pojavov dojamejo, še preden se pojavi razkrijejo čutom, vsekakor bolj podobni Stvarniku kot drugi, ki šele potem, ko pojav vidijo, razmišljajo o vzrokih zanj. Zato, Galileo, najinim predhodnikom ne boš zavidal njihove slave na tem področju, njim, ki so že toliko pred tabo napovedali, da tisto, o čemer praviš, da si na svoje oči opazil pred kratkim, mora biti tako. Nič manj slave ti ne bo prineslo dejstvo, da sva Kopernik 191 in po njem jaz starim dokazala zmoto v načinu, kako naj bi se po njihovem mnenju pet teles odražalo v vesolju, in sva ga nadomestila s pristnim in povsem pravilnim. t ako ti to doktrino najinega prijatelja Brucea, ki si jo je izpo- sodil od Bruna, popravljaš, deloma pa tudi omajuješ. t a moža sta menila, da tudi okoli drugih nebesnih teles krožijo njihove lune tako kot okoli naše Zemlje. Dokazuješ, da sta v splošnem povedala resnico; a menila sta, da so zvezde stalnice tiste, okrog katerih tako krožijo lune. Bruno je celo navedel razlog, zakaj mora biti tako: zvezde stalnice naj bi namreč imele lastnosti sonca in ognja, planeti pa lastnosti vode. t ako naj bi po nedotakljivem zakonu narave prihajalo do združevanja teh nasprotij in Sonce ne more biti brez planetov, ogenj ne brez svoje vode, in obratno, voda ne brez ognja. 192 Da torej sloni ta njegova utemeljitev na šibkih temeljih, razkrivajo tvoja opažanja. Kot prvo naj velja predpostavka, da je sleherna zvezda stalnica Sonce; doslej ni bilo opaziti nobenih lun, ki bi krožile okoli njih. t o vprašanje bo torej ostalo odprto, dokler tudi tega ne bo razkril nekdo, ki bo znal izjemno pretanjeno opazovati; po ocenah nekaterih nam ta tvoj uspeh gotovo grozi s tem. Po drugi strani pa je Jupiter edini izmed planetov, ki jih Bruno imenuje »zemlje«; in glej, okoli njega so štirje drugi planeti; toda Bruno v svoji utemeljitvi tega ni pripisoval zemljam, ampak soncem. Medtem si ne morem kaj, da ne bi teh paradoksov v tvojih ugoto- vitvah podprl tudi v tem oziru in opozoril, da ni neverjetno, da so ne le na Luni, ampak tudi na samem Jupitru prebivalci, ali (gre za duhovito opazko z nedavnega srečanja nekaterih filozofov) 193 da so te pokrajine sedaj sicer prvič odkrite, da pa naseljencev iz našega, človeškega rodu ne bo manjkalo, brž ko jih bo nekdo naučil umetnosti letenja. Kdo bi si bil nekoč mislil, da je plovba po neizmernem Oceanu mirnejša in var- galileo_3.indd 202 28.1.2008 9:17:54 203 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM nejša kot plovba po zelo ozkem Jadranskem morju, po Baltskem morju ali angleškem Kanalu? Priskrbi ladje ali pa jadra prilagodi nebeškemu vetru; ne bo malo takih, ki jih kljub tej neizmernosti ne bo strah zase. Zato za tiste, ki bodo tako rekoč v bližnji prihodnosti pri volji, da se podajo na to pot, postaviva temelje astronomije, jaz Lunine, ti, Galileo, pa Jupitrove. Naj bodo te hudomušne misli vključene zaradi čudeža človeškega poguma, ki se najbolj kaže prav pri ljudeh sedanje dobe. Častitljivim skrivnostim svete zgodovine se namreč ne posmehujem. Kljub temu pa sem sklenil, da je vredno mimogrede povleči za uho višjo filozofijo; 194 naj preudarja, ali najvišji in skrbni varuh člove- škega rodu dovoljuje kar koli zaman in s kakšnim namenom nam kakor previden čuvaj ravno v tem času odpira vrata do največjih skrivnosti svojih stvaritev. t a predlog je dal moj veseljaški prijatelj t homas Seg- gett, vsestransko izobražen mož. Morda pa – tak je bil moj odgovor – Bog Stvarnik vse človeštvo kot kakega doraščajočega in polagoma dozorevajočega fanta vodi korak za korakom, da spoznava najprej ene, nato pa druge stvari (tako, na primer, so bili časi, ko niso poznali raz- like med planeti in zvezdami stalnicami, in precej pozno je Pitagora ali Parmenid opazil, da sta Večernica in Danica ena in ista zvezda; 195 tudi v Mojzesovih knjigah, Jobovi knjigi ali Knjigi psalmov se planeti nikjer ne omenjajo). Naj torej pretehta 196 in naj se do neke mere ozre nazaj, kolikšen napredek je bil dosežek pri spoznavanju narave, koliko še ostaja in kaj lahko ljudje v prihodnje pričakujejo. t oda povrnimo se k manj visokoletečim razmišljanjem in kon- čajmo, kar smo začeli. Če namreč štirje planeti krožijo okoli Jupitra v neenakih razdaljah in obhodnih dobah, se zastavlja vprašanje, čemu neki, če na Jupitrovi obli ni ljudi, ki bi na lastne oči videli ta čudoviti razno- liki prizor? Kar namreč zadeva nas na tej zemlji, ne vem, s kakšnimi utemeljitvami bi me kdo prepričal, da bi verjel, da ti planeti služijo prav nam, ki jih ne vidimo nikoli; in ne gre pričakovati, da jih bomo odslej množično opazovali, Galileo, vsi opremljeni s tvojimi daljnogledi. Menim, da je to primerno mesto za odvrnitev nekega drugega suma. Se bodo namreč našli taki, ki se jim bo naša zemeljska astrologija oziroma – če rečem kot filozof [narave] – nauk o aspektih zdel zlagan, ker vse do danes nismo vedeli za število planetov, ki tvorijo aspekte? Vendar so njihov očitki zaman; zvezde namreč na nas vplivajo na take načine, na kakršne njihova gibanja [oziroma lege] delujejo na Zemljo. Delujejo namreč z aspekti; aspekt pa je razporeditev, ki jo ustvari kot galileo_3.indd 203 28.1.2008 9:17:54 204 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM [katerega vrh je] v središču Zemlje ali očesa. 197 Seveda ne delujejo na nas zvezde same, ampak aspekti, ki jih tvorijo, postanejo predmet in spodbudilo tistih zemeljskih zmožnosti, ki so deležne tega zgolj intui- tivnega razuma, onstran [racionalnega] diskurza. 198 Kot pa je sedaj razvidno iz tvojih opazovanj, Galileo, so ti štirje planeti zelo majhni in nikoli se od Jupitra ne oddaljijo za več kot 14 minut, tako da je celotna krožnica najbolj zunanjega planeta manjša od Sončevega ali Luninega diska. t ako priznam, da se ti planeti, ker njihova neznatna velikost tega ne preprečuje, združijo pri vplivanju na podlunarne umske zmožnosti s pomočjo aspektov, a kljub temu ne bodo zmogli kaj več kot to, da bodo tako ti štirje planeti kot tudi Jupiter, ki je središče njihovih kroženj, zaradi širine premera družno kos (in to ne pogosto) Soncu v precej časa trajajočem aspektu. Na ta način astrologija ostaja na svojem mestu; obenem je jasno, da ti štirje novi planeti prvenstveno niso namenjeni nam, ki živimo na Zemlji, ampak nedvomno bitjem na Jupitru, ki prebivajo krog in krog Jupitrove oble. t a ugotovitev je razumljivejša tistemu, ki je skupaj s tabo, Galileo, in z mano zagovornik Kopernikovega sistema vesolja. 199 Vidimo namreč, da je v njem Luna, ki je planet, krožeč okoli Zemlje, urejena tako, da se ne more zdeti namenjena drugim oblam kot samo Zemlji, ki jo med svojim gibanjem obkroža. Za premer njenega kroženja menijo, da meri dvajsetino premera »velike sfere« Zemlje okoli Sonca, jaz ocenjujem da komaj tridesetino. Če torej gledamo s Sonca, se razteza manj kot 3°, ali pa – po moje – manj kot 2°. In ker je Saturn 10-krat bolj oddaljen, Jupiter pa okoli 5-krat, se torej naša Luna, če jo gledamo s Saturna, od Zemlje ne bo mogla odmakniti za več kot 18 minut oziroma 12 minut, če jo gledamo z Jupitra, pa do 36 ali 24 minut. Zato je povsem enako povezana s prebivalci Saturna in Jupitra, kot so planeti okoli Jupitra povezani z nami, zemeljskimi bitji. Primerjava velikosti to potrjuje. Vzemimo namreč, da je paralaksa Sonca 3 minute, čeprav menim, da je dosti manjša. Zemlja, če jo gledamo s Sonca, bo imela 6 minut, Luna 1,5 minute. In Zemlja, ki je dosti manjša, bo tudi Luni pustila manj, gotovo niti ene minute ne. In če to gledamo s Saturna, bo videti morda 6 sekund, če gledamo z Jupitra, 12 sekund. t orej je tako povsem jasno: kar je naša Luna za nas na Zemlji, ni za druge oble, in kar so tiste štiri lunice za Jupiter, to niso za nas; enako posameznim oblam planetov in njihovim prebivalcem služijo njihova nebesna telesa, ki krožijo okoli njih. 200 Na osnovi tega razmišljanja z najvišjo verjetnostjo sklepamo, galileo_3.indd 204 28.1.2008 9:17:54 205 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM da je Jupiter poseljen; enakega mnenja je bil tudi t ycho Brahe, in sicer zgolj na osnovi razmišljanja o izjemni velikosti teh obel. In zato je bila odlična tudi ta Wackherjeva pripomba, da se tudi Ju- piter vrti okoli svoje osi, enako kot naša Zemlja, tako da to vrtenje okoli osi poteka ob sočasnem omenjenem kroženju štirih lun, tako kot vrtenje naše Zemlje okoli njene osi poteka ob sočasnem kroženju naše Lune. 201 In da sedaj Wackher naposled verjame magnetnim vzrokom, s katerimi sem v svojem pred kratkim izdanem Komentarju nebesne fizike 202 vzroke za planetarna gibanja pojasnil z vrtenjem Sonca okoli osi in polov telesa. Vsekakor (kot lepo pripominjaš ti, Galileo), 203 če Jupiter, ki se pomika po 12-letni krožnici, spredaj in zadaj obdajajo štiri nebesna telesa, ki kro- žijo okoli njega, 204 kaj je absurdnega v Kopernikovi izjavi, da se Zemlje, ko se giblje po svoji letni krožnici, ena Luna drži na enak način? 205 Kaj torej? Boš porekel, če so na nebu oble, podobne naši Zemlji, ali torej z njimi tekmujemo, kdo bo zasedel boljše področje vesolja? Če so namreč njihove oble odličnejše, potem mi nismo najodličnejša izmed umskih bitij. Kako bi bilo torej vse zaradi človeka? Kako bi bili mi gospodarji božjih del? 206 t ežko je razplesti ta vozel zato, ker še nismo raziskali vsega, pove- zanega s temi vprašanji, tako da bova, če bova o tem vprašanju veliko razpravljala, le s težavo ubežala oznaki »predrzneža«. Kljub temu pa ne bom molče prešel filozofskih utemeljitev, za katere se mi zdi, da bi se jih dalo pritegniti, in s katerimi bomo ne le na splošno, kot zgoraj, 207 dokazali, da se ta sistem planetov, na enem od katerih živimo mi, ljudje, nahaja v samem nedrju vesolja, okoli srca vesolja, namreč Sonca, ampak bomo z njimi tudi posebej dokazali, da mi, ljudje, živimo na tisti obli, ki upravičeno pripada prvemu umskemu bitju, najodličnejšemu (izmed telesnih bitij). Kar zadeva potrditev prejšnje postavke o notranjem nedrju vesolja, glej utemeljitve zgoraj, 208 izhajajoče iz množice zvezd stalnic, ki kakor zanesljiv zid obdajajo to nedrje, in pa iz svetlobe našega Sonca, ki presega svetlobo zvezd stalnic. t em dodaj še tretjo, 209 ki jo je iz mene v zadnjih nekaj dneh izvabil Wackher; in ker je ob njej molčal, sem domneval, da ji pritrjuje. Geometrija je ena in večna in odseva v božjem umu. 210 Dejstvo, da so ga bili ljudje deležni, je eden od razlogov, zakaj je človek »podoba Boga«. 211 V geometriji pa je za kroglo najpopolnejša vrsta likov pet Evklidovih [geometrijskih] teles. Po njihovem vzoru in predlogi pa je razdeljen ta naš planetarni svet. Predpostavi torej, da obstaja neskončno galileo_3.indd 205 28.1.2008 9:17:54 206 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM število drugih svetov; ti bodo ali drugačni kot ta naš svet ali pa mu bodo podobni. Najbrž ne bi rekel: »Podobni mu bodo.« Kakšna korist namreč bi bila od neskončnega števila, če sleherni nosi v sebi vso popolnost? 212 Drugače je namreč s stvaritvami, ki si večni obstoj zagotavljajo z neneh- nim porajanjem. t udi sam zagovornik neskončnosti Bruno meni, da se morajo posamezni svetovi razlikovati od ostalih po vrstah gibanj, ki jih je prav toliko. Če se razlikujejo po gibanjih, torej se tudi po razmikih, ki določajo periode gibanj. Če se razlikujejo po razmikih, se torej tudi po ureditvi, vrsti in popolnosti likov, iz katerih izhajajo razmiki. 213 In zato, če bi postavil trditev, da so si svetovi med seboj enaki v vseh po- gledih, bi najbrž izdelal podobna bitja in prav toliko Galileov, kolikor je svetov, in ti bi v novih svetovih opazovali nove zvezde. Kakšna pa je korist od tega? Skratka, raje pazimo, da ne zaidemo v neskončnost, ki jo sprejemajo filozofi, ker obstaja soglasje, da pri napredovanju proti manjšemu obstaja meja; 214 zakaj torej ne tudi pri napredovanju proti večjemu? Vzemimo sfero zvezd stalnic; njena morda tritisočina je sfera Saturna, ena desetina te pa je znova Zemljina sfera. Nadalje je ena tri- stotisočina Zemljinega premera človek, majcen del človeka je podkožna pora. t ukaj se ustavimo; narava ne nadaljuje poti k manjšemu. Pojdimo torej naprej k drugemu delu dileme. Recimo, da ti neskončni svetovi niso podobni našemu; torej jih ne bo krasilo pet popolnih likov, ampak drugi liki, torej bodo manj ugledni kot ta naš svet. Iz tega sledi, da je ta naš svet najodličnejši med vsemi, ko bi jih bilo več. Povejmo sedaj tudi to, zakaj Zemlja presega Jupiter in zakaj je vrednejša, da je bivališče prevladujočega bitja. Sonce je seveda v središču vesolja, je srce vesolja, je vir svetlobe, vir toplote, izvor življenja in gibanja v vesolju. t oda zdi se, da bi se moral človek mirno izogibati tega kraljevega prestola. Nebo je dal Gospodu neba, pravičnosti sami, Zemljo pa je dal sinovom ljudi. 215 Kajti čeprav Bog nima telesa in ne potrebuje bivališča, se bo vendarle več njegove moči, s katero vlada svetu, pokazalo na Soncu (na nebu, kot najdemo na različnih mestih v Svetem pismu) 216 kot pa na drugih oblah. 217 Naj torej njegov človek prizna svoje uboštvo in bogastvo Boga tudi zato, ker je človekovo bivališče drugačno; naj prizna, da ni vir in izvor vesoljnega blišča, ampak da je odvisen od pravega vira in izvora. Dodajmo še to, kar sem omenil v Optiki, 218 da človek v središču [sveta] ni mogel miro- vati zaradi opazovanja [vesolja], za katero je bil ustvarjen ter okrašen in opremljen z očmi, 219 ampak je moral delati letne obkrožitve na tej ladjici Zemlji, da je lahko opazoval. Prav tako se tudi merilci nedostopnih stvari galileo_3.indd 206 28.1.2008 9:17:54 207 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM premikajo od položaja do položaja, da iz razdalj med položaji dobijo natančno osnovo za triangulacijo. 220 Za Soncem pa je ni oble, ki bi bila odličnejša in primernejša za človeka kot je Zemlja. t a je namreč kot prvo središčna med primarnimi oblami 221 (če – in tako je tudi prav – odmislimo okoli Jupitra krožeča nebesna telesa 222 in pa Lunino oblo, ki kroži okoli Zemlje); 223 nad njo so Mars, Jupiter in Saturn, znotraj obsega njene krožnice se gibljeta Venera in Merkur, na sredi pa se vrti Sonce, spodbujevalec vseh gibanj, 224 pravi Apolon, kot ga pogosto imenuje Bruno. 225 Kot drugo, ker se pet [pravilnih geometrijskih] teles deli na dve skupini, tisto treh primarnih, to so kocka, tetraeder in dodekaeder, ter drugo dveh sekundarnih, to sta ikozaeder in oktaeder, Zemljin krožni obhod kot pregrada ločuje obe skupini, tako da se na zgornji strani dotika središč 12 ploskev dodekaedra, na spodnji strani pa dvanajstih vrhov kota ustreznega ikozaedra; in samo zaradi tega položaja med liki je Zemljina obla odličnejša od drugih obel. 226 Kot tretje, mi na Zemlji zaradi bližine premočne Sončeve svetlobe le stežka opazimo Merkur, ki je zadnji med primarnimi planeti. Koliko manj opazen bo Merkur na Jupitru ali Saturnu? In tako je bila ta obla človeku očitno dodeljena z izrecnim namenom, da bi lahko opazoval vse planete. Bo potemtakem kdo zanikal, da so bili kot nadomestilo teh planetov, ki so prebivalcem Jupitra skriti, ki pa jih mi, Zemljani, vidimo, Jupitru dodeljeni drugi štirje planeti skladno s številom nižjih planetov: Marsa, Zemlje, Venere in Merkurja, ki krožijo okoli Sonca znotraj Jupitrove krožnice? Naj imajo torej bitja na Jupitru nekaj, s čimer se bodo tolažila; naj imajo celo, če je prav, štiri svoje planete, razporejene v skladju s skupino treh rombičnih geometrijskih teles, in eno od teh (kvazirombično) je sama kocka, drugo je kuboktaedrično, tretje ikozidodekaedrično, s 6, 12 in 30 štiristraničnimi ploskvami. Naj imajo, pravim, prebivalci Jupitra svoje; mi, ljudje, ki bivamo na Zemlji, se lahko s povsem upravičenim razlogom (jaz tako mislim) ponašamo z najodličnejšim prebivališčem naših teles in Bogu Stvarniku moramo biti hvaležni. Z užitkom sem v tej filozofski razpravi s teboj prediskutiral nove pomisleke, ki si jih vzbudil s svojimi opažanji, Galileo. t o d a k e r s e m p o s v o j e m Kozmografskem misteriju ž e v e č k r a t o m e- n i l 227 z g r a d b o vesolja na osnovi petih pravilnih teles, bom v nekaj bese- dah povsem odpravil težavo, ki sem se je dotaknil na začetku pisma. galileo_3.indd 207 28.1.2008 9:17:54 208 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM Čeprav ti štirje planeti okoli samega Jupitra krožijo po zelo ozkih krožnicah, se nikomur ni treba bati, da bodo ovrgli mojo teorijo, po kateri so vmes med planete vstavljeni Pitagorovi liki. Nasprotno, celo upam, da bodo ta štiri okoli Jupitra krožeča nebesna telesa 228 in še druga, če jih imajo tudi drugi planeti, odpravila vse preostalo neskladje. Način namreč, kako je Bog tudi ta okoli krožeča nebesna telesa vključil v vstavljene like, dokazuje Zemljin satelit, Luna namreč, katere kroženja okoli Zemlje nisem mogel zanemariti, ko sem se resno ukvarjal s to problematiko. In tako še sedaj pri preverjanju sfer in gibanj Marsa, Zemlje in Venere na osnovi Brahejevih opazovanj ugotavljam, da v teoriji zijajo precejšnje vrzeli; da na primer, če se vrhovi kotov podaljšajo do Mar- sovega perihelija, 229 središča ploskev ne dosegajo Lune, ki je v svojem apogeju, Zemlja pa je v afeliju; 230 in središča [ploskev] ikozaedra, če so prilagojena Venerinemu afeliju, ne segajo do vrhov kotov ikozaedra, vse dokler je Luna v svojem apogeju, Zemlja pa v periheliju. t o dokazuje, da je vmes med Marsovim perihelijem in vrhovi kotov dodekaedra nekaj prostora, enako tudi med središči [ploskev] ikozaedra in Venerinim afelijem; in tisto, čemur bi se lahko čudili, je dejstvo, da je med prvima dvema nekoliko več prostora kot med slednjima dvema. Upam, da bom na te prostorčke z največjo lahkoto postavil Marsove in Venerine lune, če boš nekoč odkril kake, Galileo. s t e b o j , G a l i l e o , s e m z ač e l , s t e b o j b o m k o n č a l . N e č u d i š s e brez razloga, zakaj Medičejske zvezde glede na velikost tako zelo spremi- njajo svojo zunanjo podobo. 231 t ri razloge, ki bi jih lahko kdo navedel, spretno matematično zavračaš. 232 Enega fizikalnega postavljaš kot možnega; 233 o njem bo svoje povedal čas. Na misel mi prihaja pa tole: če ti štirje planeti, ki imajo obliko diska, potujejo po ravnini v smeri proti Jupitru, tako da se na najbolj oddaljenih odsekih nam in Soncu kažejo kot črte, so najbrž zgoraj in spodaj osvetljeni navpično, utegnejo se zdeti veliki in morda so raznobarvni, glede na raznolike površine. Naj bo opomba dovolj. Ostane le še moja goreča prošnja tebi, preslavni Galileo, da vztrajno nadaljuj z opazovanjem, rezultate svojih opazovanj nam nemudoma sporoči, in končno, oprosti tej moji dolgoveznosti in prostodušnemu načinu razpravljanja o naravi. Pozdravljen. V Pragi, 19. aprila 1610. galileo_3.indd 208 28.1.2008 9:17:55 209 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM P r i p i s Ko bi čakal še en dan, bi Galileu ne mogel poplačati dolga. Katalog frankfurtskega knjižnega sejma je namreč napovedal novosti, ne takšne, kot so Galileove, verjetne, čeprav tudi nezaslišane, ampak, nasprotno, popolnoma absurdne, čeprav so bile že pogosto predmet razprave: neki t homas Gephyrander je kvadriral krog. O tem se nisem prepričal na lastne oči; razlog pa mi je že ob prvi novici zamašil ušesa. Neki drug pisec, Wolfgang Sattler iz Basla, izdaja Merkur (ta je že v starih časih veljal za glasnika bogov), da bi z njim astrologom pokazal da ima aspekt 30° svoj učinek. Čestitam mu za njegovo zasebno spo- znanje resnice. V javnosti velja za deloma napačnega glasnika; moti se glede prvega odkritelja. Maestlin je v svojih t ezah, izdanih leta 1606, opozoril na raznolikost gibanj. t akšno stališče sem prevzel z letom 1603. Poglej tudi mojega Tretjega zainteresiranega, 234 ki je na voljo na tem knjižnem sejmu. Poimenoval sem ga »Polšesti«. Njegovo prekrasno razlago obljublja moja Harmonija sveta. 235 galileo_3.indd 209 28.1.2008 9:17:55 210 OPOMBE 1 Delo je prevedeno po kritični izdaji besedila, ki jo je pripravila I. Pantin, v: Johannes Kepler, Dissertatio cvm nvncio sidereo / Discussion avec le messager celeste, Narratio de observatis Jovis Satellitibvs / Rapport sur l’observation des satellites de Jupiter. Za prvotno različico, tj., Keplerjevo pismo Galileu 19. aprila 1610, prim. EN, X, str. 319–340. 2 Kepler je bil za cesarskega matematika, tj., matematika Rudolfa II. Habsbur- škega, cesarja Svetega rimskega cesarstva, ki je leta 1576 nasledil svojega očeta Maksimilijana II., imenovan po smrti t ycha Braheja, ki je umrl 24. oktobra 1601. Cesarski matematik je bil do Rudolfove smrti leta 1612. 3 Prim. Alcinoos, Didascalicos 1, 156, 16–17, uvod v Platonovo filozofijo iz 2. stol. n. št. Stavek je priredba Platonove Države 486 A 4–6. Isti stavek je v Narratio prima ( Prvo por očilo), ki je prvič izšlo v Gdansku leta 1540, nave- del tudi Retik. Kepler je Retikovo delo ponatisnil v svoji knjigi Mysterium cosmographicum (Kozmografski misterij ali Skrivnost sveta) leta 1596. 4 Daniel Rymar de Sedlcany (tudi Sedlcansky ali Sedesanus) je tiskarno v Pragi ustanovil leta 1584. 5 Giuliano de’ Medici je bil toskanski poslanik pri Svetem rimskem cesarstvu v Pragi od leta 1608 do leta 1618. 6 t homas Seggett (tudi Seget ali Seghet), škotski pesnik in ljubiteljski astronom, je spoznal Galilea na univerzi v Padovi. Leta 1610 je bil v Pragi, kjer se je spoprijateljil tudi s Keplerjem. 7 Galileovo pismo Giulianu de’ Medici ni ohranjeno. 8 t j., 19. aprila 1610, ko je Giuliano de’ Medici poslal Keplerjevo pismo s pošto v t oskano. Kepler je pismo torej napisal v slabem tednu. 9 Prim. Zvezdni glasnik, str. 85–89. 10 t ežko razložljiv vrinek. Ne more se nanašati na Galileovo posvetilo Jupitrovih satelitov Medičejcem, saj je moral Kepler, ko je prebral Zvezdnega glasnika, to vedeti, niti ne na Jupitrove satelite, saj Kepler v nadaljevanju nikoli ne podvomi o njihovi resničnosti. 11 tj., preden je odšla povratna pošta 19. aprila iz Prage nazaj v t oskano. Prim. str. 211 op. 22. 12 tj., Wackherju, ki je, kot je razvidno iz začetka Razgovora, do Galileovih odkritij zagovarjal drugačna stališča kot Kepler. Johann Matthäus Wackher von Wackenfels je bil namreč pristaš Giordana Bruna, ki Keplerju – kljub nekaterim podobnostim v njunem načinu mišljenja – ni bil ravno najbolj pri srcu. V Pragi je bil Wackher eden poglavitnih Keplerjevih pokroviteljev in zaščitnikov. galileo_3.indd 210 28.1.2008 9:17:55 21 1 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM 13 Kepler ima v mislih sholastično, natančneje, aristotelovsko tradicijo, ki je bila osnova kurikula univerzitetnega poučevanja filozofije narave. 14 Odklonilna mnenja italijanskih učenjakov o Galileovih odkritjih so do Ke- plerja prišla po Georgu Fuggerju, cesarskem poslaniku v Benetkah. Prim. npr. Fuggerjevo pismo Keplerju 16. aprila 1610 (EN, X, str. 316). Dokaj razgrete razprave so o Zvezdnem glasniku potekale tudi na dvoru v Pragi. 15 Kepler ima v mislih svoje delo Astronomia nova (Nova astronomija), ki je izšlo leta 1609. 16 Prim. posvetilo v Novi astronomiji, kjer je Mars obravnavan kot poveljnik sovražne vojske, ki ga je Kepler zajel šele po težavnih bojih, potem ko je določil njegovo orbito kot elipso. 17 Prim. prvi odstavek Razgovora. 18 Prim. posvetilo v Novi astronomiji in prolog k razdelku o satelitih v Razgovoru. 19 t j., ob zadnjem frankfurtskem knjižnem sejmu. Keplerjeva Nova astronomija je navedena v jesenskem katalogu 1609. 20 Polni naslov Keplerjevega dela se glasi: Astronomia nova AITIOLOGETOS seu Physica coelestis tradita commentariis de motibus stellae Martis (Nova astronomija, utemeljena na vzrokih, ali Nebesna fizika, predstavljena v komentarjih o gibanjih zvezde Marsa). Za Keplerja naloga astronomije ni zgolj napovedovanje leg nebesnih teles, temveč tudi odkrivanje vzrokov za njihova gibanja. Astronom ni zgolj matematik, temveč tudi filozof (danes bi rekli kozmolog oziroma fizik), ki mora odgovoriti tudi na vprašanja o dejan- skem ustroju vesolja, njegovi ureditvi in načelih, ki vladajo v njem. Podobno stališče zagovarja tudi Galileo, zato je svojega Zvezdnega glasnika namenil »astronomom in filozofom«. 21 Dopisovanje med Keplerjem in Galileom se je začelo 4. avgusta 1597, ko se je Galileo zahvalil Keplerju za Kozmografski misterij in v pismu poudaril, da je tudi sam zagovornik kopernikanskega sistema. Prim. Galileovo pismo Keplerju 4. avgusta 1597 (EN, X, str. 68; tu str. 223–224). Kepler je pismo dobil 1. septembra 1597, Galileu pa odpisal 13. oktobra 1597, izražajoč željo spoznati Galileovo mnenje o knjigi. Galileo mu na pismo ni odgovoril. 22 Kurirji so potovali s konjsko pošto, ki je prihajala iz Italije v Prago vsako nedeljo, vračala pa se je vsak ponedeljek. 23 Zakaj vznemirjenje in sram? Prim. nadaljevanje Razgovora, str. 184 in spodaj, op. 27. 24 Delo je bil objavljeno konec leta 1596, Kepler pa je dobil prvi izvod knjige 7. januarja 1697. 25 t o so: piramida, kocka, oktoeder, dodekaeder in ikozaeder. 26 Prim. Proklos, Komentar prve knjige Evklidovih Elementov 65, 20; 70, 24; 71, 23–30. Proklos pripisuje odkritje »kozmičnih« likov pitagorejcem. Za Platona, ki pa jih ne imenuje »kozmični«, prim. Timaj 53C–56C. 27 Kepler v Kozmografskem misteriju dokazuje, da mora biti vesolje strukturirano na podlagi petih pravilnih geometrijskih teles. t a geometrijska telesa pred- galileo_3.indd 211 28.1.2008 9:17:55 212 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM stavljajo meje delov vesolja, zato ne morejo ločevati več kot šest planetov. Iz tega sledi, da je planetov nujno samo šest. Od tod Keplerjevo vznemirjenje in sram ob odkritju novih planetov, ki ga omenja spredaj, prim. str. 183. 28 Kepler v Kozmografskem misteriju razmišlja o obstoju planetov, ki so pre- majhni, da bi jih videli. 29 Prim. De docta ignorantia (O učeni nevednosti) 2, 11. in 12. pogl. Vendar pa Kuzanski tam ne govori o kroženju planetov okoli zvezd stalnic. Kepler je Kuzančeve spekulacije najverjetneje poznal samo posredno, po Wackherju. 30 Prim. Giordano Bruno, De innumerabilibus, immenso et infigurabili sive de universo et mundis libri octo (O brezštevilnem, neizmernem in nepredstavljivem ali osem knjig o vesolju in svetovih), Frankfurt 1591. Bruno zagovarja mnoštvo svetov in govori o tem, da planeti krožijo okoli drugih zvezd stalnic, tj., okoli sonc. Prim. Opera latine conscripta, zv. I-1, str. 209. 31 Melis s Samosa, eleatski filozof. Keplerjev vir je Diogen Laertski, Življenja in misli znamenitih filozofov 9, 24. 32 William Gilbert v delu De magnete (O magnetu, London 1600) 6, 3, ne govori o neskončnosti (infinitas) sveta, temveč o njegovi neizmerni razsežnosti (im- mensitas). t a neizmernost vesoljnega prostora po Gilbertu dokazuje dnevno gibanje Zemlje, ne pa tudi njenega letnega kroženja okoli Sonca. Po Gilbertu ima vsako nebesno telo magnetno silo. 33 Prim. Diogen Laertski, Življenja in misli znamenitih filozofov 9, 44. 34 O Levkipu, prav tam, 9, 31. 35 Edmund Bruce, angleški plemič, poznavalec matematičnih ved, vojskovanja in botanike, je v Italiji (Benetke, Firence in Padova) živel v letih 1600–1603, ko je spoznal tudi Galilea. Iz njegovega dopisovanja s Keplerjem je mogoče razbrati, da je zagovarjal Brunovo stališče o neskončnem svetu in neskončnem številu sončnih sistemov. 36 Prim. Bruceovo pismo Galileu 5. novembra 1603 (EN, II, str. 11–12). 37 Prim. G. Bruno, Kozmološki dialogi (»O neskončnem, vesolju in svetovih«, Ljubljana 2004, str. 318): »Obstajajo torej brezštevilna sonca in neštete zemlje, ki krožijo okrog teh sonc ravno tako, kot vidimo, da okrog nam bližnjega Sonca kroži ta sedmerica.« (Prev. M. Mihelič.) 38 tj., z dovoljenjem cesarja Rudolfa II. 39 Rudolf II. je svoj izvod, prvi, ki je prispel v Prago, posodil Keplerju. 40 Prim. Zvezdni glasnik, str. 83. 41 Prim. prav tam, str. 97. 42 V delu Ad Vitellionem paralipomena quibus Astronomiae pars optica traditur ( D o d a t k i k W i t e l o v i o p t i k i , k i g o v o r i j o o o p t i č n e m d e l u a s t r o n o m i j e), Frankfurt 1604. Delo se velikokrat navaja kot Ad Vitellionem paralipomena ali kot Astronomiae pars optica, včasih pa tudi zgolj kot Optica. V nadaljevanju delo imenujemo enostavno Optika. 43 Kepler mogoče meri na literarno zvrst pisma ali pa na dialog. 44 Prim. Sveto pismo, Ps 19, 18. galileo_3.indd 212 28.1.2008 9:17:55 213 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM 45 t o pismo se ni ohranilo. Prim. str. 210, op. 7. 46 Prim. posvetilo Giulianu de’ Medici. 47 Lat. proaspis, »vojak prve bojne črte«, opremljen s ščitom. Kepler očitno ve, da ima Galileo nasprotnike. 48 Kepler je imel miopijo (kratkovidnost) in poliopijo (namesto enega je oddaljen bleščeč predmet ponoči videl večkratno: videl je, npr., deset lun). O vsem tem je Kepler večkrat pisal. 49 V Zvezdnem glasniku je zgolj zelo splošen opis daljnogleda. Galileo je kasneje Giulianu de’ Medici obljubil, da bo Rudolfu II. poslal daljnogled, vendar tega ni storil. Kepler je Jupitrove satelite na lastne oči videl šele konec avgusta, ko mu je svoj daljnogled, ki mu ga je poslal Galileo, posodil Ernst Bavarski. 50 Prim. Plutarh, O obrazu na Lunini krogli 920F–921B. t eorija, po kateri Luna zrcali zemeljska morja in celine, je tu pripisana Aristotelovemu učencu Klearhu. 51 Verjetno Korzika in Sardinija. 52 Specillum, vendar ne Galileove izdelave. 53 Kepler se poigrava z Galileovim imenom in ga primerja z Galilejcem, tj., Kristusom Galilejskim. 54 Prim. Zvezdni glasnik, str. 103, kjer se Galileo sklicuje na pitagorejce. Po Psevdo-Plutarhu, Placita philosophorum (Glavna mnenja filozofov) 2, 30, 1 so pitagorejci menili, da je Luna iz zemlje, ker je naseljena. Pitagorejci so Lunine madeže povezovali z migracijo duš. 55 Michael Maestlin je bil Keplerjev učitelj astronomije v tübingenu. Kepler ima v mislih njegovo Disputatio de multifarris motuum planetarum in caelo apparentibus irregularitatibus ( Razprava o raznolikih, na nebu pojavljajočih se nepravilnostih pri gibanjih planetov), tübingen 1606. 56 Prim. v nadaljevanju, str. 192 isl. 57 Kepler sklepa takole: ker je Galileo odkril, da ima drugi najbolj oddaljeni planet za Saturnom štiri spremljevalce, jih mora Saturn imeti 6 (v tem primeru gre za aritmetično progresijo: 2, 4, 6) ali 8 (v tem primeru gre za geometrij- sko progresijo: 2, 4, 8). Skladno s tem mora Mars, ki je naslednji planet za Jupitrom, imeti 2 spremljevalca. Merkurju in Veneri pripisuje 1 planet, ki sta v tem enaka Zemlji. 58 Zvezdni glasnik ni razdeljen na poglavja, vendar je Keplerjeva delitev vsebinsko popolnoma smiselna: daljnogled, Luna, zvezde, Jupitrovi sateliti. 59 Magia naturalis je prvič izšla leta 1558 v Neaplju. Razprava o lečah je bila objavljena šele v precej dopolnjeni izdaji iz leta 1589. 60 Napolitanski korak je bil dolg pribl. 1, 85 metra, rimski pa malo manj kot 1,5 metra. 61 Izdaje iz leta 1604 (Gesammelte Werke [= GW], II, str. 182). Vse navedbe strani v nadaljnjih Keplerjevih sklicevanjih na Optiko se nanašajo na izdajo iz leta 1604. 62 Della Porta je dejansko umrl šele 4. februarja 1615, se pravi, sedem let po tem, ko je Lipperhey zahteval patent za svoj daljnogled. galileo_3.indd 213 28.1.2008 9:17:55 214 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM 63 Prim. Ptolemaj, Almagest 6, 6. 64 V tem odstavku sta omenjeni dve optični tradiciji. Začetnik prve, po kateri je videnje posledica žarkov, ki jih oddaja oko, je bil Pitagora, kasneje sta jo sprejela in razvila Evklid in Ptolemaj. V srednjem veku je prevladovala druga optična tradicija t. i. perspektivistov (al-Hazen, Witelo, Bacon, Peckham), ki so videnje razumeli kot sprejemanje svetlobnih žarkov, ki jih oddajajo opazovani predmeti. V renesansi je postala Evklidova optika po zaslugi latinskega prevoda njegovega dela spet aktualna, vendar so jo razumeli zgolj kot matematično hipotezo, ki fizikalno ni mogoča. Della Porta in celotna »perspektivična« optika je bila v veliki meri prežeta z Evklidovim geometrijskim aparatom in je nehote vsebovala številne predpostavke »emisionistične« optike. Keplerjeva opazka meri na relativno nekonsistentnost Della Porte, ki govori kot »emisionist«, četudi je sam pristaš »receptivistične« optike. 65 Essentia tu pomeni »substanca« ali »snov«. 66 Kot je razvidno iz konca stavka, je Kepler do tega sklepa prišel sam in ne pod Galileovim »vodstvom«. 67 Izdaje iz leta 1604 (GW, II, str. 119). 68 Prim. prav tam (GW, II, str. 119). 69 Prav tam (GW, II, str. 172 in 371). 70 Prav tam (GW, II, str. 175). 71 Prav tam (GW, II, str. 174). 72 Prav tam (GW, II, str. 179). 73 Prav tam (GW, II, str. 102). 74 Prav tam (GW, II, str. 93). 75 Prav tam (GW, II, str. 104). 76 Prav tam (GW, II, str. 101). 77 Prav tam (GW, II, str. 182). 78 Prim. Zvezdni glasnik, str. 97. 79 Prav tam. 80 Pistorius je bil Keplerjev prijatelj in zaščitnik. Njegove interese je zastopal predvsem pri Keplerjevih sporih z Brahejevimi dediči. 81 Prim. Optika (GW, II, str. 122). 82 Aluzija na naprave, ki jih t ycho Brahe opisuje v Progymnasmata in v Astro- nomiae instauratae mechanica. 83 Prim. Optika (GW, II, str. 288–290 in 294). 84 Hiparh je Keplerjevo nedokončano in nikoli izdano delo. 85 tj., količino Luninega mrka. Prst je tradicionalno dvanajstina Luninega dis - ka. 86 Prim. Phaenomenon singulare seu Mercurius in Sole (Izjemen pojav ali Merkur na Soncu), Leipzig 1609. Kepler je menil, da je maja 1607 opazil prehod Mer- kurja čez Sončev disk, dejansko pa je videl sončno pego oziroma madež. 87 tj., kometov. 88 Prim. Optika (GW, II, str. 216–222). galileo_3.indd 214 28.1.2008 9:17:55 215 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM 89 Prav tam (GW, II, str. 217). 90 Lat. limbus Lunae. 91 Prim. Zvezdni glasnik, str. 99. Galileo ločuje med »velikimi in starodavnimi« madeži in manjšimi madeži, ki jih ni še nihče videl. 92 Sledimo predlogu prevoda Isabelle Pantin. 93 Optika (GW, II, str. 177–178). 94 Prav tam (GW, II, str. 189). 95 Naravna magija 17, 6. 96 Prim. Zvezdni glasnik, str. 99–101. 97 Prim. Optika (GW, II, str. 215). 98 Prim. Zvezdni glasnik, str. 101. 99 Kepler je bil matematicus v Gradcu od 1594 do 1600. 100 Prim. Zvezdni glasnik, str. 103. 101 Gre za penasto napihnjeno in zelo porozno vulkansko kamnino, ki nastane ob hitrem izločanju plinov med strjevanjem raztaljene kamnine (lave). 102 Nova astronomija iz leta 1609 (GW, III, str. 245, 9–24). 103 Prim. Zvezdni glasnik, str. 99–101. 104 Prim. prav tam, str. 103. 105 Optika (GW, II, str. 220). 106 Prim. Plutarh, O obrazu na Lunini krogli 935C. 107 Prim. Keplerjevo delo Somnium seu opus posthumum de astronomia Lunari (Sanje ali postumno delo o lunarni astronomiji), ki je izšlo leta 1634 skupaj z latinskim prevodom Plutarhovega dela O obrazu na Lunini krogli. Besedilo je bilo napisano že leta 1609 po osnutku iz leta 1593, ko je Kepler študiral pri Maestlinu. 108 Prim. Sanje (OO, VIII, str. 58). 109 Optika (GW, II, str. 220–221). Na goro, ki leži severno od Gradca, se je Kepler vzpel leta 1601. 110 Prim. prav tam (GW, II, str. 221, rob). 111 Psevdo-Aristotel, De coloribus (O barvah) 794b 26–28. 112 Prim. Optika (GW, II, str. 220). 113 Prim. Lukijan, Verae historiae ( Resnične pripovedi) 1, 10 in 2, 3. 114 Prim. Zvezdni glasnik, str. 103. Galileo tam ne brani Plutarha. 115 Prav tam. 116 Kepler je na podlagi različnih trditev iz Zvezdnega glasnika razvil argument v podporo tezi o morjih na Luni, ki je Galileo ne zagovarja eksplicitno. 117 Optika (GW, II, str. 218). 118 Prav tam (GW, II, str. 219). 119 Se pravi, v tistem času še ne, takrat se s tem še ni ukvarjal oz. še ni mislil na to. 120 Prim. Optika (GW, II, str. 220). 121 Prim. Zvezdni glasnik, str. 107. 122 Prim. prav tam, str. 105. galileo_3.indd 215 28.1.2008 9:17:55 216 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM 123 Prim. Psevdo-Plutarh, Glavna mnenja filozofov 2, 30. 124 Prim. O obrazu na Lunini krogli 937D. 125 V eni svojih razprav (dissertationes), napisanih v tübingenu, ki pa so danes izgubljene. t a del je Kepler vključil v svoje Sanje. 126 Optika (GW, II, str. 220, 6–9). 127 Sanje. Prim. str. 215 op. 107. 128 Prim. Optika (GW, II, str. 220). 129 Prim. Psevdo-Plutarh, Glavna mnenja filozofov 2, 30. 130 Prim. Zvezdni glasnik, str. 107–109. 131 Optika (GW, II, str. 219). 132 Prav tam (GW, II, str. 221). 133 Prim. Zvezdni glasnik, str. 109. 134 Prim. prav tam, str. 109–110. 135 Prim. Optika (GW, II, str. 221 in str. 261). 136 Prav tam. (GW, II, str. 261). 137 Prim. José Acosta, De natura Novi Orbis (O naravi Novega sveta, Köln 1596) 2, 10. Prim. tudi Kepler, Sanje (OO, VIII, str. 64). 138 Z naslovom Disputatio de multifarris motuum planetarum in caelo appa- rentibus irregularitatibus, seu regolaribus inaequalitatibus earumque causis astronomicis ( Razprava o raznolikih, na nebu pojavljajočih se nepravilnostih pri gibanjih planetov ali regularnih neenakostih in njihovih astronomskih vzrokih). Razprava je danes izgubljena. 139 Prim. Sanje (OO, VIII, str. 55). 140 Prim. Averroes, De substantia orbis (O substanci sveta), 2. pogl., in Com- mentaria Magna in Aristotelem De caelo et mundo (Veliki komentar k Aristo- telovemu O nebu in svetu) 2, comm. 32. Averroes se tu, napačno, sklicuje na Aristotelovo delo De generatione animalium ( O razmnoževanju živih bitij). Prim. tudi Kopernik, O revolucijah nebesnih sfer 1, 10. 141 Prim. Zvezdni glasnik, str. 111. 142 Prav tam. 143 Optika (GW, II, str. 194). 144 tj., na 13. strani beneške izdaje Zvezdnega glasnika. Prim. str. 111–113. 145 Prim. Optika (GW, II, str. 220). 146 Prim. Zvezdni glasnik, str. 115. 147 Optika (GW, II, str. 221–225). 148 Prim. prav tam (GW, II, str. 223). 149 Beneška izdaja. Prim. str. 115. 150 Optika (GW, II, str. 237). 151 Prav tam (GW, II, str. 241). 152 Prav tam (GW, II, str. 260). 153 O novi zvezdi (GW, I, str. 263–265). 154 Prim. Zvezdni glasnik, str. 117. 155 Optika (GW, II, str. 240–241). galileo_3.indd 216 28.1.2008 9:17:55 217 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM 156 Prim. Zvezdni glasnik, str. 117, 119 in 165, kjer Galileo najavlja delo s tem naslovom. 157 Optika (GW, II, str. 242). 158 Prim. Zvezdni glasnik, str. 119. 159 Prim. prav tam, str. 121. 160 Prim. prav tam. 161 Prim. prav tam. 162 Prim. str. 216, op. 143. 163 Kepler se sklicuje na zadnji razdelek 5. poglavja, vendar pa je pojasnilo teh pojavov na str. 218–221 izdaje iz leta 1604 (GW, II, str. 194–197). 164 Prim. zaključni razdelek 5. poglavja Optike. 165 Prim. Zvezdni glasnik, str. 121. 166 t u se začenja prvi Keplerjev argument proti neskončnemu svetu. 167 Prim. Zvezdni glasnik, str. 121–125. 168 Prim. O novi zvezdi (GW, I, str. 253). 169 Pravzaprav Sirij v ozvezdju Velikega psa. 170 t u ne gre za daljnogled, temveč za naprave t ycha Braheja, o katerih govori Kepler tudi v zadnjem razdelku 5. poglavja Optike, kjer se sklicuje na Supple- mentum de subdivisione et dioptris instrumentorum, objavljen kot dodatek k Mechanica t ycha Braheja. 171 Kepler hoče reči, da že najmanjši del sončne svetlobe, ki pride v temno sobo skozi najmanjšo odprtino, izjemno presega vso svetlobo zvezd stalnic, četudi je ne ovira noben zaslon. t o po njem dokazuje nesoizmerljivost teh dveh svetlob. 172 S tem je Kepler končal drugi argument proti neskončnemu svetu Giordana Bruna. 173 Kepler tu najverjetneje navaja, kar je slišal. 174 t ako kot v Zvezdnem glasniku je essentia tudi tu sinonim za substantia. Gre za snov Mlečne ceste. 175 Prim. sklepni del Brahejevega dela Progymnasmata, ki obravnava probleme, zastavljene v O novi zvezdi iz 1572. Brahe postavlja hipotezo, da je snov »nove zvezde« nebesna in se ne razlikuje od snovi drugih zvezd, le da ni tako dovršena in trdno povezana, kot je snov v večnih zvezdah. Ker je njeno mesto v eteričnem območju, njena snov ne more biti sestavljena iz štirih zemeljskih prvin. Nebo mora torej imeti neko shrambo snovi, ki omogoča nastanek takšnih teles. Iz te nebesne snovi je ustvarjena tudi nova zvezda. Četudi je snov, iz katere lahko nastajajo nove zvezde, razširjena po vsem vesolju, jo je največ na mejah Mlečne ceste. Za Mlečno cesto Brahe meni, da je nebesna substanca, ki se ne razlikuje od snovi drugih zvezd, vendar pa je razpršena in razsuta po različnih mestih, namesto da bi bila združena v enem samem telesu. t udi kometi, o katerih Brahe pozneje dokazuje, da sodijo v eterično območje (in ne v sublunarno, kot je menil Aristotel), nastajajo v bližini Mlečne ceste. 176 Prim. str. 183–185. galileo_3.indd 217 28.1.2008 9:17:55 218 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM 177 Prim. začetek Razgovora, str. 183. 178 Prim. O novi zvezdi (GW, I, str. 253). Kepler tudi tam govori o »grozi«, ki ga obhaja ob misli na Brunov neskončni univerzum. 179 Aluzija na Ptolemajev Almagest 2, 6. 180 tj., arktičnega področja. 181 Prim. De bello Gallico ( Galska vojna) 5, 13. 182 Kepler govori o odpravi Willema Barrentsa na Novo zemljo v zimi 1596–1597. O tem je poročal Gerrit de Veer, Diarium nauticum ( Navtični dnevnik), Am- sterdam 1598. 183 Prim. Platon, Timaj 24C–25D in Kritias 108E–121C. 184 Plutarh v O obrazu na Lunini krogli ne omenja t ule. 185 Prim. Seneka, Medeja, 375–379. 186 tj., Amerigo Vespucci in ne Kolumb. 187 Prim. Psevdo-Plutarh, Glavna mnenja filozofov 2, 6. 188 Prim. Timaj 55D–56B. 189 Prim. 13. knjigo Elementov. 190 Kepler omenja Aristotelovo razlikovanje med dvema vrstama dokazovanj: med dokazovanjem dejstva, da nekaj obstaja, da nekaj je (t. i. silogizem dej- stva), in dokazovanjem razloga, zakaj je oziroma po čem/zaradi česa je (t. i. silogizem vzroka), oziroma med dokazovanjem to; o{ti in to; diovti. Medtem ko se v dokazovanju to; o{ti dokazuje, da nekaj je, je treba v dokazovanju to dioti pojasniti vzrok oziroma razlog, zakaj nekaj je. V dokazovanju to; o{ti (dokazovanju dejstva) napredujemo od zaznavnih pojavov, ki so bolj znani nam, da bi vzpostavili načela, počela, ki so bolj znana po sebi. Če pa hočemo razložiti »zakaj«, mora biti explanandum silogistično izpeljan iz prvotnih načel, ki so resnična, prvotna, neposredna, bolj znana, so »prej« in vzrok sklepov. Argument, ki iz njih sledi, tako zagotavlja dokaz to; diovti. V srednjem veku in renesansi je bilo za ti vrsti dokazovanj v rabi več različnih poimenovanj – demonstratio quia in demonstratio propter quid; dokazovanje vzrokov iz učinkov in učinkov iz vzrokov; aposteriorno in apriorno dokazovanje, analiza in sinteza itd. 191 Kopernik nikjer ne trdi tega, kar mu pripisuje Kepler. 192 Prim. Kozmološki dialogi (»Pepelnična večerja«), str. 83): »[…] ta nebesna telesa, bogovi, med katerimi so eni ognji in drugi vode (ali kot pravimo mi: eni sonca, drugi zemlje), živijo v medsebojni slogi: čeprav so si še tako nasprotna, si vendarle vzajemno dajejo življenje, hrano in rast, in ne da bi se mešala med seboj, v določenih razdaljah krožijo drugo okrog drugega. t ako je bilo vesolje ločeno na ogenj in vodo, ki sta podvržena dvema oblikovnima in aktivnima prapočeloma, hladnemu in toplemu. t elesa, ki izžarevajo toploto, so sijoča in topla sama po sebi, medtem ko so telesa, ki oddajajo mraz, zemlje, vendar jim, ker so tudi heterogena telesa, rajši pravimo vode, saj jih zato upravičeno poimenujemo z lastnostjo, po kateri so opazna, pravim, opazna ne sama po sebi, temveč zaradi luči sonc, ki obliva njihovo površje.« (Prev. M. Mihelič.) galileo_3.indd 218 28.1.2008 9:17:55 219 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM 193 Kot je mogoče sklepati iz pisma Galileu 19. aprila 1610 (EN, XI, str. 336), so se ti filozofi srečali pri Wackherju. 194 tj., metafiziko, ki je hierarhično višja filozofija kot filozofija narave. 195 Prim. Diogen Laertski, Življenja in misli znamenitih filozofov 8, 14 in 9, 23; Psevdo-Plutarh, Glavna mnenja filozofov 2, 15, 4. 196 tj., višja filozofija oziroma metafizika. 197 Aspekt je torej kot, ki ga na Zemlji tvorijo žarki dveh planetov in ki stimulira sublunarna bitja. 198 Po Keplerju ima duša Zemlje zmožnosti, ki niso razumske, ji pa omogočajo, da sprejema in »bere« aspekte. 199 Prim. prvo Galileovo pismo Keplerju 4. avgusta 1597 (EN, X, str. 68; tu str. 223–224). 200 Lat. circulatores. Kepler jih je v satelite preimenoval šele v svojem Por oči- lu. 201 Prim. Nova astronomija (GW, III, str. 245). 202 Nova astronomija (GW, III, str. 240, 242, 243, 246). 203 Prim. Zvezdni glasnik, str. 163. 204 Lat. circulatores. 205 Prim. O revolucijah nebesnih sfer 1, 10. 206 Prim. 1 Mz 1, 28. 207 Prim. str. 199. 208 Prim. str. 199–200. 209 Začenja se tretji Keplerjev argument proti neskončnosti sveta. 210 Prim. 2. poglavje Keplerjevega Kozmografskega misterija. 211 1 Mz 1, 17. 212 Prim. Platon, Timaj 30D–31B. 213 Prim. Kozmografski misterij, kjer Kepler zagovarja soodvisnost gibanj, razdalj in geometrijskih likov. 214 Prim. Aristotel, Fizika 3, 4, 206a 15–16; 7, 207b 2. Prim. tudi O nebu 1, 5–7, 271b–275b. 215 Ps 115 (113B), 16. 216 Mt 24, 29; Mr 13, 25. 217 Prim. Ps 68 (67), 35. 218 Prim. Optika (GW, II, str. 277). 219 Prim. Timaj 47 a–c. 220 Prim. Optika (GW, II, str. 277). 221 Razlika med primarnimi in sekundarnimi oblami. Sekundarne oble so Luna in vsi sateliti, ki krožijo okoli primarnih planetov, katerih središče je Sonce. Prim. Kozmografski misterij, 5. opomba starega predgovora. 222 Lat. circulatores. 223 O osrednjem položaju Zemlje prim. 4. poglavje Kozmografskega misterija. 224 Prim. Nova astronomija 3, 34. poglavje. 225 Prim. Opera latine conscripta, zv. I-1, str. 216; zv. I-2, str. 49. galileo_3.indd 219 28.1.2008 9:17:55 220 JOHANNES KEPLER: RAZGOVOR Z ZVEZDNIM GLASNIKOM 226 Prim. Kozmografski misterij, 3. poglavje. 227 Prim. str. 184. 228 Lat. circulatores. 229 Oziroma »prisončja«. 230 Oziroma »odsončju«. 231 Prim. Zvezdni glasnik, str. 163–165. 232 Prav tam. 233 Prav tam. 234 Tertius interveniens, Frankfurt 1610, je drugo večje Keplerjevo delo, posvečeno astrologiji. Prvo je bilo De fundamentis astrologiae certioribus (O zaneslji- vejših temeljih astrologije). 235 Prim. 6. pogl. 4. knjige Harmonice mundi. galileo_3.indd 220 28.1.2008 9:17:55 i Z b R a N a P is M a Prevedla Mojca Mihelič galileo_3.indd 221 28.1.2008 9:17:56 V izboru so zajeta nekatera bistvena pisma, povezana z osupljivimi G a l i l e o v i m i n e b e s n i m i o d k r i t j i , s p r e m l j a j o č i m i o k o l i š č i n a m i i n p o l e m i- kami, ki so jih spodbudila. Edina izjema je Galileovo pismo Keplerju iz l e t a 1 5 9 7 , k i s m o g a v i z b o r u v r s t i l i , k e r v n j e m p r v i č j a s n o i z p r i č a s v o j e k o p e r n i k a n s k o p r e p r i č a n j e . T o p i s m o j e p r e ve d e l M a t e j H r i b e r š e k . galileo_3.indd 222 28.1.2008 9:17:56 223 G a l i l e o G a l i l ei j o H a N N e s U k e P l eR j U [v Gradec] 1 (Padova, 4. avgusta 1597) Nadvse učeni mož, tvojo knjigo, 2 ki mi jo je poslal Pavel Homberger, sem prejel ne pred nekaj dnevi, ampak pred nekaj urami; in ko se je taisti Pavel z mano pogovarjal o svoji vrnitvi v Nemčijo, sem menil, da se bom izkazal za moža nehvaležnega duha, če se ti ne bom s tem pismom zahvalil za prejeto darilo. Zahvaljujem se ti torej in se še enkrat kar najbolj zahva- ljujem, ker si s takšno utemeljitvijo menil, da me je vredno sprejeti za svojega prijatelja. V knjigi sem doslej videl samo uvod, iz katerega sem vendarle do neke mere razbral tvoj namen; in vsekakor sem ti na moč hvaležen, da me imaš za tako pomembnega zaveznika pri odkrivanju resnice in za takega prijatelja resnice same. Obžalovanja vredno namreč je, da so tako redki ljudje, ki se trudijo za resnico, in taki, ki se ne držijo sprevrženega filozofskega pristopa. Ker pa ta prostor ni namenjen objokovanju bede našega časa, ampak temu, da si drug drugemu čestitava za prelepa odkritja v potrditev resnice, zato bom dodal samo to in bom obljubil, da bom tvojo knjigo prebral umerjenega duha, ker sem prepričan, da bom v njej našel prelepe stvari. t o pa bom storil toliko raje, ker sem že mnogo let tega pritrdil Kopernikovemu mnenju in ob takem stališču sem odkril tudi vzroke mnogih naravnih učinkov, ki so po splošno uveljavljeni domnevi nerazložljivi. Popisal sem mnoge razloge, uteme- ljitve obračal ter jih utemeljeval z nasprotnimi razlogi, vendar pa si jih do danes še nisem upal obelodaniti, saj me je prestrašila usoda samega Kopernika, najinega učitelja, ki je kljub temu, da si je pri peščici ljudi pridobil nesmrtno slavo, pri brezštevilnih množicah deležen posmeha in izžvižgavanja. Svoja razmišljanja bi si gotovo upal objaviti, če bi bilo več takih, kakršen si ti; ker pa jih ni, bom to nalogo opustil. Mučita me pomanjkanje časa in želja, da bi prebral tvojo knjigo; zato končujem to pismo in izkazujem svojo izjemno naklonjenost do 1 EN, X, str. 67–68. 2 Mysterium cosmographicum (Kozmografski misterij oziroma Skrivnost sve- ta). galileo_3.indd 223 28.1.2008 9:17:56 224 IZBRANA PISMA tebe in absolutno pripravljenost, da na vseh področjih stopim v tvojo službo. Pozdravljen in nikar se mi ne brani poslati svojega nadvse prijetnega pisma. Iz Padove, 4. avgusta 1597. Največji prijatelj tvoje slave in tvojega imena Galileo Galilei matematik na padovanski univerzi galileo_3.indd 224 28.1.2008 9:17:56 225 G a l i l e o G a l i l ei b el i s a R i U V i N t i [v Firence] 1 (Benetke, 30. januarja 1610) Blagorodni gospod in velecenjeni zaščitnik, Vašemu blagorodju izražam neskončno hvaležnost in ostajam vaš večni dolžnik za posredovanje v korist mojega služabnika Alessandra Piersantija, ki se vam ponižno klanja in, navdan z velikim upanjem, čaka, da bo s pomočjo vašega blagorodja spet pridobil to, kar bo lahko opora njegovemu življenju in na kar je izgubil že vsako upanje; medtem pa nenehoma prosi Gospoda Boga za dobro zdravje in dolgo življenje Vašega blagorodja. t renutno sem v Benetkah, da dam natisniti nekatera opazovanja nebesnih teles, 2 ki sem jih opravil s svojim daljnogledom; 3 in kakor neskončno so osupljive, tako neskončno se zahvaljujem Bogu, da je blagovolil izbrati prav mene za prvega opazovalca občudovanja vredne in vsem stoletjem skrite reči. Da je Luna Zemlji zelo podobno telo, sem se bil že prepričal in dal deloma videti našemu presvetlemu gospodu, čeprav ne v celoti, ker še nisem imel izvrstnega daljnogleda, ki ga imam zdaj; 4 ta mi je omogočil, da sem poleg Lune odkril množico še nikoli prej videnih stalnic, ki jih je več ko desetkrat toliko kakor teh, ki se vidijo s prostim očesom. Povrhu sem se prepričal o nečem, kar je bilo med filozofi zmeraj sporno, namreč tem, kaj je Mlečna cesta. 5 Vse čudovitosti pa presega, da sem odkril štiri nove planete 6 ter opazoval njihova lastna in samosvoja gibanja, ki se razlikujejo tako med seboj kakor od gibanj vseh drugih zvezd; ti novi planeti krožijo okrog druge, 1 EN, X, str. 280–281. 2 Galileo piše Belisariu Vinti iz Benetk, kjer nadzoruje tisk Zvezdnega glasnika. V izvirni izdaji se naslov na vrhu strani glasi Observationes sidereae recens habitae ( Nedavno opravljena zvezdna opazovanja). 3 It. occhiale. 4 Galileo je Cosimu II. pokazal neenakomerno površino Lune ob obisku Firenc oktobra 1609. 5 Oziroma »Rimska cesta«. 6 tj., štiri Jupitrove satelite, ki jih je po posvetovanju z Belisariem Vinto v Zvezdnem glasniku poimenoval Medičejske zvezde. galileo_3.indd 225 28.1.2008 9:17:56 226 IZBRANA PISMA zelo velike zvezde ravno tako, kot okrog Sonca krožijo Venera in Merkur in najbrž drugi znani planeti. Kakor hitro bo ta razprava, ki jo v obliki vestnika 7 pošljem vsem filozofom in matematikom, 8 natisnjena, bom en izvod skupaj z izvrstnim daljnogledom poslal presvetlemu velikemu vojvodi, da bo lahko preveril vse te resnice. 9 Medtem ponižno prosim Vaše blagorodje, da se ob primerni priložnosti v mojem imenu pokloni vsem Njihovim visokostim, vam pa z vso vdanostjo poljubljam roke in se priporočam vaši naklonjenosti. Iz Benetk, 30. januarja 1610 Vašega blagorodja najhvaležnejši služabnik Galileo Galilei 7 It. in forma di avviso. Galileo je svoj Zvezdni glasnik v italijanščini imenoval Avviso astronomico ( Astronomski vestnik ali Astronomski glasnik). 8 Prim. Zvezdni glasnik, str. 83. 9 Galileo je daljnogled, s katerim je opravil opazovanja, velikemu vojvodi poslal 19. marca 1610, teden dni po izidu Zvezdnega glasnika. galileo_3.indd 226 28.1.2008 9:17:56 227 G a l i l e o G a l i l ei b el i s a R i U V i N t i [v Firence] 1 (Padova, 7. maja 1610) Blagorodni gospod in velecenjeni zaščitnik, kot sem Vašemu blagorodju omenil v svojem zadnjem pismu, sem imel 3 javna predavanja v zvezi s 4 Medičejskimi planeti in drugimi svojimi ugotovitvami; potem ko me je poslušala cela Univerza, 2 so me na koncu vsi razumeli in soglašali z mano, tako da so prav najimeni- tnejši med njimi, ki so bili najhujši zanikovalci in nasprotniki po meni zapisanih stvari, nazadnje, ko so se, zlepa ali zgrda prisiljeni, zavedeli brezupnosti in poraza, coram populo 3 izjavili, da niso samo prepričani o mojem nauku, ampak so ga pripravljeni braniti in zagovarjati proti kateremu koli filozofu, ki bi se ga drznil izpodbijati: tako da bodo so- vražni spisi izgubili vso moč, kakor so izgubili moč vsi pomisleki, ki so se jih te osebe doslej trudile podžigati proti meni, nemara v upanju, da jih bodo zmožne podpirati, in v veri, da se bom, ustrahovan z njihovim ugledom ali preplašen z reko njihovih lahkovernih privržencev, stisnil v kot in umolknil. Ampak vsa zadeva se je preobrnila na glavo; in čisto prav je, da je na vrhu ostala resnica. Poleg tega Vaše blagorodje in po vas Njihove visokosti vedo, da sem od cesarjevega matematika prejel pismo, pravzaprav celo razpravo na osmih foliih, 4 napisano v potrditev vseh podrobnosti, vsebovanih v moji knjigi, ne da bi oporekala niti najmanjši stvari ali o nji dvomila. In naj mi Vaše blagorodje verjame, da bi že od vsega začetka isto govorili tudi italijanski izobraženci, ko bi jaz živel v Nemčiji ali še kje dlje; na- tanko tako, kot lahko verjamemo, da drugi vladarji okrog Italije gledajo odličnost in moč našega presvetlega gospoda z mnogo bolj neprijaznim 1 EN, X, str. 348–353. 2 Kdaj točno je imel Galileo omenjeno predavanje v Padovi in kdo vse je bil navzoč, ni znano. 3 Coram populo (lat.), »vpričo ljudstva«, »javno«. 4 Folio, list v velikosti enkrat prepognjene polovične pole, tj., 4 str., oštevilčen samo na prednji strani. Gre za Keplerjevo pismo, ki ga je Kepler pisal 19. aprila 1609 in ga dal v Pragi v začetku maja natisniti kot Razgovor z Zvezdnim glasnikom. galileo_3.indd 227 28.1.2008 9:17:56 228 IZBRANA PISMA očesom kakor neznanske zaklade in moč moskovskega ali kitajskega, od katerih nas ločuje tolikšna razdalja. t ukaj je zadeva zdaj taka, da se zavist nima več česa prijeti, da bi jo poniževala, najsi bo z dokazovanjem njene napačnosti ali dvomom o njej. Na nas je, predvsem pa na naših presvetlih gospodih, da podpremo njen sloves in veličino, izkazujoč ji spoštovanje, ki tako označeni stvari pritiče, saj jo kot tako dejansko spoštujejo vsi, ki o njej govorijo z iskrenostjo. Blagorodni gospod veleposlanik Medici 5 mi piše iz Prage, da imajo na tamkajšnjem dvoru le zelo slabo zmogljive daljnoglede, in me zato prosi za enega z omembo, da si ga želi tudi Njegovo veličanstvo; 6 piše, naj ga izročim tajniku gospoda rezidenta v Benetkah, 7 da ga bo varno poslal. Vem pa, da brez ukaza Vašega blagorodja omenjeni tajnik ne bo sprejel ali poslal ničesar: ampak ker se Njegovo veličanstvo strinja, da ga pošljem po tej poti, bo potrebno, da Vaše blagorodje ukaže v Be- netke, naj daljnogleda sprejmejo in pošljejo. Ker ta hip nimam dobrih, bom gledal, da jih izdelam par ali dva, čeprav je to zame hud napor, vendar ne bi bil rad prisiljen kazati pravega postopka za njihovo izde- lavo komu drugemu, razen kakemu služabniku velikega vojvode, kot sem mu sicer že napisal. Zato in še iz drugih razlogov, predvsem pa, da bi si pomiril duha, si močno želim, da bi se razrešila druga zadeva, ki mi je bila večkrat omenjena, pred kratkim v Pisi prav s strani Vašega blagorodja: 8 kajti ko gledam, kako mineva dan za dnem, sem se trdno odločil, da se v življenju, kolikor ga je še pred mano, ustalim in se z vsemi močmi posvetim temu, da bodo dozoreli sadovi, za katere sem se trudil z vsemi svojimi minulimi preučevanji in od katerih se lahko nadejam nekaj slave. In ker bom moral preživeti leta, ki mi ostajajo, bodisi tukaj ali v Firencah, kakor bo pač sklenil naš presvetli gospod, bom Vašemu blagorodju povedal, kaj imam tukaj in kaj bi si želel tam, seveda pa se bom zmeraj podredil ukazu Njegove presvetle visokosti. t ukaj imam stalno plačo 1000 florintov za vse življenje, in to popolnoma zanesljivih, saj jih dobivam od nesmrtnega in večnega 5 Giuliano de’ Medici, toskanski poslanik na dvoru Svetega rimskega cesarstva, ki je imelo tedaj sedež v Pragi. 6 t j., Rudolf II., cesar Svetega rimskega cesarstva (od leta 1576 do leta 1612). 7 tj., predstavniku toskanskega velikega vojvode pri Beneški republiki. 8 Galileo je med velikonočnimi prazniki obiskal medičejski dvor v Pisi, kjer je s svojim daljnogledom predstavil nova odkritja in se očitno pogovarjal o svoji novi zaposlitvi. galileo_3.indd 228 28.1.2008 9:17:56 229 IZBRANA PISMA vladarja. 9 Poleg tega lahko še toliko zaslužim s privatnim poučeva- njem, če le hočem predavati čezalpskim gospodom; 10 in ko bi mi bilo do zaslužkarstva in bi vzel gospode učence v hišo, ki bi jo z njihovim denarjem zlahka vzdrževal, bi lahko dal vsako leto na stran vse to in še več. Nasploh pa mi moja obveznost ne nalaga več kot 60 polurnih predavanj na leto, in še tega časa ne tako natančno, da si vmes, če bi bil kako zadržan, ne bi mogel brez škode vzeti tudi veliko prostih dni: v preostalem času sem popolnoma prost in docela mei iuris. 11 Ampak ker bi tako privatno poučevanje kakor domači učenci ovirali in zavirali moje raziskave, bi rad živel docela brez slednjih in deloma brez prvega; če naj bi se vrnil domov, bi si torej želel, da bi mi hotela Njegova presvetla visokost predvsem nakloniti prosti čas in možnosti za to, da bom lahko svoja dela pripeljal do konca, ne da bil zaposlen s poučevanjem. Ne bi hotel, da bi zato Njegova visokost mislila, da bodo moja prizadevanja manj koristna strokovnjakom za to vedo, narobe, gotovo bodo še bolj; kajti na javnih predavanjih je mogoče predavati samo prve osnove, za to pa je veliko primernih; in tako poučevanje me samo ovira in mi pri dokončevanju mojih del, ki med dosežki vede, kot sem prepri- čan, ne bodo zavzemala zadnjega mesta, prav nič ne pomaga. t ako kot si bom zmeraj štel v največjo čast, če bom lahko poučeval prince, pa bi, narobe, iz istega razloga rad, da mi ne bi bilo treba poučevati drugih. Hotel bi si, skratka, služiti kruh s svojimi knjigami, zmeraj posvečenimi presvetlemu imenu mojega gospoda, ne da bi zaradi tega nehal oskrbo- vati Njegovo visokost z mnogimi iznajdbami, ki jih najbrž noben drug vladar nima imenitnejših; in ne le da številne že imam, ampak jih bom, kot sem prepričan, občasno, v skladu s priložnostmi, ki se bodo ponu- jale, našel še veliko: poleg tega je lahko Njegova visokost gotova, da za nobeno od iznajdb, ki so odvisne od mojega poklica, svojega denarja ne bo porabila zaman, kakor ga je, in to velike vsote, nemara v preteklosti, niti ne bo pustila, da se ji iz rok izmuzne katera koli domislica, ki bi jo ponudil kdo drug in bi bila res koristna in lepa. Sam imam tolikšen kup nenavadnih, tako koristnih kakor zanimi- vih in občudovanja vrednih skrivnosti, da mi že zgolj njihova preobilica škodi in mi je zmeraj škodila; kajti če bi imel samo eno, bi jo močno cenil, in ko bi z njo javno nastopal, bi nemara pri kakem velikem vladarju našel 9 Galileo si je takšno plačo izposloval po predstavitvi svojega izboljšanega daljnogleda beneškemu dožu. 10 tj., Nemcem. 11 Mei iuris (lat.), »sam svoj gospodar«, »samostojen«. galileo_3.indd 229 28.1.2008 9:17:56 230 IZBRANA PISMA srečo, ki je doslej nisem ne našel ne iskal. Magna longeque admirabilia apud me habeo: 12 vendar pa lahko služijo samo vladarjem, ali bolje rečeno, samo oni jih lahko uresničijo, kajti oni in ne jaz ali zasebniki stopajo v vojne in jih bojujejo, postavljajo in branijo utrdbe ter za svoja kraljevska razvedrila trošijo veličastne vsote. Dela, ki jih moram dokon- čati, so predvsem: dve knjigi De sistemate seu constitutione universi, 13 zelo obsežen spis, poln filozofije, astronomije in geometrije; tri knjige De motu locali, 14 popolnoma novo znanje, saj ni ne med starimi ne med sodobniki nihče drug odkril nobene od številnih, občudovanja vrednih lastnosti, ki jih imajo, kot dokazujem, naravna in prisilna gibanja, tako da lahko nadvse utemeljeno trdim, da gre za novo in od prvih začetkov po meni odkrito vedo; tri knjige o mehaniki, dve o dokazih osnovnih načel in temeljev in eno o problemih; 15 četudi so o tej snovi pisali že drugi, pa to, kar je bilo doslej napisano, ne po količini ne drugače ne obsega niti četrtine tega, kar pišem jaz. Imam tudi več krajših spisov o temah iz filozofije narave, kot so De sono et voce, De visu e coloribus, De maris estu, De compositione continui, De animalium motibus 16 in drugi. V mislih imam tudi, da bi napisal nekaj knjig, ki bi obravnavale vojaka in ki ga ne bi izobraževale samo na splošno, marveč bi ga z zelo natančnimi pravili poučile o vsem, kar mora vedeti in je povezano z matematiko, kot znanju o postavljanju taborov, bojnem razporejanju, utrjevanju, naskakovanju utrdb, risanju zemljevidov, merjenju na oko, znanju, ki se nanaša na topništvo, rabi različnih instrumentov itd. Povrhu moram ponatisniti Rabo svojega geometrijskega kompasa, posvečeno Njegovi visokosti, 17 ker ni več dobiti nobenega izvoda; ta instrument so 12 »Pri sebi imam velike in nadvse čudovite reči.« 13 O sistemu ali ustroju vesolja. Galileo tu omenja zametek bodočega Dialoga o dveh glavnih sistemih sveta, ptolemajskem in kopernikanskem, ki je izšel leta 1632. Galileo večkrat omenja spis De systemate mundi tudi v Zvezdnem glasniku. 14 O lokalnem gibanju. Zametek 3. in 4. knjige Discorsi e dimostrazioni mate- matiche intorno a due nuove scienze ( Razprave in matematični dokazi o dveh novih vedah), objavljene šele leta 1638. 15 Namig na neobjavljeni spis, napisan v letih 1598–1600 v Padovi. Ohranili sta se dve različici (krajša in daljša) dela, ki ga danes poznamo kot Le Mechani- che. 16 O zvoku in glasu, O vidu in barvah, O morskem plimovanju, O kontinuumu, O gibanju živali. Galileo je dele teh študij kasneje vključil v Dialog in Raz- prave. 17 Le operazioni del compasso geometrico et militare (Delovanje geometrijskega galileo_3.indd 230 28.1.2008 9:17:56 231 IZBRANA PISMA tako zavzeto sprejeli, da zdaj sploh ne delajo več drugačnih instrumen- tov te vrste, in vem, da jih je bilo doslej izdelanih nekaj tisoč. 18 Vašemu blagorodju ne bom govoril, koliko mi daje opraviti nadaljnje opazovanje in raziskovanje natančnih obhodnih dob 19 štirih novih planetov; zadeva, ki je toliko težavnejša, kolikor bolj o njej razmišljam, ker se, razen za zelo kratek čas, nikoli ne ločijo drug od drugega in so si tako po barvi kakor velikosti močno podobni. t orej moram, presvetli gospod, misliti na to, kako se znebiti zapo- slitev, ki utegnejo zavleči moje raziskave, in zlasti tistih, ki jih namesto mene lahko opravlja kdo drug: zato vas prosim, da ta premišljevanja predložite Njihovim visokostim in vam samim in me potem obvestite o sklepih. Do tedaj pa vam še enkrat zagotavljam, da bom v zvezi s plačo zadovoljen s tem, kar ste mi omenili v Pisi, saj mi je v čast služiti tako velikemu vladarju; in tako kot ničesar ne dodajam k znesku, sem tudi gotov, da bi mi, če se bom moral odpraviti od tod, dobrotljivost Njegove visokosti naklonila vse udobje, kakor je bilo v navadi pri drugih, ki jim je bilo nemara manj potrebno kot meni, zato o tem zdaj ne bom govoril. Slednjič, kar zadeva naslov in povod za mojo službo bi želel, da Njegova visokost nazivu matematik doda še naziv filozofa, 20 izjavljam namreč, da sem študiral filozofijo več let, kot sem čisto matematiko mesecev: Njihovim visokostim lahko pokažem, koliko sem od tam odnesel in ali smem zaslužiti ta naslov, kadar koli mi bodo izvolile nakloniti pri- ložnost, da bom lahko v njihovi navzočnosti razpravljal o filozofiji z najuglednejšimi v tej vedi. Na dolgo sem se razpisal, zato da mi vas ne bo treba vnovič nadle- govati s to zadevo: naj mi Vaše blagorodje oprosti, kajti čeprav se bo vam, ki ste se navajeni ukvarjati z veliko važnejšimi zadevami, zdela tale nepomembna in lahka, pa je zame najvažnejša, ki se me more tika- ti, saj se nanaša na spremembo ali potrditev vsega mojega položaja in bitja. Željno bom čakal vašega odgovora; dotlej pa Vašemu blagorodju s prošnjo, naj v mojem imenu izroči ponižen poklon Njihovim presvetlim in vojaškega kompasa) je prvo objavljeno Galileovo delo. V zvezi z njim se je zapletel v polemiko z Baldassarrejem Capro, ki ga je obtožil plagiatorstva. 18 Galileo je kompase tudi sam izdeloval in jih prodajal skupaj z omenjenimi navodili. 19 Oziroma »period«. 20 Galileo zase poleg naziva astronoma nenehno zahteva tudi naziv in status filozofa (narave). galileo_3.indd 231 28.1.2008 9:17:56 232 IZBRANA PISMA visokostim, z vsem spoštovanjem poljubljam roke in molim Gospoda Boga za vašo največjo srečo. Iz Padove, 7. maja 1610 Vašega blagorodja najhvaležnejši služabnik Galileo Galilei galileo_3.indd 232 28.1.2008 9:17:56 233 G a l i l e o G a l i l ei M a t t e U c a R o s i U [v Pariz] 1 (Padova, 24. maja 1610) Blagorodni gospod, pošiljam vam Astronomski vestnik, ki ste me zanj prosili, zato da si ga boste lahko v miru ogledali. t o, kar mi pišete o govorjenju tam- kajšnjih matematikov, 2 so mi pisali tudi od drugih strani in podobno je bilo mišljenje nekaterih tu naokrog, ki pa sem jim razblinil vsak dvom, potem ko sem jim pokazal instrument in Medičejske planete. Podobno bi lahko storil tudi za tiste, ki so daleč, če bi lahko izmenjal besede z njimi. Res pa je, da so njihovi razlogi za dvom zelo površni in otročji, če lahko verjamejo, da sem tako nespameten, da potem ko sem preizkusil svoj instrument na sto tisoč zvezdah in sto tisoč kratov na drugih predmetih, ne bi bil mogel ali znal prepoznati [optičnih] prevar, o katerih menijo, da so jih prepoznali, ne da bi ga bili kdaj videli; ali pa da sem tako neumen, da bi brez vsake potrebe želel ogrožati svoj ugled in se norčevati iz svojega vladarja. Daljnogled je več kot verodostojen in Medičejski planeti so in bodo zmeraj ostali planeti, kakor so drugi: okrog Jupitra se gibljejo zelo hitro, tako da najpočasnejši opiše svoj krog v približno petnajstih dneh. Še naprej sem jih opazoval in jih še, čeprav se jih zaradi bližine sončnih žarkov kmalu za kak mesec ne bo dalo več videti. t i, ki govorijo, bi se morali (če hočejo igrati enakovredno) dela lotiti tako, kot sem storil jaz, namreč pisati, ne pa da sejejo besede v veter. t ukaj tudi še čakamo na tistih 25, ki so hoteli pisati proti meni; ampak nazadnje smo doslej ugledali samo spis cesarskega matematika Keplerja, 3 ki potrjuje vse, kar sem napisal jaz, ne da bi oporekal eni sami črki: spis zdaj v Benetkah ponatiskujejo, 4 in kmalu ga boste videli, dragi gospod, tako kot boste videli tudi moje ugotovitve močno razširjene 1 EN, X, str. 357–358. 2 tj., pariških matematikov (astronomov). 3 tj., Keplerjevo pismo Galileu z 19. aprila 1610, ki je bilo maja objavljeno kot Razgovor z Zvezdnim glasnikom. 4 Ponatis je izšel brez Keplerjeve odobritve. galileo_3.indd 233 28.1.2008 9:17:56 234 IZBRANA PISMA in z odgovori na tisoč nasprotnih, čeprav skrajno površnih trditev; 5 vseeno pa jih je treba ovreči, če je že na svetu toliko ubogih na duhu. Ne bom več dolg z vami, dragi gospod; ohranite mi svojo naklonjenost in mi ukazujte. Iz Padove, 24. maja 1610 Vašega blagorodja najzvestejši služabnik Galileo Galilei 5 Galileo računa na drugo, razširjeno izdajo Zvezdnega glasnika, do katere pa ni nikoli prišlo. galileo_3.indd 234 28.1.2008 9:17:56 235 G a l i l e o G a l i l ei j o H a N N e s U k e P l eR j U [v Prago] 1 (Padova, 19. avgusta 1610) Z najprisrčnejšimi pozdravi Prejel sem, veleučeni Kepler, obe tvoji pismi; 2 na prvo, že po tebi dano v javno presojo, bom odgovoril v drugi izdaji svojih opazovanj; do takrat se ti zahvaljujem, ker si, potem ko si zadevo le na hitro pregledal, prvi in malodane edini izkazal popolno zaupanje mojim trditvam, in v tem se kaže plemenitost in vzvišenost tvojega duha; na drugo, ravnokar prejeto, bom odgovoril zelo na kratko; preostaja mi namreč zelo malo ur za pisanje. Najprej pa omenjaš, da imaš nekaj daljnogledov; vendar ne take kakovosti, da bi zelo oddaljene predmete prikazovali zelo velike in jasne, zato čakaš na mojega. t oda najboljši, ki ga imam in ki videno več kot tisočkrat poveča, ni več moj: zanj me je namreč prosil presvetli veliki vojvoda t oskanski, da bi ga postavil v svojo zbirko in ga tam hranil med znamenitostmi in dragocenostmi v večni spomin na dosežek. Naredil nisem nobenega drugega enako odličnega; delo je namreč hudo težavno: sem si pa zamislil nekaj naprav za njihovo izdelovanje in brušenje, a jih nisem hotel sestaviti tukaj, ker jih ne bi mogel odnesti v Firence, kjer je moje prihodnje bivališče. t am bom [daljnoglede] kar najhitreje izgota- vljal in pošiljal prijateljem. 3 Iz tvojih opažanj o Luni sklepam, da je tvoj daljnogled zelo skromne zmogljivosti in zaradi tega zelo neprimeren za opazovanje planetov; 4 sam sem od 25. julija te planete z Jupitrom že večkrat videl zjutraj na vzhodu in jih popisal. 1 EN, X, str. 421–423. 2 Prvo od teh dveh pisem, kasnejši Razgovor, je Kepler Galileu poslal 19. aprila, drugo pa 9. avgusta. V slednjem se pritožuje nad slabo kvaliteto in zmoglji- vostjo daljnogledov, ki jih imajo v Pragi. Obvešča ga tudi o tem, da je prejel knjigo Martina Horkyja, Brevissima peregrinatio (Zelo kratko potovanje), v kateri avtor napada Galileova odkritja. Kepler knjigo označuje za prenapeto, ter mu namigne, da bi si želel boljši daljnogled ali pa vsaj imena prič, ki so pripravljena potrditi njegova odkritja. 3 Galileo je poleg vojaškega in geometrijskega kompasa vse življenje izdeloval in prodajal tudi daljnoglede. 4 tj., Medičejskih zvezd oziroma Jupitrovih satelitov. galileo_3.indd 235 28.1.2008 9:17:56 236 IZBRANA PISMA Z neba se potem spustiš k Orku, to je, k onemu znamenitemu Čehu, 5 čigar predrznost, neumnost in nevednost so, kot si videl, tolikšne, da ko ne bi imel slavnega imena, o njem ne bi mogli izreči niti besedice, pa čeprav psovko. Naj se torej skriva pri Orku, in ravno tako se ne zmeni- va za zasramovanje drhali; kajti Jupitru nič ne morejo niti velikani in še manj pritlikavci. Jupiter bo ostal na nebu, pa naj obrekljivci lajajo, kolikor hočejo. Zahtevaš, predragi Kepler, druge priče. Sklicujem se na velikega vojvodo t oskanskega, ki je zadnje mesece v Pisi pogosto opazoval Medičejske planete skupaj z mano, mi ob mojem slovesu dal darilo v vrednosti več kot tisoč florintov in me nedavno poklical v domovino z ravno tako tisoč zlatnikov plače na leto ter z naslovom filozofa in matematika Njegove visokosti, in to ne da bi mi bil naložil kakšno breme, marveč veliko spokojnega prostega časa, zato da bom dokončal svoje knjige o mehaniki, ustroju vesolja in tudi o lokalnem gibanju, tako naravnem kakor prisilnem, katerega številne, še ne slišane in občudovanja vredne značilnosti bom geometrijsko dokazal. Navajam samega sebe, ki so me na tukajšnji univerzi 6 odlikovali z nezaslišano plačo tisoč florintov, kakršne še nikoli ni imel noben učitelj matematike in ki jo bom lahko varno užival, dokler bom živ, celo če bi se planeti norčevali in izginili, tudi če grem in pridem tja, kjer bom plačeval ka- zen za svoje slepilo v pomanjkanju in sramoti. Ponujam Giulia, brata preblagorodnega veleposlanika velikega vojvode Giuliana, 7 ki je v Pisi skupaj z mnogimi drugimi dvorjani planete večkrat opazoval. Ampak če obstaja moj nasprotnik, čemu bi iskali več prič? Mnogi so jih videli, Kepler moj, v Pisi, Firencah, Bologni, Benetkah, Padovi; vsi molčijo in mencajo: saj večina kot planete ne prepozna ne Jupitra ne Marsa, ko- majda vsaj Luno. V Benetkah je nekdo govoril čez mene, bahaje se, da zanesljivo ve, da moje zvezde niso planeti, saj jih je sam zmeraj videl ob Jupitru in so mu vse ali [njihov] del enkrat sledile, drugič ga prehitevale. Kaj torej storiti? Stati z Demokritom ali Heraklitom? Rad bi, Kepler moj, da bi se oba smejala nezaslišani neumnosti drhali. Kaj porečeš o glavnih filozofih tukajšnje univerze, ki, polni gadje zagrizenosti, niso nikoli hoteli pogledati niti planetov niti Lune niti daljnogleda, četudi 5 tj., Martin Horky, ki je bil po rodu iz Prage. Galileo se tu poigrava z imenom svojega nasprotnika: Orcus je drugo ime za Plutona, boga podzemlja. 6 tj., na Univerzi v Padovi. 7 Giulio de’ Medici je bil brat Giuliana, poslanika v Pragi. galileo_3.indd 236 28.1.2008 9:17:56 237 IZBRANA PISMA sem jim to nalašč več ko tisočkrat ponujal. 8 Resnica pa je, da si je pred lučjo resnice ta zatisnil ušesa, oni oči. t o so velike stvari, vendar mi ne vzbujajo nobenega občudovanja. t a sorta ljudi namreč misli, da je filozofija knjiga, nekaj takega kot Eneida in Odiseja; pa zato resnice ni treba iskati v svetu ali naravi, temveč v primerjanju besedil (uporabljam njihove besede). Zakaj se ne morem dolgo smejati s teboj? V kakšen krohot bi bruhnil, preblagi Kepler, ko bi bil slišal, kaj vse je v Pisi pred velikim vojvodo izrekel proti meni prvi filozof tamkajšnje univerze, 9 ko se je trudil z logičnimi argumenti sneti in z magičnimi zaklinjanji odpoklicati nove planete z neba. A prihaja noč, ne morem več ostati s teboj. Bodi zdrav, preučeni mož, in imej me še naprej rad. V Padovi, 19. avgusta 1610 tvoji ekscelenci najvdanejši Galileo Galilei filozof in matematik velikega vojvode t oskanskega 8 Po pričevanju Paola Gualda v pismu Galileu 6. maja 1611 (EN, XI, str. 100) Cremonini, prvi filozof univerze v Padovi, še maja 1611 ni hotel pogledati skozi daljnogled. 9 Prvi filozof univerze v Pisi je bil Giulio Libri. galileo_3.indd 237 28.1.2008 9:17:56 238 G a l i l e o G a l i l ei c H R i s t o P H eR j U c l a V i U [v Rim] 1 (Firence, 17. septembra 1610) Prečastiti gospod in velecenjeni zaščitnik, čas je da pretrgam dolgi molk, v katerem je nasproti Vaši prečastiti milosti vztrajalo bolj pero kot misel. 2 Prekinjam ga zdaj, ko sem se po milosti presvetlega velikega vojvode, ki me je blagovolil poklicati za svojega matematika in filozofa, spet vrnil v domovino. 3 Odveč je, da bi o vzroku, zakaj sem ga ohranjal do tega dne, tj., dokler sem se zadrževal v Padovi, vaši modrosti posebej govoril, temveč naj bo dovolj, če vam zagotovim, da se vdanost, ki jo dolgujem vaši veliki vrlini, ni pri meni nikoli ohladila. Iz vašega pisma, ki ste ga zadnjič napisali gospodu Antoniu San- tiniju v Benetke, 4 sem zvedel, da se vam, ko ste skupaj z enim od vaših bratov okoli Jupitra iskali Medičejske planete, ni posrečilo, da bi jih našli. t o zame ni veliko presenečenje; lahko da instrument ni bil tako izvrsten, kot bi bilo treba, ali pa ga niste dovolj čvrsto oprli, kajti če ga držimo v roki, čeprav naslonjeni na zid ali kakšen drug trdno stoječ predmet, že zgolj utripanje arterij in celo dihanje človeku preprečujeta, da bi jih lahko opazoval, in zlasti nekomu, ki jih prej še ni videl in mu manjka, kot se reče, nekaj vaje z instrumentom. Sam sem pozneje poleg opazovanj, natisnjenih v mojem Astronomskem vestniku, opravil še veliko drugih, dokler je bil Jupiter viden na zahodu; nato sem jih opravil veliko od takrat, ko se je zjutraj vrnil na vzhodu, 5 in ga še naprej opazujem. In ker sem nedavno še malo izpopolnil svoj instrument, so novi planeti videti tako svetli in razločni kot zvezde druge velikosti s prostim očesom; tako da so, ko sem pred štirinajstimi dnevi hotel preizkusiti, kako dolgo so 1 EN, X, str. 431–432. 2 Galileo je Clavia v Rimu prvič obiskal leta 1587, ko je imel 23 let. 3 Galileo se na t oskano vedno sklicuje kot na svojo prvo domovino; Beneška republika je zanj druga domovina. 4 Santinijevo pismo, v katerem Galileu sporoča, da jezuiti v Rimu zaman iščejo Jupitrove satelite, je izgubljeno. 5 Jupiter je v sončnih žarkih izginil 21. maja 1610 in se zopet prikazal 25. julija 1610. galileo_3.indd 238 28.1.2008 9:17:57 239 IZBRANA PISMA vidni, medtem ko se svita, izginile že vse zvezde razen Psa, 6 njih pa sem z daljnogledom še zelo dobro videl. Potem ko so tudi oni izginili, sem še naprej sledil Jupitru, da bi ravno tako preveril, kako dolgo je viden; in nazadnje je bilo Sonce za 15 stopinj visoko nad obzorjem, Jupiter pa je bil videti popolnoma razločen in velik, tako da sem lahko gotov, da bi ga videl ves dan, ko bi mu bil z daljnogledom še naprej sledil. Vaši prečastiti milosti sem želel sporočiti vse te podrobnosti, zato da bi se znebili dvoma, če vas je sploh kdaj obšel, o resničnosti tega dejstva; če ne prej, se boste lahko o njej prepričali ob mojem prihodu tja, 7 saj upam, da naj bi v kratkem prišel tja za nekaj dni. Da vas ne bi dlje nadlegoval, mi ostaja le še prošnja, da bi mi spet dovolili uživati naklonjenost, ki ste mi jo zaradi svoje ljubeznivosti in ujemanja najinih raziskav izkazovali pred dolgo časa, in vedite, da ni ničesar, kar je v moji moči, da bi vam ne bilo popolnoma na voljo. Z vsem spoštovanjem poljubljajoč vam roko, prosim Gospoda Boga za vašo srečo. Iz Firenc, 17. septembra 1610 Vaš, prečastiti gospod, najvdanejši služabnik Galileo Galilei 6 Oziroma »Sirija«. 7 tj., v Rim. Galileo očitno že načrtuje pot tja. galileo_3.indd 239 28.1.2008 9:17:57 240 G a l i l e o G a l i l ei G i U l i a N U D e ’ M e D i c i [v Prago] 1 (Firence, 13. novembra 1610) Iz Firenc, 13. novembra 1610 Vendar če preidem na drugo, ko je že gospod Kepler v svojem nedavnem P o r o č i l u 2 natisnil črke, ki sem jih premetane poslal Vašemu blagorodju, in ker sem bil tudi obveščen, da bi Njegovo veličanstvo 3 rado njihov po- men, ga pošiljam Vašemu blagorodju, da boste z njim seznanili Njegovo veličanstvo, Keplerja in kogar koli bo Vaše blagorodje želelo, saj bi rad, da bi ga vsak poznal. Besede torej, pravilno urejene, pravijo takole: Altissimum planetam tregeminum observavi. 4 t o je, da sem na svoje velikansko presenečenje opazil, da Saturn ni samo ena zvezda, marveč tri skupaj, ki se med seboj skoraj dotikajo; druga nasproti drugi so popolnoma nepremične in razpostavljene takole   ; tista na sredi je veliko večja od stranskih; ti ležita natančno v isti črti, ena na vzhodu in druga na zahodu; nista čisto v isti smeri z zodiakom, marveč se zahodna vzdiguje nekoliko proti severu; mogoče sta vzporedni z [nebesnim] ekvatorjem. Če jih gledamo z daljnogledom, ki ne more zelo povečati, se ne bodo pokazale tri popolnoma razločne zvezde, marveč se bo zdelo, da je Saturn podolgovata zvezda v obliki olive, kot  ; če pa si pomagamo z daljnogledom, ki površino poveča več kot tisočkrat, bomo videli tri popolnoma razločne oble, ki se med seboj skoraj dotikajo, saj med njimi vidna ločnica ni večja od tenke temne niti. 5 Zdaj so bili torej odkriti Jupitrovo spremstvo in služabnika, ki starcu [Saturnu] pomagata pri hoji, ne da bi se kdaj odmaknila od njega. Okoli drugih planetov ni nič novega. Itd. 1 EN, X, str. 474. Ohranjen je samo del pisma. 2 Galileo je med svojimi opazovanji neba z izboljšanim daljnogledom ugotovil, da ima Saturn nenavadno obliko. 30. julija 1610 je v obliki anagrama to sporočil Belisariu Vinti v Firence, avgusta istega leta pa še Giulianu de’ Medici v Prago. t a je anagram posredoval Keplerju, ki ga je, ne da bi ga bil razrešil, objavil v Narratio de observatis a se quattuor Jovis satellitibus erronibus (Por očilo o štirih tavajočih satelitih, ki sem jih opazoval), ki je izšlo med septembrom in oktobrom 1610 v Frankfurtu. 3 tj., Rudolf II. 4 »Opazil sem, da ima najvišji planet tri telesa.« 5 Galileo ni nikoli odkril, da ima Saturn kolobar (obroč). galileo_3.indd 240 28.1.2008 9:17:57 241 G a l i l e o G a l i l ei G i U l i a N U D e ’ M e D i c i [v Prago] 1 (Firence, 11. decembra 1610) Premetane črke so tele: Haec immatura a me iam frustra leguntur │o y │ 2 Blagorodni gospod in velecenjeni oče, nestrpno čakam odgovora na svoji nedavni sporočili Vašemu pre- častitemu blagorodju, da bi slišal, kaj bo o nenavadnosti Saturna porekel gospod Kepler. Medtem mu pošiljam šifro neke druge posebnosti, ki sem jo na novo opazil, in ta potegne za seboj odločitev o pomembnih spornih vprašanjih v astronomiji, predvsem pa vsebuje trden argument za pitagorejski in kopernikanski ustroj; in ob času bom objavil rešitev in druge podrobnosti. Upam, da bom odkril metodo za opredelitev obhodnih časov štirih Medičejskih planetov, ki jih ima gospod Kepler zelo upravičeno za nedoločljive; Vaše blagorodje mi bo dovolilo, da se najprisrčneje priporočim tako njemu [Keplerju] kakor tudi gospodu Seggettu. Od gospoda Hasdala nimam nobenega glasu več niti ne vem, zakaj. Opro- stite mi kratkobesednost, ker se ne počutim dobro, in ohranite mi svojo naklonjenost, v katere željnem pričakovanju živim. In z vso spoštljivostjo vam poljubljam roke. Iz Firenc, 11. dec. 1610 1 EN, X, str. 483. 2 »t e, prezgodaj od mene, se že prevarantsko zbirajo skupaj«. t akšen prevod predlaga S. Drake, vendar se nekoliko razlikuje od običajnega branja: »t e prezgodnje [črke] sem do sedaj bral zaman: o, y.« galileo_3.indd 241 28.1.2008 9:17:57 242 G a l i l e o G a l i l ei P a o l U G U a l D U [v Padovo]  (Firence, 17. decembra 1610) Slednjič je izšlo nekaj ugotovitev o Medičejskih planetih, ki so jih videli nekateri očetje jezuiti, učenci očeta Clavia, in napisal jih je in poslal tudi v Benetke prav Clavius. Sam sem jih tukaj v Firencah neka- terim od istih očetov večkrat pokazal, pravzaprav vsem, ki so tukaj, in drugim, ki so šli skozi mesto; 2 in uporabili so jih v svojih oznanilih in pridigah z zelo prijaznimi mnenji. Kljub temu se ne zanašam, da mi bo uspelo premagati katere od teh filozofov, ali bolje rečeno, ne verjamem, da se mi bodo dale te laži tako zlahka pregnati. V Pisi je umrl filozof Libri, 3 zagrizen zanikovalec teh mojih čenč, in ko jih že nikoli ni hotel videti na zemlji, jih bo mogoče videl na poti v nebesa. 1 EN, X, str. 484. Izvleček danes izgubljenega pisma, ki ga navaja Marcus Welser v pismu Christopherju Claviu. Paolo Gualdo je bil Galileov zvesti prijatelj iz Padove. 2 Galileo je računal, da bo tako prepričal tudi jezuite v Rimu. 3 Prim. Galileovo pismo Keplerju 19. avgusta 1610, str. 273, op. 9. galileo_3.indd 242 28.1.2008 9:17:57 243 c H R i s t o P H eR c l a V i U s G a l i l e U G a l i l ei j U [v Firence] 1 (Rim, 17. decembra 1610) Presvetli in velespoštovani gospod, presenečeni boste, gospod, ker vse doslej nisem odgovoril na vaše pismo, napisano 17. septembra; 2 ampak vzrok je, da sem iz dneva v dan pričakoval vaš prihod v Rim, 3 pa tudi, da sem hotel najprej poskusiti, ali bom zagledal nove Medičejske planete: in tako smo jih tukaj v Rimu večkrat zelo natančno videli. Na koncu pisma bom dodal nekaj opazo- vanj, iz katerih se zelo jasno posname, da niso zvezde stalnice, temveč tavajoče zvezde, saj menjajo položaj med seboj in Jupitrom. Zares za- služite veliko hvalo, gospod, ker ste prvi, ki je to opazil. Že veliko prej smo v Plejadah, 4 Raku, Orionu in Rimski cesti videli številne zvezde, ki brez instrumenta niso vidne. t e dni mi je gospod Antonio Santini pisal, da ste odkrili, da je Saturn sestavljen iz treh zvezd, tj., da ima ob straneh dve majhni zvezdi. t ega še nismo mogli opazovati; z instrumentom smo zaznali samo to, da se Saturn zdi podolgovat, takole    . Gospod, le opazujte še naprej; mogoče boste odkrili druge novosti pri drugih planetih. Pri Luni, kadar ni polna, me močno presenečata njena nepravilnost in hrapavost. t a instrument bi imel res neprecenljivo vrednost, če z njim ne bi bilo tako nerodno ravnati. Štejte me, gospod, za svojega privrženca; in s tem končujem, poljubljajoč vam roke in proseč Boga, naj vam zmeraj ustreže. Iz Rima, 17. decembra 1610 vaš, gospod, 1 EN, X, str. 484–485. 2 Prim. Galileovo pismo Claviu, str. 238–239. 3 Galileo je tri mesece po napovedi svoje poti v Rim še vedno v Firencah. 4 Oziroma »Gostosevcih«. galileo_3.indd 243 28.1.2008 9:17:57 244 IZBRANA PISMA              6. dec. zjutraj 8. dec. zjutraj 13. dec. zjutraj vzhod zahod                  1 4 . d e c . z j u t r a j 1 5 . d e c . z j u t r a j 1 6 . d e c . z j u t r a j 1 7 . z j u t r a j t ukaj v Rimu je bilo videti nekaj daljnogledov, poslanih po vas, gospod, ki imajo zelo velika konveksna stekla, vendar [delno] pokrita, tako da ostane prosta samo majhna odprtina. 5 Rad bi vedel, čemu služi tolikšna velikost, če jo je treba tako pokriti. Nekateri mislijo, da so na- rejena tako velika zato, da se, potem ko jih ponoči odkrijemo, zvezde bolje vidijo. Naslov: Presvetlemu in velespoštovanemu gospodu Galileu Galileiju Firence 5 Galileo je izboljšal kvaliteto daljnogledov, tako da jim je zmanjšal vidno polje z zaslonko (diafragmo) iz kartona ali papirja. O tem je prvič pisal A. de’ Medici 7. januarja 1610 (EN, X, str. 278). galileo_3.indd 244 28.1.2008 9:17:57 245 G a l i l e o G a l i l ei c H R i s t o P H eR j U c l a V i U [v Rim] 1 (Firence, 30. decembra 1610) Prečastiti oče in moj velecenjeni gospod, vaše pismo, prečastiti, mi je bilo toliko bolj ljubo, kolikor bolj sem si ga želel in manj pričakoval; in ker me je našlo zelo bolnega in tako rekoč priklenjenega na posteljo, mi je močno olajšalo trpljenje, ko mi je v zameno prineslo takšno pričevanje za resnico mojih novih opazo- vanj: ko sem ga pokazal, sem pridobil nekatere od dvomljivcev; vseeno najbolj trmasti vztrajajo, vaše pismo, prečastiti, pa imajo za ponarejeno ali napisano iz vljudnosti, in skratka, pričakujejo, da bom našel možnost pripeljati vsej enega od štirih Medičejskih planetov z neba na zemljo, zato da bom dokazal njihov obstoj in razjasnil te dvome; drugače ni, da bi se nadejal njihovega soglasja. Mislil sem, da bom ob tem času v Rimu, ker bi moral zelo nujno priti tja; toda zadržala me je bolezen: vseeno upam, da pridem tja v kratkem, ko bova z odličnim daljnogledom vse pogledala. Dotlej pa vam, prečastiti, nočem prikrivati, kaj sem zadnje tri mesece opazoval na Veneri. 2 Vedite torej, da sem jo začel opazovati, kakor hitro se je zvečer prikazala, in jo videl okrogle oblike, vendar zelo majhno: ko sem potem nadaljeval opazovanja, je njena velikost znatno naraščala, čeprav je ohra- njala okroglost, dokler ni začela med približevanjem največji elongaciji na od Sonca obrnjeni strani izgubljati svojo oblino in se ni v nekaj dneh skrčila do polkrožne oblike; to obliko je obdržala nekaj časa, tj., dokler se ni med počasnim oddaljevanjem od tangente začela vračati proti Soncu: zdaj se začenja vidno spreminjati v krajec, in tako se bo tanjšala, 3 vse dokler bo vidna zvečer; ob času pa jo bomo zagledali zjutraj s proč od Sonca obrnjenima, zelo tankima rogljema, ki se bosta okrog največje elongacije preoblikovala v polkrog, in ta bo ostal nespremenjen veliko dni. Venera bo potem zelo hitro prešla iz polkroga v polni krog; in nato 1 EN, X, str. 499–502. 2 5. decembra 1610 je Galileu pisal njegov bivši učenec Benedetto Castelli (EN, X, str. 480–482). V pismu ga opozarja na dejstvo, da bi morala v kopernikan- skem sistemu Venera preiti skozi vse mene, tako kot Luna. 3 Galileo predvideva, kaj se bo zgodilo z Venero. galileo_3.indd 245 28.1.2008 9:17:57 246 IZBRANA PISMA jo bomo dolge mesece videvali tako čisto okroglo, le majceno, saj njen premer ne bo niti šestina tega, ki ga kaže zdaj. Mogoče mi jo je videti tako jasno, razločno in ostro, kakor vidimo Luno s prostim očesom; in zdaj jo vidim s premerom, ki je enak polmeru Lune, gledane s prostim očesom. Zdaj smo si torej, gospod moj, na jasnem, kako Venera (in ne- dvomno bo z Merkurjem isto) kroži okrog Sonca, brez vsakega dvoma središča glavnih kroženj vseh planetov; povrhu smo gotovi, da so ti planeti sami po sebi temni in se bleščijo samo zato, ker so osvetljeni od Sonca, medtem ko za zvezde stalnice to ne velja, kot so me prepričala nekatera moja opazovanja, in da je planetarni sistem zanesljivo drugačen, kot je v navadi verjeti: tako je pri določanju velikosti zvezd (izvzemši Sonce in Luno) prišlo do napak, pri večini planetov in vseh stalnicah za 3, 4 in 5 tisoč odstotkov, 4 pa tudi več. Kar se tiče Saturna, me ne preseneča, da ga niste mogli razločno opazovati: prvič, ker bi potrebovali instrument, ki opazovane površine poveča najmanj 1000-krat; povrhu je Saturn zdaj tako daleč od Zemlje, da ga vidimo le zelo majhnega: vseeno sem ga tukaj pokazal mnogim vašim bratom tako razločno, da nimajo nobenega dvoma več; in videti je natančno takole    . Pred petimi meseci je bil videti veliko večji: od takrat do danes se je močno zmanjšal, ne da bi se bila tudi za las spremenila razpostavitev njegovih treh zvezd, ki po moji sodbi niso popolnoma vzporedne z zodiakom, temveč z [nebesnim] ekvatorjem. Minulo noč sem opazoval Lunin mrk, vendar brez vsakršne no- vosti, saj nisem videl drugega kot zgolj to, kar sem si bil predstavljal, namreč, da je rob sence zelo nerazločen in zabrisan, tak, kot ga lahko meče telo Zemlje, ki je od Lune zelo oddaljeno; medtem ko so sence, ki jih opažamo na sami Luni in jih mečejo vrhovi na njej sami, ostro in razločno odrezane. O teh vrhovih, skalnih stenah in zelo obsežnih verigah visokih gorskih hrbtov, posejanih po vsem bolj svetlem delu Lune, nikar ne dvomite, prečastiti, kajti tistemu, ki bo imel dober vid in se bo nekaj malega spoznal na perspektivo ter vzroke senc in svetlobe, jih bom pokazal tik pred nosom tako očitno, kakor očitno smo prepričani o zemeljskih gorah in dolinah, in prav nič manj. Minulo noč sem torej, medtem ko sem čakal na mrk, velikokrat opazoval Medičejske planete in beležil njihove premike v različnih urah 4 tj., menili so, da so najmanj 30-, 40- ali 50-krat večje kot v resnici. Galileova nova ocena temelji na upoštevanju izžarevanja. Prim. Zvezdni glasnik, str. 119–121. galileo_3.indd 246 28.1.2008 9:17:57 247 IZBRANA PISMA iste noči; tule so, skupaj z zapisi razdalj tako med njimi kakor do Jupitra, in sicer sorazmerno z navideznim premerom slednjega: Die 29 Xmbr. Hora sequentis noctis 3. a Hor. 3. a      Oriens Hor. 7. a     Quarta sub J. latebat. Hor. 10. a5      Po mili volji se bova torej nagledala tudi premikov v isti noči. Ampak ker sem vsa opazovanja, ki sem jih opravljal zadnja dva meseca, opravil zvečer, nisem mogel videti tistih, ki ste mi jih poslali vi in ste jih tam opravili zjutraj; kajti kot vidite, napravijo v sedmih ali osmih urah velik premik. Če naj tedaj v celoti odgovorim na vaše pismo, vam moram povedati še to, da sem izdelal nekaj zelo velikih stekel, čeprav jih potem velik del zakrijemo, iz dveh razlogov: prvič, da jih lahko natančneje obdelam, saj obsežna površina laže vzdržuje ustrezno obliko kakor majhna; in drugič, ker lahko steklo odkrijemo, če hočemo z enim pogledom zajeti večjo površino: vendar pa moramo pred oko vstaviti manj ostro steklo 6 in skrajšati tuljavo, drugače bi videli predmete zelo megleno. 7 Češ da je potem s takim instrumentom nerodno ravnati – malo vaje odpravi vso nerodnost; in pokazal vam bom, kako lahko z njim ravnam čisto zlahka in z veliko manj truda, kot ga drugim povzročajo astrolab, kvadrant, nebesni globus 8 ali drugi astronomski instrumenti. Najbrž sem vas, prečastiti, preveč nadlegoval: oprostite mi, kajti uživam v občevanju z vami, in ohranite mi še naprej svojo naklonje- nost, ki vas na vso moč prosim zanjo kakor tudi za to, da mi pridobite še naklonjenost onega drugega očeta Christopherja, 9 vašega učenca, ki ga zelo cenim zaradi poročil, ki jih imam o njegovi veliki veljavi v 5 »Dne 29. dec. 3. ura sledeče noči. … Ura 3. … Vzhod … Ura 7. … Četrti je bil skrit za Jupitrom. … Ura 10.« 6 tj., z večjo goriščno razdaljo. 7 Drugi Galileov razlog za zaslanjanje objektiva je bila jasnejša in razločnejša podoba opazovanih predmetov. 8 Nebesni globus ali armilarna sfera je sferičen model, ki predstavlja svet, kot so ga pojmovali stari, in je sestavljen iz obročev, ki prikazujejo navidezna gibanja zvezd okrog Zemlje v središču. 9 tj., Christopherja Grienbergerja.  galileo_3.indd 247 28.1.2008 9:17:57 248 IZBRANA PISMA matematiki. In za konec obema z vso spoštljivostjo poljubljam roke in prosim Gospoda Boga za vajino srečo. Iz Firenc, 30. decembra 1610 vaš, prečastiti, najvdanejši služabnik Galileo Galilei galileo_3.indd 248 28.1.2008 9:17:57 249 G a l i l e o G a l i l ei b e N e D e t t U c a s t el l i j U [v Brescio] 1 (Firence, 30. decembra 1610) Prečastitemu očetu in mojemu velecenjenemu gospodu Oče don Benedetto Castelli, cassinski menih Brescia S. Faustino Prečastiti oče, na vaš zelo ljubi odgovor s 5. decembra, prečastiti, bom odgovoril na kratko, ker sem še zmeraj slab zaradi bolezni, ki me je mnogo dni držala v postelji. Z največjim veseljem sem sprejel vašo zamisel, da se boste nasta- nili v Firencah, saj mi to spet daje upanje, da bom lahko užival v vaši družbi in vam še nekaj časa služil: vztrajajte pri tem namenu in bodite prepričani, da vam bom zmeraj takoj v vsem na uslugo, čeprav vam zaradi vašega izvrstnega uma niso potrebna ne moja ne koga drugega dejanja. Kar zadeva vaša vprašanja, vam lahko deloma ustrežem; in to bom storil nadvse rad. Vedite torej, da sem pred približno tremi meseci začel z instrumen- tom opazovati Venero in videti je bila okrogle oblike in zelo majhna: nato je po obsegu iz dneva v dan naraščala, ostajajoč enako okrogla, dokler ni nazadnje, ko je dospela v zelo veliko oddaljenost od Sonca, začela na vzhodni strani izgubljati oblino in je v nekaj dneh upadla do polkroga. t o obliko je ohranila veliko dni, vendar pa ob naraščajočem obsegu: zdaj postaja srpasta, in dokler bo vidna kot večernica, se bo njen krajec tanjšal, dokler ne bo izginila: ko se bo potem vrnila kot ju- tranjica, jo bomo videli kot zelo tanek in proč od Sonca obrnjen krajec, nato pa bo vse do svoje največje elongacije naraščala proti polkrogu. Polkrožna bo nato ostala nekaj dni, vendar manjšajoč se po obsegu; in nato bo v peščici dni prešla iz polkroga v polni krog in bo tako, kot Danica in Večernica, več mesecev vidna popolnoma okrogla, vendar 1 EN, X, str. 502–504. galileo_3.indd 249 28.1.2008 9:17:57 250 IZBRANA PISMA majcena po velikosti. Nadvse očitni sklepi, ki izhajajo iz tega, so vam, prečastiti, predobro znani. 2 V zvezi z Marsom si ne bi drznil nič gotovega zatrditi; 3 ampak zdaj ko ga opazujem že štiri mesece, se mi zdi, da je zadnje dni, ko ima komaj tretjino obsega, ki ga je imel v minulem septembru, videti na vzhodu nekoliko upadel, če me pač vnema ne vara, tega pa ne verjamem. Še bolje bo viden v začetku prihodnjega februarja, ko bo okrog svoje kvadrature; čeprav je, ker se kaže tako majhen, težko razločiti, ali je njegova oblika popolnoma okrogla ali ji kaj manjka. Venero pa vidim tako razločno in ostro kot Luno, saj mi jo daljnogled kaže, kot da je njen premer enak polmeru Lune, gledane s prostim očesom. O koliko sklepov, in to kakšnih, sem izpeljal, don Benedetto moj, iz teh in drugih svojih opazovanj! Sed quid inde? 4 Skoraj ste me spravili v smeh, prečastiti, z besedami, da bo s temi očitnimi ugoto- vitvami mogoče prepričati zadrteže. 5 Mar ne veste, da je bilo za tiste, ki so zmožni umevati in željni spoznati resnico, dovolj drugih, že prej predloženih dokazov; in da za to, da bi prepričalo zadrteže in take, ki jim gre zgolj za prazno odobravanje neumne in zabite množice, ne bi zadoščalo niti pričevanje teh zvezd, 6 če bi se spustile na zemljo in same spregovorile o sebi. Poskrbimo torej, da bomo zvedeli kaj sami zase, in se zadovoljimo s tem edinim zadovoljstvom; željo in upanje, da si bomo povečali ugled med ljudstvom ali si pridobili soglasje filozofov in libris, 7 pa opustimo. Kaj boste rekli, prečastiti, o Saturnu, ki ni ena sama zvezda, temveč tri, povezane skupaj in druga nasproti drugi nepremične, razvrščene v ravni, z [nebesnim] ekvatorjem vzporedni črti, takole   ? Srednja je trikrat ali štirikrat večja od stranskih; take sem opazoval od julija sem: ampak zdaj so se po obsegu zelo zmanjšale. Dajte, pridite v Firence, da bova skupaj uživala in imela kaj raz- pravljati o tisoč novih in občudovanja vrednih stvareh. Dotlej pa vam, 2 Namreč sklep, da Venera kroži okoli Sonca. t o pa je za Galilea (ne pa tudi za jezuite) dokaz, ki potrjuje veljavnost kopernikanskega sistema. 3 Castelli je v pismu menil, da bi morala biti tudi Marsova površina enaka Lunini. 4 »A kaj potem?« 5 Prim. Galileovo pismo Keplerju 19. avgusta 1610, str. 235–237. 6 tj., Jupitrovih satelitov. 7 In libris (lat.), »v knjigah«; tj., soglasje filozofov, ki menijo, da je vse znanje zajeto v knjigah in da ga je zato odveč in zaman iskati drugje. galileo_3.indd 250 28.1.2008 9:17:57 251 IZBRANA PISMA še naprej vaš služabnik, poljubljam roke in pri Bogu prosim za vašo srečo. Izročite dvakratne pozdrave očetu don Serafinu in gospodoma Lani in Albanu. Iz Firenc, 30. decembra 1610 vam, prečastiti, najvdanejši služabnik Galileo Galilei galileo_3.indd 251 28.1.2008 9:17:58 252 G a l i l e o G a l i l ei G i U l i a N U D e ’ M e D i c i [v Prago] 1 (Firence, 1. januarja 1611) Moj blagorodni, prečastiti in velecenjeni gospod, čas je, da Vašemu prečastitemu blagorodju in po vas gospodu Keplerju razvozlam premetane črke, ki sem vama jih poslal pred nekaj tedni: 2 čas je, pravim, ker sem si pač popolnoma na jasnem o resničnosti dejstva, tako da nimam niti najmanjšega pomisleka ali dvoma več. Vesta torej že, da sem začel Venero pred kakšnimi 3 meseci, ko je bila vidna zvečer, z daljnogledom marljivo opazovati, da bi na lastne oči videl to, o čemer razum ni dvomil. 3 Na začetku je bila torej videti čiste in razločne okrogle oblike, vendar zelo majhna: to obliko, le da je naraščala po obsegu, je obdržala, dokler se ni začela približevati svoji največji elongaciji. Potem je začela njena okroglina na vzhodni, osojni strani plahneti in v nekaj dneh se je tako zmanjšala, da se je spremenila v popolnoma pravilen polkrog; in taka je ostala, ne da bi se bila količkaj spremenila, dokler se ni, oddaljujoč se od tangente, začela spet umi- kati k Soncu. Zdaj njen polkrog pojema, tako da je videti rogljičasta, in tanjšala se bo, dokler se ne bo skrila; torej bo, ko se bo prikazovala zjutraj, tudi videti srpasta in čisto tenka, s proč od Sonca obrnjenima rogljema; nato bo rasla vse do največje elongacije, ko bo polkrožna, in tako nespremenjeno obliko bo ohranila več dni; potem bo hitro prešla iz polkroga v polni krog in tako okrogla ostala več mesecev. Vendar pa bo zdaj njen polmer približno petkrat večji, kot je bil videti, ko je začela vzhajati pod večer: in to čudovito izkustvo nam je dalo čutno zaznavna in zanesljiva odgovora na veliki vprašanji, o katerih so bili doslej v dvomih največji svetovni umi. Prvi je, da so vsi planeti po svoji naravi temni (tudi z Merkurjem se dogaja isto kot z Venero); drugi pa, da Venera neizpodbitno kroži okrog Sonca, tako kot tudi Merkur in vsi drugi planeti, stvar, o kateri smo bili pitagorejci, Kopernik, Kepler 1 EN, XI, str. 11–12. 2 Prim. Galileovo pismo Giulianu de’ Medici 11. decembra 1610, str. 241. 3 Namreč to, da kakor Luna tudi Venera prehaja skozi vse mene. Galileo o tem, zaradi prepričanja o resničnosti kopernikanskega »sistema sveta«, ni niti najmanj dvomil. galileo_3.indd 252 28.1.2008 9:17:58 253 IZBRANA PISMA in jaz trdno prepričani, ni pa bila čutno zaznavno dokazana, kakor je zdaj pri Veneri in Merkurju. Gospod Kepler in drugi kopernikanci se bodo lahko ponašali, da so prav verjeli in filozofirali, čeprav se nam je dogajalo in se nam bo še dogajalo, da nas bo skupnost filozofov in libris štela za malovedne in malodane bedake. Črke, ki sem jih poslal premetane in so se glasile Haec immatura a me iam frustra leguntur o y, so torej pravilno urejene Cynthiae figuras aemulatur mater amorum, 4 tj., da Venera posnema Lunine mene. 3 noči tega sem opazoval mrk, pri katerem ni bilo nič posebnega: videti je samo, da je rob sence nerazločen, nejasen in kot zamegljen, in sicer zato, ker to senco meče Zemlja, ki je zelo oddaljena od Lune. Hotel sem napisati še druge podrobnosti; ampak ker me je nekaj gospodov dolgo zadržalo in je ura zelo pozna, sem prisiljen končati. Blagovolite v mojem imenu pozdraviti gospode Keplerja, Hasdala in Seggetta; vašemu blagorodju pa z vsem spoštovanjem poljubljam roko in prosim Gospoda Boga za vašo srečo. Iz Firenc, prvega januarja leta 1611 Vašega prečastitega blagorodja najhvaležnejši služabnik Galileo Galilei 4 »Mati ljubezni [Venera] posnema Kintijine [Lunine] oblike«. Kintija je vzde- vek Lunine boginje Artemide, rim. Diane, izpeljan iz gore Kintos na njenem rojstnem otoku Delosu. galileo_3.indd 253 28.1.2008 9:17:58 254 G a l i l e o G a l i l ei P a o l U s a R P i j U [v Benetke] 5 (Firence, 12. februarja 1611) Prečastiti oče in moj velecenjeni gospod, čas je da prekinem zelo dolgi molk; četudi je medtem jezik mol- čal in roka mirovala, pa je nenehoma govorila misel, spominjajoč se, prečastiti, vsak trenutek vaše vrline in zaslug kakor tudi neskončne hvaležnosti, ki jo čutim do vas. Ne bom iskal odpuščanja za to svoje navidezno zanemarjanje dolžnosti, ki jih imam do vas, saj sem gotov, kako ne dvomite o tem, da bi bil, kadar koli bi bilo vam ali meni potreb- no, s peresom nič manj kot z dušo in telesom pripravljen za dolžnost do pradavnega prijateljstva in spoštovanja, ki ga gojim do vaše osebe. Ker torej verjamem, da boste iz naklonjenosti do mene z veseljem zvedeli, kako je tako z mojim telesom kakor mojo srečo in duhom, vas z nič manjšim veseljem obveščam o vsaki od teh podrobnosti. In najprej vam v zvezi s prvim res ne morem reči ničesar ne po vašem ne mojem okusu, saj je rezki in ostri zimski zrak po toliko letih, kar ga nisem več navajen, sovražen tako moji glavi kakor vsemu telesu; tako da sem zaradi bolečin, ki mi jih povzročajo prehladi, navali krvi in želodčna slabost že tri mesece šibak, vsega naveličan, potrt, skoraj ves čas doma, pravzaprav v postelji, vendar brez spanca in pokoja. Samo ko sem v minulih dneh, medtem ko je bil dvor v Pisi, tri tedne prebil pri blagorodnem gospodu Filippu Salviatiju, 6 žlahtniku nadvse velikega duha, v eni njegovih vil na tem gričevju, sem se zelo dobro počutil in nemudoma spoznal blagodejnost tega zraka in torej škodlji- vost mestnega; tako da bom moral pomisliti, ali se ne bi preselil na to višavje, drugače se bom v grob: in ob tej priložnosti mi je presvetli veliki vojvoda, potem ko se je vrnil in uvidel moje stanje, v svoji veli- kodušnosti ponudil, da lahko prebivam v kateri koli od okoliških vil z izvrstnim zrakom, ki bi mi bila všeč. Dobrotnosti tega gospoda, ki me zelo rad podpira, pa ne čutim le pri tem, marveč pri vsaki malenkosti, 5 EN, XI, str. 46–50. 6 Salviati, član ene bogatejših firenških družin, je bil Galileov študent v Padovi, nato pa je postal eden njegovih najboljših prijateljev. Leta 1612 je bil sprejet v Accademio dei Lincei. V Dialogu je Galileov porte-parole. galileo_3.indd 254 28.1.2008 9:17:58 255 IZBRANA PISMA ki zadeva moje udobje: zato se nimam kaj pritoževati nad svojo srečo, kot se nad telesnim počutjem. Kar zadeva zaposlitev duha, mi ni manjkalo dela, da sem se z jezi- kom in peresom branil pred neštetimi oporečniki in nasprotovalci mojim ugotovitvam; čeprav se jih niti nisem loteval s tako vnemo, kakršna bi bila po mnenju mnogih potrebna proti predrznosti nasprotnikov, saj sem bil gotov, da bo čas razjasnil vse zadeve, kakor se je večinoma že zgodilo. Kajti potem ko so se najslovitejši matematiki iz raznih dežel in zlasti iz Rima dolgo časa s pisanjem in naglas venomer in povsod posmehovali stvarem, ki sem jih napisal, še zlasti o Luni in Medičejskih planetih, so mi nazadnje, prisiljeni z resnico, sami od sebe pisali ter vse priznali in sprejeli; 7 tako da zdaj nimam drugih nasprotnikov razen peripatetikov, večjih pristašev Aristotela, kot bi bil on sam, in pred vsemi drugimi pa- dovanskih, nad katerimi se res ne nadejam zmage. Vseeno me ti opravki niso popolnoma odtegnili preiskovanju neba, tako da ne bi bil mogel preiskati nič novega: s tem moram seznaniti vas, prečastiti, in po vas svoje gospode in zaščitnike, o katerih veste, da bodo to radi slišali. Spominjam se, kot se mi zdi, da sem se minulega avgusta 8 z vami pogovarjal o svojih opazovanjih Saturna: ta sploh ni ena sama zvezda kakor drugi planeti, marveč so tri, razvrščene druga ob drugi v ravni, z [nebesnim] ekvatorjem vzporedni črti; in so takele    , tj., srednja je približno štirikrat večja od stranskih, ki sta si enaki. V sedmih mesecih, kolikor sem jih opazoval, ni nastala prav nobena sprememba; torej so druga nasproti drugi popolnoma nepremične, saj bi bilo (ker so si tako blizu, da je videti, kot bi se dotikale) zaznavno vsako, tudi najmanjše gibanje, če bi ga imele. Kajti po mojem mnenju premer manjših dveh ne dosega štirih sekund: tako da bi se bodisi popolnoma spojili s srednjo ali pa očitno ločili od nje, pa če bi bilo njuno gibanje tudi desetkrat počasnej- še od gibanja stalnic: vendar pa, kot rečeno, v sedmih mesecih ni prišlo med njimi do nobenega premika, razen da so zdaj, ko so v konjunkciji s Soncem, zaradi večje oddaljenosti od Zemlje vse tri videti manjše kakor takrat, ko so bile z njim v opoziciji: ta razlika je znatna. Ker imam tudi za popolno resnico, da vsi planeti krožijo okrog Sonca kot središča njihovih sfer, 9 in povrhu verjamem, da so vsi po sebi temni in nepresojni kakor Zemlja in Luna, sem se pred štirimi meseci 7 Aluzija na Maginija in matematike jezuitskega Rimskega kolegija. 8 Galileo je iz Padove v Firence dokončno odšel prve dni septembra 1610. 9 It. come centro dei loro orbi. Orbe (it.) ali orbis (lat.) je pri Galileu, tako kot pri Koperniku, še vedno velikokrat sinonim za sfera (it.) ozirom sphera (lat.). galileo_3.indd 255 28.1.2008 9:17:58 256 IZBRANA PISMA lotil opazovanja Venere, ki je bila kot večernica videti popolnoma okro- gla, čeprav zelo majhna; in to obliko je obdržala veliko dni, čeprav je po obsegu močno naraščala. Ko se je potem približala svoji elongaciji, je začela njena okroglina na vzhodni strani plahneti in v nekaj dneh se je pomanjšala v polkrog; in to obliko je obdržala približno mesec dni, ne da bi bilo opaziti kako drugo spremembo razen v obsegu, ki je močno rasel. Ko se je nazadnje začela vračati proti Soncu, se je začela na ravno odrezani strani uvijati in postajati vse bolj rogljičasta: zdaj se je skrčila v čisto tenek srp, podoben štiridnevni Luni, obseg njene oble pa se je tako povečal, da je med njeno prvo pojavitvijo, ko je bila videti okrogla, tisto, ko je bila videti polovična, in to, ki jo je videti zdaj, razlika, kot jo kažejo ti trije liki tukaj . t anjšala se bo še naprej, dokler se ne skrije, in sredi prihodnjega meseca jo bomo, čisto tanko, zagledali na vzhodu; in med nadaljnjim oddaljevanjem od Sonca bo njena svetloba rasla in obseg upadal, tako da se bo v približno treh mesecih spet spre- menila v polkrog in ostala taka, ne da bi bilo opaziti kakšne spremembe, približno en mesec; potem pa bo, ob še naprej manjšajočem se obsegu, v nekaj dneh spet postala popolnoma okrogla, in tako obliko bo kazala več kot deset mesecev zapored, izvzemši približno tri mesece, ko bo pod sončnimi žarki nevidna. Zdaj smo torej gotovi, da Venera kroži okrog Sonca in ne pod njim (kot je verjel Ptolemaj), kajti tam nikoli ne bi bila videti manjša od polkroga; pa tudi ne nad njim (kot je bilo prav Aristotelu), kajti če bi bila nad Soncem, ne bi nikoli ugledali njenega srpa, temveč bi bila zmeraj veliko večja od polkroga in skoraj zmeraj popolnoma okroglo. In prepričan sem, da bomo enako spreminjanje opazili pri Merkurju. O vzrokih, zakaj tako različne Venerine oblike in velikosti s prostim očesom niso zaznavne, pa dobro vem, da vašemu razumu, prečastiti, niso skriti: med njimi sta, kot nam kaže izkustvo, glavna Venerina majhnost in velika oddaljenost v primerjavi z Luno; kajti če obrnemo tuljavo, tako da prikazuje predmete majhne in oddaljene, je tudi Luna o prvem krajcu, ko nima nič več kot tri dni, videti okrogla in žareča, podobna Veneri, gledani s prostim očesom. Nadalje so nas ravno te Venerine mene prepričale, da vsi planeti prejemajo svetlobo od Sonca in da so po svoji naravi temni. Povrhu pa me neizpodbiten dokaz popolnoma prepričuje, da so zvezde stalnice sijoče same po sebi in da ne potrebujejo sončnega obsevanja; o katerem ve Bog, ali seže v tolikšno daljavo. Nazadnje sem odkril, kako ugotoviti pravo velikost vseh planetov: pri njenem določanju so se, izvzemši Sonce in Luno, vsi, ki so se s tem galileo_3.indd 256 28.1.2008 9:17:58 257 IZBRANA PISMA ukvarjali, grdo motili pri vseh planetih in pri nekaterih za več kot šest tisoč odstotkov. Kar se tiče Medičejskih planetov, jih še naprej opazujem; in ker sem izboljšal svoj instrument, jih vidim veliko razločneje kot zvezde druge velikosti: o tem zanesljivo priča dejstvo, da jih opazim že tik po sončnem zahodu in malce prej, kot se pokažeta Dvojčka ali Orionov pas. In upam, da sem ugotovil, kako lahko določim obhodne dobe vseh štirih; naloga, ki so jo imeli Kepler in drugi matematiki za nemogočo. Upal sem, da bom prišel ob postu tja, 10 da bi ponatisnil te svoje ugotovitve: a so se mi v rokah tako namnožile, da bom moral počakati do velike noči. Dotlej pa naj vas, prečastiti, in blagorodnega gospoda Sebastiana Veniera 11 ne pozabim poprositi, ali bi blagovolila poskrbe- ti, da bodo blagorodni gospodje reformatorji, če doslej še niso dobili matematika za Padovo, počakali; upam namreč, da jim bom lahko dal v roke zelo čislano osebo, 12 zmožno braniti dostojanstvo in odličnost tako plemenitega poklica pred tistimi, ki bi ju radi poteptali in jih, kot zelo dobro veste, v Padovi na manjka. In vem, da bodo ti poskrbeli za umestitev takega človeka, ki ga bodo lahko obvladovali in ustrahovali, zato da bo vsaka resnična in vzvišena stvar, če bo kdaj odkrita, zadušena z njihovim trinoštvom. Vseeno rajši zaupam v modrost mnogih mislečih v senatu, tako da ne bo izvolitve, če ne bo najboljša. Zdaj sem vas zadosti zadrževal: oprostite užitku, ki ga imam, ko govorim z vami; in če mi boste blagovolili pisati, mi pisma lahko pošljete tako kot tole skupaj s pošto blagorodnega gospoda Veniera. Preostaja mi le še prošnja, da name, najvdanejšega služabnika, blagovolite spomniti številne blagorodne gospode, ki sem jim, kakor sem zmeraj bil, še naprej najvdanejši služabnik; in z vso ljubeznijo vam poljubljam roke. Iz Firenc, 12. februarja 1610 Vam, prečastiti, najvdanejši služabnik Galileo Galilei 10 tj., v Benetke. 11 Sebastiano Venier, beneški dož, eden od poveljnikov v bitki pri Lepantu (1571). Mdr. je bil v tej bitki ranjen Cervantes. 12 tj., Keplerja. Giuliano de’ Medici je 6. septembra 1910 (EN, X, str. 427–428) Galileu pisal, da bi Kepler z veseljem zasedel njegovo mesto v Padovi. galileo_3.indd 257 28.1.2008 9:17:58 258 G a l i l e o G a l i l ei G i U l i a N U D e ’ M e D i c i [v Prago] 1 (Firence, februarja 1611) Blagorodni, prečastiti in velecenjeni gospod V prav poseben užitek in veselje mi je bilo brati zadnje pismo Vašega prečastitega blagorodja s 7. tega meseca in zlasti tisti del, kjer omenjate naklonjeno mi držo blagorodnega gospoda svetnika Wackher- ja, ki jo neskončno čislam in cenim. In glede na to, da izvira predvsem iz tega, ker so se mi posrečila opazovanja, ki neizbežno dokazujejo sklepe, ki jih je Njegovo blagorodje imelo že prej za resnične, vas, zato da bi si še utrdil njegovo naklonjenost, ki mi je tako dragocena, prosim, da mu daste z moje strani vedeti, da imam skladno s prepričanjem Njegovega blagorodja zanesljiv dokaz, da kakor vsi planeti prejemajo svetlobo od Sonca, ker so sami po sebi temni in nepresojni, tako zvezde stalnice sijejo po svoji naravi in ne potrebujejo luči sončnih žarkov, o katerih ve Bog, ali sežejo tako visoko kaj močnejši od svetlobe, ki prihaja k nam od katere teh stalnic. Glavna osnova mojega sklepanja je, da sem z daljnogledom razločno opazil, da planeti prejemajo toliko več bleščave in toliko svetlejšo od- sevajo, kolikor bližji so Soncu ali nam: in zato je Mars, ko je v perigeju in zelo blizu nas, videti veliko bolj bleščeč kot Jupiter, čeprav je od njega veliko manjši; in daljnogled mu le stežka odvzame izžarevanje, 2 ki preprečuje, da bi videli njegovo oblo razločno in okroglo, to pa se pri Jupitru ne dogaja, saj je videti popolnoma okrogel: Saturn vidimo zaradi njegove velike oddaljenosti popolnoma razločno, tako večjo zvezdo na sredini kakor veliko manjši stranski; in njegova svetloba se zdi medla in zastrta, brez vsakega izžarevanja, ki bi nam preprečevalo popolnoma razločno videti njegove tri oble. Ker torej popolnoma očitno vidimo, da Sonce zelo bleščeče osvetljuje bližnji Mars, da je Jupitrova svetloba precej medlejša (čeprav je videti brez instrumenta zelo svetel, za to sta krivi velikost in bleščeča belina zvezde) in Saturnova, ki je dosti bolj oddaljen, zelo medla in mračna, kakšne bi se nam tedaj morale zdeti 1 EN, XI, str. 61–63. 2 Izžarevanje ali iradiacija povzroči, da predmet obdaja žareč kolobar oziroma obstret (= sij, lesk okrog česa; avreola). galileo_3.indd 258 28.1.2008 9:17:58 259 IZBRANA PISMA zvezde stalnice, ki so neizrekljivo bolj oddaljene od Saturna, če bi nji- hova svetloba izhajala od Sonca? Gotovo zelo šibke, motne in obledele. Vidimo pa ravno nasprotno: kajti če pogledamo, na primer, Psa, 3 bomo uzrli zelo živ, malodane vid jemajoč sij s tako divjim in mogočnim migljanjem žarkov, da so v primerjavi z njim planeti, vštevši Jupiter in Venero, kakor najbolj nečisto steklo ob najčistejšem in najimenitnejšem briljantu. In čeprav obla Psa ni videti večja od petdesetine Jupitrove, je njegovo izžarevanje tako veliko in divje, da je njegova obla ovita v obstret in se v njem skorajda izgubi, tako da ga stežka razločimo; medtem ko ima Jupiter (in še dosti bolj Saturn) oster rob ter medlo in tako rekoč umirjeno svetlobo. In zato menim, da bomo pravilno filozo- firali, če vzrok za iskrenje zvezd stalnic pripišemo migljanju njihovega lastnega in njihovi notranji substanci naravnega bleščanja, medtem ko, narobe, površina planetov zamejuje in končuje osvetlitev, ki izvira in izhaja od Sonca. Če bom slišal o kakšnem posebnem vprašanju, ki ga raziskuje go- spod Wackher, se ne bom nehal truditi z njim, da bi se pokazal, kakršen sem, čez vse željan služiti takšnemu gospodu, ne pa gnan z upanjem, da bi kaj dodal stopnji, ki jo je doseglo njegovo umovanje; kajti zelo dobro vem, da odličnosti tega, kar je šlo skozi najgostejše sito njegove in gospoda Keplerja presoje, ni kaj dodajati, in s svojim dvomom in slabim filozofiranjem si ne bi niti domišljal česa drugega, kot da ju bom spodbudil k odkrivanju novih ostroumnosti. Edinstveni duhovi, ki v velikem številu cvetijo v Nemčiji, so me dolgo navdajali z željo, da bi jo obiskal; to željo zdaj podvaja nova naklonjenost blagorodnega Wackherja, ki bi zame vsak, še tako majhen povod, ki bi se mi ponudil, spremenila v velikega. Ampak Vaše prečastito blagorodje sem že čisto preveč zamujal. Za konec mi dovolite, da se blagorodnemu gospodu Wackherju ponudim in priporočim za najvdanejšega služabnika, ter hkrati toplo pozdravite gospoda Keplerja: vam pa z vsem spoštovanjem poljubljam roke in prosim Gospoda Boga za vašo največjo srečo. Iz Firenc, … februarja 1611 4 Galileo Galilei. 3 Sirij je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Velikega psa (lat. Canis maior). 4 Natisnjeni datum Di Firenza, li 26 di Marzo 1611 je napačen, kot sledi iz začetnih vrstic pisma. galileo_3.indd 259 28.1.2008 9:17:58 260 R o b eR t o b el l a R M i N o M a t eM a t i k o M R i M s k e G a k o l e G i j a  (Rim, 19. aprila 1611) Prečastiti očetje, vem, da ste, prečastiti, zvedeli za nova opazovanja neba, ki jih je neki izvrsten matematik izvedel z instrumentom, imenovanim tuljava ali daljnogled; 2 in tudi sam sem s prav tem instrumentom videl nekatere prečudovite stvari okoli Lune in Venere. Zato bi vas prosil, da mi naredite veselje in mi iskreno poveste vaše mnenje o naslednjih rečeh: Prvič, ali potrjujete množico s prostim očesom nevidnih zvezd stalnic, zlasti v Mlečni cesti in meglicah, ki naj bi bile kopica zelo drobnih zvezd; 2 o , da Saturn ni enostavna zvezda, temveč tri zvezde skupaj; 3 o , da zvezda Venera menja obliko, tako da rase in upada kakor Luna; 4 o , da ima Luna hrapavo in nepravilno površino; 5 o , da okrog planeta Jupitra krožijo štiri zvezde premičnice z raz- ličnimi, zelo hitrimi gibanji. t o bi rad vedel, ker o tem slišim govoriti na različne načine; in ker se vi, prečastiti, ukvarjate z matematičnimi vedami, mi boste znali zlahka povedati, ali so ta nova odkritja dobro utemeljena ali pa so dozdevna in neresnična. Če želite, lahko odgovor napišete na isti list. Od doma, 19. aprila 1611 vaš, prečastiti, brat v Kristusu 1 EN, XI, str. 87–88. 2 It. cannone in ochiale. galileo_3.indd 260 28.1.2008 9:17:58 261 M a t eM a t i k i R i M s k e G a k o l e G i j a R o b eR t U b el l a R M i N U  (Rim, 24. aprila 1611) Potrdilo očetov jezuitov prečastitemu kardinalu Bellarminu Blagorodni in prečastiti gospod in naš velecenjeni oče V skladu z zapovedjo Vašega blagorodja bomo na tem listu odgo- vorili v zvezi s pojavi, ki se vidijo na nebu z daljnogledom, in to v istem vrstnem redu, kot si sledijo vprašanja Vašega blagorodja. Glede prvega, drži, da je z daljnogledom videti zelo številne zvezde v meglicah Raka in Plejad; pri Mlečni cesti pa ni tako gotovo, da vsa sestoji iz drobcenih zvezd, in se zdi prej, da obstajajo gostejši sklenjeni deli, čeprav se ne da zanikati, da so tudi v Mlečni cesti številne drobcene zvezde. Res je, da lahko po tem, kar vidimo v meglicah Raka in Plejad, z verjetnostjo domnevamo, da je tudi Mlečna cesta neznanska množica zvezd, ki jih ni mogoče razločiti, ker so predrobne. Glede 2, opazili smo, da Saturn ni okrogel, kakršna se kažeta Jupiter in Mars, marveč ovalne in podolgovate oblike, takole   ; čeprav nismo videli, da bi bili zvezdici ob straneh toliko odmaknjeni od srednje, da bi lahko rekli, da gre za različne zvezde. Glede 3, popolnoma drži, da Venera pojema in rase kakor Luna: in ko smo jo kot večernico uzrli skoraj polno, smo opazovali, kako se ji postopoma manjša osvetljeni del, ki je zmeraj gledal proti Soncu, tako da je postajala vse bolj rogljičasta; in ko smo jo nato po konjunkciji s Soncem opazovali kot jutranjico, smo jo videli rogljičasto z osvetljenim delom proti Soncu. In zdaj se njena svetloba nenehoma krepi, medtem ko ji vidni premer upada. Glede 4, velike nepravilnosti Lune ni mogoče zanikati; vendar se očetu Claviu zdi verjetnejše, da ne gre za nepravilno površino, ampak prej za to, da Lunino telo ni enakomerno gosto, temveč da ima gostejše in redkejše dele, kakršni so običajni madeži, ki jih vidimo s prostim očesom. Drugi menijo, da je površina v resnici nepravilna: vendar za 1 EN, XI, str. 92–93. galileo_3.indd 261 28.1.2008 9:17:58 262 IZBRANA PISMA zdaj o tej zadevi nismo tako prepričani, da bi jo lahko z gotovostjo potrdili. Glede 5, okrog Jupitra je videti štiri zvezde, ki se zelo hitro giblje- jo, zdaj vse proti vzhodu, zdaj vse proti zahodu, in tako proti vzhodu kakor proti zahodu v skorajda ravni črti: te zvezde ne morejo biti stal- nice, ker je njihovo gibanje zelo hitro in popolnoma drugačno kot pri zvezdah stalnicah in ker se razdalje med njimi in Jupitrom nenehoma spreminjajo. t o je vse, kar se nam zdi potrebno odgovoriti na vprašanja Vašega blagorodja: najponižneje se vam klanjamo in prosimo Gospoda za vašo popolno srečo. Iz Rimskega kolegija, 24. aprila 1611 galileo_3.indd 262 28.1.2008 9:17:59 263 G a l i l e o G a l i l ei P i eR U D i N i j U [v Rim]  (Rim, 21. maja 1611) Videl sem razloge za dvom gospodov predstojnikov na filozofiji v Perugii o štirih Medičejskih planetih, in čeprav sem močno zaposlen z drugimi zadevami, bom po zapovedi Vašega prečastitega blagorodja odgovoril, kolikor se mi zdi potrebno v tej zvezi; saj menim, da je ta trud, ki se odziva na vaš namig, koristno vložen in mi daje upanje, da si bom nekoč pridobil soglasje ne le enega posameznika, marveč cele tako slavne in ugledne univerze. In četudi gre za vprašanje o dejstvu, pri katerem bi morala biti odločitev odvisna od čutne zaznave in iz- kustva, bom kljub temu, saj dvome in oporekanja porajajo sklepanja in domneve in jim na tako daleč ne morem dati pravega in ustreznega zadoščenja, kakršno bi bilo čutno zaznavno, le poskusil diskurzivno odpraviti vzroke za dvom, se pravi, tiste, ki jih izrecno vsebuje pismo gospoda Sassettija. 2 In kot prvo, to, da se morejo ti gospodje bati, ali daljnogled ne vara, se mi zdi res čudež: kajti vem, da mi ne bodo zanikali, da je za odkrivanje goljufivosti in lažnivosti nekega instrumenta ali druge na- prave zares poklican in usposobljen tisti, ki se razume na veščino, od katere je tak instrument odvisen, in ki si je s tem instrumentom pridobil veliko izkušenj; no, ker je znano, da izdelava in teorija tega daljnogle- da izhajata iz poznavanja loma svetlobe – to pa spada v matematične vede, ki so moj poklic, in ker ni mogoče dvomiti, da sem v obdobju zdaj že dveh let s svojim instrumentom, pravzaprav kar z več deset svojih instrumentov opravil na stotine tisočev opazovanj tisoč in tisoč bližnjih in daljnih, velikih in majhnih, svetlih in temnih predmetov, si ne morem predstavljati, kako lahko komu pade na pamet, da sem se pustil pri svojih opazovanjih lahkoverno zavesti in da se lahko bistroumnost 1 EN, XI, str. 105–116. Pismo poznamo iz Galileovega lastnoročnega prepisa. Piero Dini, eden Galileovih florentinskih prijateljev v Rimu, je bil nečak kardinala Bandinija, ki je zasedal visok položaj v Vatikanu. 2 14. maja 1611 (EN, XI, str. 103) je Dini prejel iz Perugie odgovor Cosima Sassettija na svoje pismo z dne 7. maja 1611 (EN, XI, str. 102), v katerem mu je poročal o Galileovih uspehih v Rimu. Sassettijevo pismo z navedbami ugo- vorov, ki so jih imeli profesorji univerze v Perugii, je takoj predal Galileu. galileo_3.indd 263 28.1.2008 9:17:59 264 IZBRANA PISMA kakega drugega duha in neumnost mojega toliko razhajata, da bi lahko oni drugi, ne da bi bil sploh kdaj videl moj instrument, v njem odkril lažnivosti, ki jih jaz, ki sem z njim opravil sto tisoč poizkusov, nisem opazil, še več, ne samo jaz, marveč niti eden izmed mnogih, ki so ga uporabljali skupaj z menoj. t o bi bilo tolikšno precenjevanje samega sebe in tako podcenjevanje bližnjega, da ne morem verjeti, da bi lahko razumni osebi šinila v glavo takšna misel. Mogoče bi lahko kdo rekel, da odkar sem na nesrečo sprevidel varljivost svojega instrumenta, ne varam samega sebe, ampak uživam v varanju drugih. t em odgovarjam, tako da, prvič, zagotavljam in izpo- vedujem, da takih prevar ne poznam: zato se, če bi se kdaj zgodilo, da bi kak vzvišen duh neizpodbitno ugotovil take laži, ne mislim izvzemati iz množice prevaranih in skrivati svoje nevednosti s plaščem zvijače; narobe, v takem primeru se bom razglasil še za toliko nevednejšega od drugih, kolikor bolje in prej bi me bila morala nenehna izkušnja na to opozoriti. Nato dodajam, da četverice Jupitrovih planetov ne pokaže samo moj ali kak drug daljnogled, ki sem ga jaz ustvaril, marveč tudi vsi drugi, naj so narejeni kjer koli in po katerem koli mojstru, če so le natančno izdelani in kažejo druge predmete povečane in razločne; in z vsemi temi instrumenti, ki jih povsod uporabljajo, je iz večera v večer videti iste spremembe in na las enake razporeditve teh pla- netov: tako da bodo tisti, ki bodo hoteli vztrajati pri tem, da so tudi taki pojavi slepila, v hudih zadregah, če naj najdejo razloge, zakaj vsi instrumenti, veliki in majhni, dolgi in kratki, tako soglašajo v lažeh in jih med neštetimi vidnimi predmeti kažejo edinole okrog zvezde Jupitra. Poleg tega pristavljam, da če je kdo trdno prepričan, da se da izdelati daljnogled, ki bi bil zmožen okrog kakšne zvezde ali nebesnega telesa ali katerega koli posameznega predmeta prikazati izmišljena nebesna telesa ali pomnožiti vidne podobe, čeprav jih v resnici ne bi bilo tam, tako da bi to slepilo nastalo okrog enega samega predmeta, okrog drugih pa ne; tedaj naj kar poskrbi za izdelavo takega instru- menta, kajti zavezujem se, da mu bom plačal deset tisoč skudov. In če bi imel moj daljnogled zmožnost kazati kaj drugega kot to, kar v resnici je, ga ne bi zamenjal za noben zaklad. In to naj bo dovolj, kar sem povedal zastran spodbijanja vere v prevare, ki jo vsakomur odžene že en sam pogled skozi daljnogled. Kar zadeva drugi del, tj., da ti planeti, če vendar v resnici obstajajo, zaradi svoje majhnosti nimajo nobenega učinka, pa ne vidim, kako naj bo to proti meni, ki nikoli nisem izustil niti besedice o njihovem učin- galileo_3.indd 264 28.1.2008 9:17:59 265 IZBRANA PISMA kovanju ali vplivanju; 3 če jih kdo že ima za svetu odvečne, nepotrebne in nekoristne, naj se gre pravdat z naravo ali Bogom in ne z menoj, ki nimam s tem nič opraviti niti doslej nisem hotel nič drugega kakor po- kazati, da so na nebu in da z lastnim gibanjem krožijo okrog Jupitrove zvezde. Če pa moram kaj reči kot zagovornik narave in vam, prečastiti gospod, na uslugo, bom rekel, da bi bil, kar se mene tiče, zelo zadržan pri trditvah, da tem Medičejskim planetom manjka vpliva, medtem ko ga imajo druge zvezde obilo; in zdelo bi se mi drzno, da ne rečem pre- drzno, če bi hotel namene in delovanje narave očrtati z ozkimi mejami svojega razumevanja. Mar bi bil torej moral zadnje dni, ko sem v hiši blagorodnega in žlahtnega gospoda markiza Cesija, 4 svojega gospoda, videl slike petsto indijskih rastlin, 5 trditi, bodisi da so izmišljija, ker da takih rastlin ni na svetu, ali pa, če vendarle obstajajo, da so nepotrebne in odveč, ker ne jaz ne nihče od navzočih nismo poznali njihovih lastnosti in učinkov? Prav gotovo ne verjamem, da bi se bila narava v davnih in bolj surovih časih odrekala porajanju neznansko raznoterih rastlin in živali, draguljev, kovin in drugih rudnin; da ne bi bila vsake od teh živali oskrbovala z udi, mišicami in sklepi; da ne bi bila gibala nebesnih sfer ter, skratka, ustvarjala in izvajala svojih učinkov; in sicer zato, ker tisti neizkušeni ljudje niso poznali lastnosti rastlin, kamnov in fosilov, niso vedeli za rabo vseh živalskih delov in niso vedeli za zvezdne poti: in zares se mi zdi smešno verjeti, da so naravne stvari začele obstajati tedaj, ko smo jih začeli mi odkrivati in razumevati. Če pa bi moralo biti človeško razumevanje vzrok za obstoj stvari, bi morale te iste stvari obstajati in hkrati ne obstajati (obstajati za tiste, ki jih razumejo; in ne obstajati za tiste, ki jih ne razumejo) ali pa bi za to, da bi začele obsta- jati, zadoščalo razumevanje maloštevilnih in celo enega samega: in v tem drugem in manj neverjetnem primeru bo dovolj, da en sam razume lastnosti Medičejskih planetov, zato da bodo obstajali na nebu, drugi pa naj se za zdaj zadovoljijo s tem, da jih le vidijo. Če pravijo, da ne vplivajo, ker so tako majhni, in (kolikor si predsta- vljam) potem iz tega sklepajo, da kot odvečni in brez učinka niso vredni, da bi jih upoštevali in cenili, se mi zdi, da tako govorijo bolj zato, ker 3 Galileo od tu naprej argumentira proti astrološkemu ugovoru, da so Medičejske zvezde, če že dejansko obstajajo, tako majhne, da nimajo nobenega vpliva na dogajanje na Zemlji. 4 Federico Cesi, markiz Monticellski, ustanovitelj Accademie dei Lyncei. 5 Aluzija na Rerum medicinalium Novae Hispaniae thesaurus Narda Recchi- ja. galileo_3.indd 265 28.1.2008 9:17:59 266 IZBRANA PISMA se izmikajo napornemu delu z njihovim opazovanjem in raziskovanjem njihovih zapletenih in skoraj nerazložljivih obhodnih dob, kakor zato, ker bi res ustrezalo spoštovanju Božjih del, in to tako vzvišenih kakor jalovih, nekoristnih in zaničevanja vrednih. In prosim vas, katera pravila ali ugotovitve in izkustva nas učijo, da moramo pričakovati učinkovitost, plemenitost in odličnost delovanja samo od velikosti sredstev, s katerimi delujeta narava in Bog? Le kdo pri zdravi pameti bo meril zmožnost in odličnost stvari zgolj po njihovi velikosti. Kar mene zadeva, ne dvomim, da bi lahko v celotni naravi naštel ravno toliko zelo majhnih in pri svojem delovanju zelo učinkovitih stvari, kot bi kdo drug lahko navedel velikih: in tako kot morajo obrti zaradi raznoterosti svojih opravil uporabljati tako majhne kakor velike stvari, tako tudi narava s svojimi raznoterimi učinki potrebuje zelo raznotero orodje, da jih more ustrezno ustvarjati; in z zelo majhnimi pripravami se izvajajo taka opravila, ki se z večjimi ne bi dala tako dobro izvesti, če sploh. In kdo bo rekel, da je sidro, ker je tako veliko železje, za plovbo zelo uporabno, magnetna igla kot zelo majhna stvar pa, narobe, ni koristna in sploh ni vredna upoštevanja? Res je, da pri ustavljanju ladje igla nič ne pomaga; ampak tudi sidro ni pri njenem usmerjanju in vodenju med potovanjem nič manj nekoristno: še več, najbrž je delovanje prve odličnejše in zasluži več občudovanja kot sidro. Železen drog, kot nalašč za kopanje jarkov in premikanje skal, ne zasenči nežne rabe igle, s katero spretna roka ljubke ženske izdeluje prečudovite vezenine. Kajti če bi majhnost slabila dejavnost ali ji jemala učinkovitost in odličnost, koliko manj žlahtno bi bilo srce od pljuč in očesne zenice od drugih zelo velikih in mesnatih delov telesa? In kdo bo rekel, da buče po žlahtnosti premagajo poper ali nageljnove žbice ali da gosi jemljejo vrednost slavčkom? Še več, če si hočemo podrobneje ogledati dela narave, bomo ugotovili, da najneznatnejša sredstva povzročajo in porajajo najčudovitejše delovanje. In če najprej spregovorimo o vzrokih, ki vzburjajo naše najpopolnejše čute: le kaj drugega vzburja čut sluha in nam tako prenaša misli, pojme in čustva bližnjih, kakor malce zraka, nalahno vzvalovanega s premikanjem jezika in ustnic govorečega? In vendar ne bo nikogar, ki se ne bi strinjal, da ta zelo rahla razgibanost zraka po odličnosti in žlahtnosti daleč prekaša močni piš vetrov, ki stresa gozdove in žene ladje po morju. Kako drobne in ostre so »vidne vrste«, 6 ki znotraj zelo tesnega prostora naše zenice zapirajo četrtino vesolja? In 6 t j. specie visive ali specie visibili. Po srednjeveški optiki vidimo tako, da v oko sprejemamo vidne species (»vrste«) posameznih predmetov. t o so nekakšne predstavne oblike, ki jih prenaša svetloba. galileo_3.indd 266 28.1.2008 9:17:59 267 IZBRANA PISMA kako veliki so prividi, ki dražijo naše možgane zdaj tako, da podžigajo domišljijo, naj nam kaže, kar smo v svojem življenju videli, slišali ali dojeli, zdaj tako, da prebujajo spomin, da vlači na dan toliko minulih stvari? Lahko bi govoril o tisoč in tisoč zelo velikih strasteh in učinkih, ki so odvisni od zelo majhnih stvari; vendar mislim, da to malo, kar sem omenil, zadošča v dokaz, kako mogočnosti učinkovanja ne smemo meriti samo po velikosti telesa, ko pa je še in še učinkov, za katerih po- polnost iščemo in potrebujemo majhnost in drobnost dejavnih vzrokov: in zdi se, da so ti najbolj duhovni in torej taki, ki so, če tako rečemo, bolj udeleženi v božanstvu. In če bi želeli obravnavati nižje vzroke, gibala strasti, moči in vrlin naše duše, nam ne bi manjkalo na tisoče očitnih in zanesljivih zgledov za to, kako se v nas nekatere zmožnosti zbudijo zaradi največjih in silnih vzrokov, istih, ki ne le da niso sposobni zganiti v nas nobenih drugih vrlin, temveč jih popolnoma zavrejo in uničijo, medtem ko jih lahko spodbudijo in uveljavijo samo njihova nasprotja. Poglejte pogumnost srca, zanos duha, preziranje nevarnosti in celo smrti, najprej porojene z vinom, potem čudovito podžgane s predirnim trobljenjem trobent in ropotanjem bobnov sredi žvenketanja orožja in topotanja konj med hru- pnim premikanjem oboroženih čet čez širna polja pod bleščečim soncem; in narobe, že smo sredi najgloblje in najtemnejše noči, gluha tišina puste samote je potlačila drznost in vzbudila strah in bojazen. Ampak če se bomo posvetili temu, katere stvari vedrijo in katere begajo diskurzivno in spekulativno zmožnost našega uma, bomo odkrili, da ju tema, mir, post, tišina in samota čudovito spodbujajo; medtem ko ju hrupno premi- kanje, trušč in vinski hlapi omračujejo in popolnoma onemogočajo. Če so si torej med nižjimi vzroki tisti, ki spodbujajo srčnost in umovanje, diametralno nasprotni, je popolnoma upravičeno, da so tudi višji vzroki (če pač v nas delujejo), od katerih sta odvisna pogum in spekulativna zmožnost, zelo različni; in če zvezde delujejo in vplivajo predvsem s svetlobo, bi se nemara dalo pri velikih in silnih nebesnih telesih z nekaj verjetnosti sklepati na drznost in hrabrost duha, pri najbolj majcenih in skoraj nevidnih pa na ostrino in predirnost uma. Pustimo torej obsežnejšim nebesnim telesom večje posege v nižje stvari, kot menjavanje letnih časov, gibanja morja in vetrov, zračne motnje in (če delujejo na nas) ustroj ter nagnjenja, obče lastnosti in po- stavnost teles in druge podobne vplive; kajti kdor se bo hotel ukvarjati s temi posebnostmi, mu na zemlji ne bo zmanjkalo tisoč in tisoč drugih učinkov za pripisovanje bolj vzvišenim in duhovnim vplivom. In če bi galileo_3.indd 267 28.1.2008 9:17:59 268 IZBRANA PISMA me kak nestrpnež že hotel prisiliti, naj navedem kak poseben vpliv, o katerem mislim, da je odvisen od teh nedavno po meni odkritih planetov, bi mu odgovoril, da vsi vplivi, o katerih je bil doslej menil, da so zgolj Jupitrovi, ne izvirajo nič bolj od Jupitra kakor od njegovih satelitov in da to, ker je verjel, da Jupiter deluje sam, saj ni vedel, da ima 4 spremlje- valce, ni imelo nobene oblasti nad tem, da bi jih Jupiter nehal imeti ob sebi in z njimi ne bi več sodeloval. Natančneje pa njihovih učinkov jaz ne bi znal razločiti, če prej ne bi kdo odstranil njegovih satelitov in ga pustil nekaj časa delovati samega. In le kdo bo vedel, ali jeza, ljubezen, sovraštvo in druga taka čustva prebivajo v srcu ali v možganih, če najprej ne poskusi živeti nekaj časa brez možganov ali srca? V zvezi s tem vam, gospod, nočem zamolčati, kaj sem v minulih dneh odgovoril enemu od teh horoskoparjev, ki verjamejo, da Bog pri stvarjenju neba in zvezd ni mislil na nič drugega kot zgolj na tisto, kar sami mislijo, zato da bi se rešil nadležne zahteve, ki mi jo je postavljal, češ naj mu naštejem učinke Medičejskih planetov, zatrjujoč, da jih bo sicer odklanjal kot nedejavne in večno zavračal kot odvečne (mislim, da so ti ljudje v skladu s Sizzijevim 7 naukom prepričani, da astronomi tega, da je na svetu sedem planetov, niso spoznali tako, da so njihova telesa videli na nebu, marveč samo iz njihovih učinkov na zemlji; prav tako kot tega, da v nekaterih hišah prebivajo zli duhovi, ne odkrivamo z vidom, marveč po nenavadnih učinkih). Odgovoril sem mu, naj vnovič preveri tistih sto ali tisoč predvidevanj, ki jih je zapisal ob posameznih datumih, in naj posebej pregleda dogodke, ki jih je prerokoval v zvezi z Jupitrom; in če bo odkril, da so se vsi zgodili po njegovih prerokbah, naj še naprej veselo napoveduje po svojih običajnih starih pravilih, kajti zagotovil sem mu, da novi planeti ne bodo prav nič spremenili minulih stvari in da v prihodnje ne bo nič manj srečen vedeževalec, kakor je bil v preteklosti; če pa bi, narobe, videl, da se od Jupitra odvisni dogodki v kakšnih malenkostih niso ujemali z napovedovalskimi dogmami in izreki, naj se potrudi najti nove izračune za preiskovanje razmerij med četverico, ki kroži okrog Jupitra, v vsakem preteklem trenutku, saj bo mogoče z vestnimi opazovanji in mnogokratnimi primerjavami iz raznovrstnosti njihovih položajev razbral spremembe in menjave od njih odvisnih vplivov; in pripomnil sem mu, da si v nobenem minulem stoletju znanja niso pridobivali zlahka in na tuj račun iz popisanega 7 Prim. Francesco Sizzi, Dianoia Astronomica, optica, physica. Sizzi v tem delu na podlagi svetopisemskih odlomkov zagovarja stališče, da je Bog ustvaril samo sedem planetov. galileo_3.indd 268 28.1.2008 9:17:59 269 IZBRANA PISMA papirja, marveč da so prvi odkritelji našli in si pridobili odličnejša spoznanja o naravnih in božjih rečeh s preučevanjem in motrenjem ve- ličastne knjige, ki jo narava nenehoma drži odprto za tiste, ki imajo oči v čelu in možganih; in da je bilo večje časti in hvale vredno podjetje, z lastnimi bdenji, preučevanji in znojem odkriti kakšno čudovito in novo stvar med neštetimi, ki še ostajajo skrite v neskončno globokem breznu filozofije, kakor si v brezdelnem in lenem življenju dajati truda samo s tem, kako očrniti trudapolna odkritja bližnjika, zato da bi opravičili lastno slabištvo in nezmožnost za umovanje, vpijoč, da se že odkritemu ne da dodati nič novega. Ampak to naj bo rečeno kot digresija in ne kot nekaj, kar spada neposredno k odgovorom na dvomeča pisanja: in naj mi Vaše blagorodje oprosti ta odmik s peresom. In če se vrnem k zadevi z neučinkovitostjo, ki jo pripisujejo Me- dičejskim planetom zaradi njihove majhnosti, bom navrgel še to, kar se mi je prejšnje dni zgodilo tukaj v Rimu z nekim drugim astrologom. Potem ko je rekel, da pri svoji veščini sploh ne upoštevajo zvezd od tretje velikosti navzdol, sem ga po dolgi besedni izmenjavi vprašal, zakaj dajejo tolikšen pomen meglicam: in odgovoril mi je, da te nadvse učinkovito zatemnjujejo pogled in omračujejo um tistim, ob katerih rojstvu so bile zlohotno razporejene. Na to sem mu odvrnil: Kako boste torej še govorili, da zvezde tretje velikosti ne delujejo, ko pa sem prav jaz pred kratkim odkril, da meglice niso, kot so prej verjeli, ena sama zvezda, zastrta z delom nekoliko gostejšega neba, ki tako lomi in raz- pršuje njeno svetlobo, temveč so kopica najdrobnejših zvezd, manjših ne samo od zvezd tretje vrste, temveč tudi od zvezd šeste in celo desete velikosti? Utihnil je; in proti navadi ljudi, ki ne razpravljajo zato, da bi odkrili resnico, temveč da bi v zmagali v prepiru, je obmolknil in pokazal, da je zadovoljen. Zdaj dodajam še več, kajti če je res, kar trdijo astrologi in številni filozofi, da zvezde delujejo lumine et motu; 8 in če je povrhu res, da večja nebesna telesa učinkoviteje vplivajo; morajo tudi hitrost gibanja ter nagle in pogoste spremembe veljati več kot lenoba in motoviljenje zvezd, ki potujejo počasi: in če je tako, mora biti delovanje štirih novih planetov zelo silovito, saj imajo tako hitre obhodne dobe, da najpočasnejši med njimi konča svoj obhod okrog Jupitra v nekaj več kot šestnajstih dnevih, najurnejši pa v manj kot dveh dneh. Kar naj bi jim torej manjkalo zaradi šibkosti svetlobe, lahko zvrhoma nadomesti hitrost gibanja; in če je 8 Lumine et motu (lat.), »s svetlobo in gibanjem«. t akšno je bilo splošno mne- nje. galileo_3.indd 269 28.1.2008 9:17:59 270 IZBRANA PISMA vseh štirih skupaj, recimo, za pol Saturna, pa so v zameno tisoč in tisoč kratov hitrejši od njega. Koliko bi lahko poleg tega podpirali ali kvarili delovanje samega Jupitra (četudi ga bomo postavili za glavnega med njimi petimi), bo mogoče podrobno razbrati iz prihodnjih opazovanj, za zdaj pa naj o tem na splošno presoja, kdor lahko postavlja domneve, kaj pomeni imeti štiri zvezde zdaj skupaj, zdaj narazen, zdaj vse na vzhodu, zdaj vse na zahodu, zdaj deloma na desni in deloma na levi, zdaj vse ali deloma spredaj, zdaj, nasprotno, zadaj, zdaj polno osvetljene in zdaj zatemnjene ali nevidne; vse te različice pa se izmenjavajo iz dneva v dan. Pa tudi če bi se kdo hotel omejiti na zanikanje vplivov tam, kamor ne seže svetloba vplivnih nebesnih teles, in torej reči, da gibanje brez svetlobe ni zmožno delovati, bi ga jaz prvi vprašal, katero svetlobo imajo tista mesta na nebu, kjer ni čisto nobene zvezde niti njene svetlobe; kot so ascendent, sredina neba, točka sreče 9 in še vse druge točke, ki jih pomikajo v razne smeri in so, ne da bi bila tam kakšna zvezda, po nji- hovih sodbah izvajalci vseh učinkov, ki sledijo. Poleg tega bi morale biti zvezde, ki so pod našim obzorjem, brez učinkov, saj njihova svetloba ne doseže našega neba; če pa so vendarle zmožne s svojo močjo predirati zemeljsko oblo, tedaj ne bi smeli zanemarjati tolikerih in tako velikih, pod našim obzorjem skritih stalnic južne poloble. Kdo bo nadalje hotel trditi, da svetloba Medičejskih planetov ne pride do Zemlje? Ali hočemo še naprej postavljati naše oči za mero širjenja vsakršne svetlobe, tako da bomo trdili, da tja, kjer kakšna vrsta sijočih predmetov nam ni zaznav- na, njihova svetloba ne pride? Mogoče take zvezde, ki ostajajo našemu šibkemu vidu skrite, vidijo orli ali risi. Ampak bodimo prizanesljivi in dopustimo našim nasprotnikom več, kot znajo zahtevati, in naj na svetu ne bo nobene druge stvari razen tistih, ki jih vidimo in dojemamo: ampak zaradi tega svetloba omenjenih zvezd ne neha prihajati do Zemlje. Saj 9 Ascendent ali vrh 1. hiše je točka zodiaka, ki se vzdigne nad vzhodnim ob- zorjem v trenutku, za katerega se dela horoskop (npr. ob rojstvu). Sredina neba (medium coeli, MC) je vrh 10. hiše, najvišja točka horoskopa, točka kulminacije in zenita. MC je točka neba točno opoldne na dan, ko se je neka oseba rodila. t očka sreče je umetna točka, izračunana glede na položaj Son- ca in Lune v rojstni karti. V astrologiji so ascendent, sredina neba in točka sreče trije od petih hylegov, dajalcev življenja (poleg teh še Sonce in Luna). Dajalec življenja je planet ali točka v karti rojstva, ki upravlja z vitalnostjo posameznika. Na splošno je hyleg pri moškem Sonce, pri ženski Luna oz. pri obeh spolih ascendent (vrh 1. hiše). galileo_3.indd 270 28.1.2008 9:17:59 271 IZBRANA PISMA »vidne vrste« niso nič drugega kakor izoblikovana svetloba oziroma se vsaj ne širijo brez svetlobe, tako da tja, kamor pridejo te »vrste«, pride tudi svetloba: če bi zdaj »vrste« štirih Medičejskih planetov med širje- njem opešale in se izgubile, preden bi prišle do Zemlje, bi vse steklo, kar ga premore Murano, ne zadoščalo, da bi jih naredilo vidne, kajti kar ni nič, se ne da množiti, in širjenje in večanje predpostavljata obstoj tistega, kar naj bi se širilo in večalo: ker je s teleskopom videti »vrste« 4 Medičejskih planetov zelo velike in svetle, torej ni mogoče zanikati, da se njihova svetloba zelo živahno širi vse do Zemlje. Na koncu pri- pominjam, da če bi bila za izvajanje vplivov potrebna zelo opazna in zaznavna svetloba, bi bili Merkurjevi učinki res nikakršni ali zelo šibki, saj je njegova svetloba večino časa in skoraj vedno neopazna; in Mars, kadar je v bližini Sonca in je njegova vidna velikost komaj šestdesetina tiste, ki jo kaže v opoziciji, tako da po obsegu ne dosega niti navidezne velikosti zvezd četrtega reda, bi moral komajda kaj vplivati ali sploh nič. Sklep je torej, da če vplivajo druge zvezde, tudi Medičejski planeti ne morejo drugače, kot da delujejo. In slednjič, v zvezi s tem, kar še govorijo ti gospodje, češ da se po njihovem na nebu takih zvezd ne manjka, ne morem ne zanikati ne potrjevati ničesar, rečem lahko edinole, da sam nisem znal odkriti in opazovati drugih kot te štiri okrog Jupitra in oni dve nepremično pridruženi Saturnu; in prosim, če je kdo drug odkril druge, naj mu ne bo odveč, da me obvesti, saj mu bom dolžan prav posebno zahvalo. Pač pa ne verjamem, da imajo ti gospodje v mislih druge zvezde kakor premikajoče se in tavajoče, kot so Medičejski planeti, kajti govoriti o nepreštevnih stalnicah bi bilo neumestno; in sam sem že pisal, da je neznanska množica stalnic navadnemu prostemu očesu nevidna: ampak ker nas te ne vodijo k postavljanju novih sfer in spreminjanju sistema vesolja ter neizpodbitnemu spoznanju, da ni samo enega središča, na katero se nanašajo vsa kroženja zvezd, jih lahko pri manj natančnem preiskovanju zanemarimo. In če imajo ti gospodje, kot menim, v mislih tavajoče zvezde, ko pravijo, da se takih ne manjka, od kod tedaj to, da jim je hkrati tako težko dopustiti te štiri. Ker utemeljitve, ki naj bi potrjevale njihove že predložene in po meni preiskane dokaze, katerih kup sega tja do Adamovega stvarjenja, 10 niso naštete, saj naj bi vam bile, prečastiti gospod, domnevno zelo dobro znane, in ker so po svoje naslovljene na vas, bom pustil, da jih sami 10 Če je Luna »druga Zemlja«, ali so na njej ljudje? Kako so izšli iz Adama? Kako so prišli iz Noetove barke? Ipd. galileo_3.indd 271 28.1.2008 9:17:59 272 IZBRANA PISMA preverite in pretehtate, koliko moči imajo, da vas prepričajo, kako tega, kar ste videli več ko enkrat, niste videli. Vse to sem napisal, da bi ubogal vaš namig, prečastiti gospod: če menite, da lahko teh nekaj besed odgovori na dvome in nasprotne trdi- tve teh gospodov, jim jih pošljite in skupaj z njimi iskrene izraze moje vdanosti in pokorščine; drugače jih vrzite v ogenj, mene pa opravičite pred temi gospodi zaradi moje nemoči in jim dajte ista zagotovila. Vam pa z vsem spoštovanjem poljubljam roke. Od doma, 21. maja 1611 Vašega prečastitega blagorodja najvdanejši služabnik Galileo Galilei galileo_3.indd 272 28.1.2008 9:17:59 273 G a l i l e o G a l i l ei G a l l a N Z o N e j U G a l l a N Z o N i j U [v Rim] 1 (Firence, 16. julija 1611) Velespoštovani blagorodni gospod, zato da bom ubogal namig blagorodnega in prečastitega gospoda kardinala, 2 svojega zaščitnika, in ustregel vašemu ukazu, gospod, se bom potrudil odgovoriti, kolikor se mi zdi potrebno v zvezi z vsebino pisma, ki ga je gospod Lodovico delle Colombe 3 pisal prečastitemu očetu Claviu in katerega kopijo ste mi poslali; in to storim toliko rajši, ker vidim, da je to zadnje zatočišče teh filozofov, ki bi hoteli celo dela narave popraviti po svojih globoko zakoreninjenih mnenjih. O tej novi uvedbi zelo prozornega ovoja okrog Luninega telesa, ki naj bi zapolnjeval in izravnaval njene vidne vdolbine in izbokline, mi je pred mnogimi meseci pisal blagorodni gospod Marcus Welser iz Augsburga kot o razmišljanju nekaterih filozofov iz tistih krajev; 4 odgovoril sem mu in najbrž tako, da sem njegove avtorje utišal in prepričal (saj potem nisem slišal nobenih ugovorov več): 5 ne vem, kaj me čaka v Rimu, kjer je to isto pojmovanje našlo veliko takih, ki mu ploskajo. Če naj zdaj na kratko povem, kolikor je potrebno, pravim, da sem doslej skupaj z vsemi nekdanjimi filozofi in astronomi imenoval LUNO telo, ki se nam zato, ker je po naravi zmožno svetlobo Sonca, katerega pogledu je nenehoma izpostavljeno, sprejemati in zadrževati, ne pa je predajati, kaže v različnih oblikah, pač glede na različne položaje, ki jih zavzema nasproti Soncu in nam, te oblike, zdaj krajec, zdaj polkrog in zdaj krog, pa nam zagotavljajo, da je zaobljeno in sferično: o tem in takem telesu je večina filozofov doslej verjela, da je njegova površina čista, 1 EN, XI, str. 141–155. 2 Kardinal François de Joyeuse. 3 Dominikanec Lodovico delle Colombe, florentinski aristotelik, je v pismu Claviu, predlagal argument, s katerim bi bilo mogoče ohraniti tradicionalno predstavo o Luni kot dovršenem, enakomernem, gladkem nebesnemu telesu. Kopijo pisma je tajnik kardinala Joyeusa Gallanzone Gallanzoni posredoval Galileu 26. junija 1611 (EN, XI, str. 131–132). 4 Prim. Welserjevo pismo Galileu 7. januarja 1611 (EN, XI, str. 13–14). 5 Prim. Galileovo pismo Welserju februarja 1611 (EN, XI, str. 38–41). galileo_3.indd 273 28.1.2008 9:17:59 274 IZBRANA PISMA gladka in popolnoma pravilno sferična; in če je kdo rekel, da je hrapava in hribovita, so šteli, da govori bolj o pravljicah kakor filozofiji. Zdaj pa o istem Luninem telesu, ki nam je vidno zaradi sončne svetlobe, jaz prvi zatrjujem, in to ne z domislico, marveč s čutno zaznavnim izkustvom in neizpodbitnim dokazom, da je njegova površina polna nepreštevnih vdolbin in izboklin, tako visokih, da daleč prekašajo zemeljsko hribovitost. Odveč bi bilo na tem mestu naštevati opazovanja, iz katerih izvajam svoje dokaze, ker sem jih drugod zelo velikokrat pisno in ustno izrazil in ker niti nasprotniki, s katerimi imamo zdaj opraviti, ne zanikajo ne teh opazovanj ne Luninih vidnih nepravilnosti; v bistvu svojega utemeljevanja namreč trdijo, da LUNA ni le obla, ki jo zaznavamo in smo jo vse doslej zaznavali z očmi, marveč da je okrog nje poleg tega, kar ljudje vidijo, nekakšen popolnoma prozoren, kristalu ali diamantu podoben in za naše čute po- polnoma nezaznaven ovoj, ki to prvo vidno telo obdaja okrog in okrog, tako da zapolnjuje vse Lunine vdolbine in izravnava najvišje izbokline, in se končuje z gladko in bleščeče zglajeno površino, ne da bi preprečeval prehajanje sončnim žarkom, tako da se lahko odbijajo od tako potopljenih gora in na drugi strani mečejo njihovo senco, s tem pa omogočajo, da je pradavna Luna podvržena naši čutni zaznavi. Domislica je zares lepa; njena napaka je le, da ni ne dokazana ne dokazljiva. Le kdo ne vidi, da je to gola in samovoljna izmišljija, ki ji nič ne zagotavlja obstoja in ponuja zgolj zanikanje nasprotij? Kajti če naj bi imele blodnje naših možganov kakšno vlogo pri opredeljevanju narave, bo tudi meni dovoljeno enako veljavno trditi, da ima Zemlja popolnoma sferično in gladko površino; pri tem pa z Zemljo ne mislim samo tega temnega telesa, ob katerem se končajo sončni žarki, marveč tudi ves del prozornega ovoja, ki zapolnjuje vse njegove doline in ga v višini z najvišji gorskimi hrbti sferično obdaja. t udi naj mi nihče ne pravi, da se ta naš spodnji ovoj v resnici prav nič ne razlikuje od tistega, ki se vzdiguje nad gorami, in da zato ne obkroža posebne oble, medtem ko ovoj okrog Lune to dela; kajti tako bi začeli bresti iz ene težave v drugo, iz izmišljije v izmišljijo, še več, prav to filozofijo, ki naj bi rešila gladkost Lunine površine, bi spravili v še hujše zadrege: in že bo treba na nebo umestiti štiri stopnje različnih snovi, tj., dve temni, ki sestavljata vidno Luno, eno bolj bleščečo od druge, in dve presojni, od katerih ena zapolnjuje vdolbine na Luni in jo obdaja s skrajno gladko površino, druga pa se širi čez preostalo neznansko nebesno prostorje. 6 In res bi verjel, da 6 Prva temna snov bi bil temnejši del Luninega telesa, druga pa njegov svetlejši, bolj bleščeči del. Naslednja snov bi bil prozorni ovoj okoli Lune, zadnja pa tista, ki bi se raztezala drugod po vesolju. galileo_3.indd 274 28.1.2008 9:18:00 275 IZBRANA PISMA bi bilo za te, ki tako ljubosumno varujejo čistost, odličnost in božanskost nebeške substance, manj škodljivo dopustiti kakšno nepravilnost v obliki, ki je zelo nebistvena lastnost, kakor uvajati tolikšno raznoterost redkega in gostega, presojnega in nepresojnega; in popolnoma gotov sem, da če nas vid z zaznavanjem vidnih in prastarih Luninih madežev ne bi nape- ljeval k predstavam o gostoti in redkosti njene snovi, naši filozofi njeni namišljeni čistosti ne bi nikoli pritikali takih lastnosti. Ampak če nadaljujemo našo prvo temo: če bi že radi, da si sme vsakdo predstavljati, kar koli se mu zljubi, bom drugim rade volje pustil trditi, da Luno obdaja sferičen, prozoren, a neviden kristal, če bo meni ravno tako prijazno dovoljeno reči, da ima ta kristal na svoji površini veliko število neznanskih, od zemeljskih tridesetkrat višjih gora, ki jih zaradi njihove presojne substance ne moremo videti; in tako si bom lahko zamislil drugo Luno, ki bo desetkrat bolj hribovita od prve. Le kdo bo hotel to mojo trditev presojati kot blodno, ne da bi isto sodbo izrekel o nasprotnikovemu stališču. Poleg tega se zdi, da za polnjenje Luninih vdolbin na novo vpeljana prozorna snov ne more biti drugačna od druge nebesne substance, ki se s širjenjem razliva po višjem svetu; saj isti filozofi niti med samimi zvezdami in preostalim delom neba ne priznavajo večje ali druge razlike, kot je med manj redkim in gostim, manj presojnim in nepresojnim: ker pa med najbližjim Luninim ovojem in preostalim nebom ni opaziti nobene od teh razlik, bo torej treba za mejo in ločnico med Luninim telesom in preostalim nebom, ki ga obdaja, vzeti površino, ki zamejuje in zapira temno, gosto in nepresojno Lunino telo, ki je potemtakem popolnoma drugačno od redkega in popolnoma prozornega okolja, in ne tega na novo izmišljenega kristala, ki je v celoti in povsem močno podoben, pravzaprav docela enak preostalemu etru. Zdaj pa si poglejmo protislovje ob zgledu, ki ga daje krogla z grbinasto površino iz belega emajla, zaprta v prozoren kristal z gladko in čisto površino: ko gremo od zamišljene oble iz nepresojnega emajla skozi prozorni kristal, ki jo ovija in zamejuje z gladko sferično površino, naše sklepanje tu ne zadene ob nobeno oviro, vendar pa ta kristal takoj ločimo od preostalega okolja, ki je naš skupni domači in dobro znani zrak; ampak skozi katero tretje, četudi prozorno telo naj bi neovirano šli, potem ko gremo od notranjega nepresojnega Luninega telesa skozi njegov najbližji ovoj, prozorni kristal? Vedeti moramo, da lahko kristal- no oblo, navedeno kot zgled, mirno postavimo ne le v zrak, temveč tudi v vodo, olje, vino, ogenj in druge prozorne snovi, ki jih poznamo in si jih predstavljamo iz izkustva; na nebu pa, le za katero drugo prozorno galileo_3.indd 275 28.1.2008 9:18:00 276 IZBRANA PISMA snov vemo razen za to, ki se razliva čez to neizmernost. Saj če bi vzeli navedeno kristalno kroglo in jo potopili v velikansko posodo, polno drugega takega kristala, tako da bi se zabrisali, pravzaprav izginili meji med obema kristaloma, tj., med prvim, ki z gladko površino zamejuje kroglo, in drugim, v katerega smo potopili prvega, bi naredili le to, da v resnici ne bi imeli nič drugega kakor valovit emajl, zaprt v veliki gmoti kristala; in glede na to, da ne vemo, ali je na nebu kaj drugega kot le ena prozorna in homogena substanca, kaj torej lahko v resnici trdimo, če ne tega, da je Lunino telo nepresojno in hribovito, le da na nebu? Ampak mogoče bi mi kdo, ki ni ravno do zadnje črke zvest vsaki Aristotelovi besedi, lahko rekel, da se mu ne zdi nič narobe verjeti, da je nebesni eter kot zrak redka in lahka, samo čistejša in prepustna tekočina, po kateri na vse strani potujejo planeti, in da je Luna, ki se giblje skoznjo, zaprta v trdno in gladko kristalno lupino, ki se zato loči od obdajajoče je tekočine; loči, pravim, če že ne po prozornosti, pa vsaj po trdnosti in trdoti. Kdor bi izrazil tako mnenje, bi mu lahko odgovoril, da če je že zanemaril nepredirnost in neprepustnost Aristotelovega neba in si drznil imeti nebo za tekoče in prepustno, naj se nikar ne boji reči, da ima Luna hrapavo površino; pravica, ki jo je veliko laže dopustiti od one, saj komaj opazno spreminja samo čisto majhen del neba, medtem ko ona druga dela veliko škodo, ko svet spravlja v nered in ga podira: in sam pri sebi se dobro zaveda, da ga k vztrajanju pri čistosti Lunine površine prepričuje zgolj navadna Aristotelova trditev. Dodajam še, da če bi se hoteli na nebu ravnati po analogiji z našimi telesi iz elementov ter zato menili, da je eter enak našemu zraku in Lunin kristal primer- ljiv s kakšnim našim prozornim trdnim telesom, steklom ali dragim kamnom, pri nas gotovo ne bomo našli nobene prozorne snovi, niti vode, ki je prozornejša od vsakega dragulja, da bi obdajala Zemljo in se vzdigovala okrog nje vse do najvišjih gorskih vrhov, ne da bi tistemu, ki bi od daleč gledal Zemljo, preprečevala videti vse posamezne razlike v višinah in nižinah, svetlobi in senci in kateri koli drugi stvari, ki bi bila znotraj te globine. V dokaz za to si s kake vzpetine poglejmo kateri koli popolnoma bister in miren ribnik ali jezero, ki nam, čeprav nista globlja kot nekaj laktov, 7 prikrivata vse skrivnosti svojega dna: kaj bi tedaj povzročila globina deset ali dvanajst tisoč laktov? Z izjemo zraka in pa nebesnega etra ne poznamo prav nobene druge prozorne snovi, ki – razen če ni njena plast tenka – našemu vidu in najbrž tudi sončni 7 Merska enota (pribl. 60 cm), ki so je ponekod po Italiji uporabljali pred uvedbo merskega sistema; vatel. galileo_3.indd 276 28.1.2008 9:18:00 277 IZBRANA PISMA svetlobi ne bi preprečevala prodirati skozi sebe. S katerim tako bistrim kristalom, da nam bo pustil, da, gledaje skozenj, natančno razločimo tudi najneznatnejše nepravilnosti, bomo tedaj napolnili zelo globoke vdolbine na Luni? Če se ne motim, se bo to gotovo dalo edinole s tem najredkejšim in najčistejšim etrom. In če je tako, lahko popolnoma utemeljeno sklepamo, da ima Luna nedvomno nepravilno in hribovito površino, vendar obdano z najčistejšim in najprozornejšim etrom, v katerega globinah so ona in drugi planeti. Nemara se bodo nasprotniki dali prepričati, da lahko z učinkovitim sklepanjem in utemeljevanjem pridejo tja, kamor čuti ne morejo dospe- ti niti se približati, in bodo verjeli, kako lahko prepričljivo dokažejo, da mora Luna obvezno imeti popolnoma pravilno sferično obliko zato, ker je nebesno telo, in torej popolnoma čista in brez primesi, in ker takšnim najpopolnejšim telesom pripada najpopolnejša oblika, za tako pa med trdnimi [geometrijskimi] telesi velja sferična. t o zadevo so v peripate- tičnih šolah nič kolikokrat premleli, sumim pa, da je njen največji uspeh zgolj to, da se je zakoreninila v človeških glavah, ne da bi bile njene podmene dokazane ali zanesljive; narobe, prepričan sem, da so zelo majave in negotove. Prvič, ne vidim, da bi bilo mogoče trditev o bolj ali manj popolni sferični obliki, absolutno zagovarjati, kvečjemu s kakšnim pridržkom: tako je, na primer, za telo, ki se mora biti zmožno obračati na vse strani, sferična oblika najboljša: in zato je narava naredila oči in glavici kolčnic popolnoma sferične; za telo, ki naj trdno in nepremično stoji, pa bi bila taka oblika med vsemi najslabša: in kdor bi pri zidanju obzidij uporabljal okrogle kamne, bi ravnal zelo slabo, saj so najboljši oglati. Kajti če bi bila sferična oblika popolnejša od drugih in če bi morala imeti najimenitnejša telesa najpopolnejšo obliko, tedaj bi mora- lo biti pravilna krogla srce in ne oči; in jetra, ki so tako pomemben organ, bi tudi morala dobiti kroglasto obliko prej kot nekateri drugi, dosti malovrednejši deli telesa. Povrhu ne vidim, da bi nagnjenje in želja številnih naravnih teles, da bi zavzela sferično obliko, izhajala samo iz njihove popolnosti in čistosti: narobe, dobro vidimo, da tudi zemlja in voda, telesi, ki ju imajo isti filozofi za zelo nečisti in nepo- polni, zlasti v primerjavi z nebesnimi, privzemata sferično obliko, in to ne zato, ker bi imeli v sebi kakšno popolnost, temveč zgolj zaradi tega, ker sta težki telesi in ker vsi njuni deli težijo k eni sami točki; in vode, ki je ob tem, da je težka, še tekoča in nestalna, pa vseeno dosega toliko popolnejšo sferičnost, pri privzemanju oblike čisto nič ne ovirata njena mešanost in nečistost (zaradi slanosti); oviralo je ne bi niti, če bi bila galileo_3.indd 277 28.1.2008 9:18:00 278 IZBRANA PISMA tudi stokrat bolj nečista, mešana in nepopolna, samo da bi ohranila težo in tekočnost. Ravno tako je majava trditev, da so nebesna telesa v pri- merjavi z našimi iz elementov tako čista, nemešana in imenitna, kajti v resnici vsi ti in drugi atributi, češ da so nespremenljiva, nenastajljiva, neuničljiva, nepropadljiva itd., ki jim jih pripisujejo filozofi, izhajajo iz nekega drugega vira in počela, namreč, da se edina naravno gibljejo s krožnim gibanjem; tega pa Aristotel ni dokazal, kot pojasnjujem drugod: 8 tako da če bo kdo potrdil, da Zemlji in drugim telesom iz elementov krožno gibanje ne pritiče nič manj kakor višjim telesom, bodo odpadli vsi razlogi, da bi morali predpostavljati večno in nenastalo, nesmrtno in neminljivo, nedovzetno, nespremenljivo itd. nebesno kvintesenco, popol- noma drugačno od naših nižjih substanc; in ta nauk ne bo samo trdnejši, marveč se bo tudi bolj ujemal z resnico Svetega pisma, ki nas prepričuje o stvarjenju in nestanovitnosti neba. Puščam ob strani veliko protislovje, ki je v volji, da naj bodo nebesna telesa tako imenitna in božanska, Zemlja, malodane izmeček sveta, pa nepopolna, nečista in ničvredna, in hkratnem govorjenju, da so vsa gibanja in dejanja nebes namenjena zgolj k našim spodnjim zadevam, kajti brez take namembnosti bi bila vsa gibanja in opravila Sonca in zvezd jalova in odveč. Vendar pa vstopiti v tako širen ocean ni snov, ki bi se dala povzeti z eno besedo. Naj bo za zdaj v zvezi z našo temo dovolj, da sem pokazal, kako malo veljave imajo trditve, da je sferična oblika popolnejša od drugih, da pripada popolnim telesom in da mora imeti Luna kot nebesno in popolno telo sferično obliko, in to ne le take kot Zemlja, marveč toliko bolj gladko in pravilno, kolikor imeni- tnejša je od Zemlje: popolnoma prazno in v ničemer prepričljivo sklepa- nje, tako kot ne bi niti najmanj prepričal, kdor bi, razpravljajoč o Zemlji, rekel: Zemlja je sferična, vendar ne popolnoma, ker ima hrapavo in ne- pravilno obliko; njena oblika bi bila popolnoma sferična, če bi bila glad- ka, čista in popolnoma pravilna; in tedaj bi bila Zemlja veliko popolnej- ša, kot je zdaj. t ako sklepanje je napačno in zmotno: kajti res je, da bi bila Zemlja popolnejša krogla, ko bi bila gladka, kakor je, ker je hrapava; ampak kar se tiče Zemljine popolnosti kot naravnega telesa, posvečenega svojemu namenu, ne verjamem, da je kdo, ki ne bi razumel, da ne bi bila le manj popolna, marveč skrajno nepopolna. Kaj bi bila drugega kot neznanska bedna puščava brez živali, rastlin, ljudi, mest, delavnic, pre- plavljena s tišino in brezdelnostjo, brez gibanja, zaznavanja, življenja, 8 Galileo namiguje na svoj rokopis, ki ga imenuje Systema mundi. Zares pa je to na kratko pojasnil l. 1624 v pismu Ingoliju in obširneje v Dialogu, na začetku Prvega dne. galileo_3.indd 278 28.1.2008 9:18:00 279 IZBRANA PISMA uma, skratka, oropana vseh okrasov, ki jo delajo tako cenjeno in ljubko? Gotovo bi imel čudovit govor, kdor bi se, takrat ko je vodovje povodnji oblivalo vso našo Zemljo, spravil svetovati naravi, naj vso vodo spreme- ni v led ali najtrdnejši kristal in naj si ne dovoli zamuditi tako ugodne priložnosti, da z dobro zglajeno sferično površino podeli popolnost tej manjvredni obli in jo naredi podobno Luni gospoda Colomba. Res je, da bi imela Luna kot naravno telo bolj popolno sferično obliko, ko bi bila njena površina gladka in ne hrapava; ampak iz tega izpeljati: »t orej bi bila Luna kot naravno telo popolnejša,« je napačen sklep. In kdo ve, ali Lunina površina ni ustvarjena nepravilna zaradi tisoč in tisoč čudovitosti, ki jih mi ne doumevamo in nam niso doumljive, si jih ne predstavljamo in so nam nepredstavljive? t ako velika kot pogosta se mi zdi zmota mno- gih, ki hočejo postavljati svoje védenje in umevanje za mero Božjega védenja in umevanja, kot da je popolno le tisto, kar sami dojemajo kot popolno. Sam, narobe, pripominjam, da si narava zamišlja drugačne popolnosti, ki si jih mi ne moremo zamisliti, še več, ki bi jih prej imeli za nepopolnosti: tako kot se nam, na primer, med sorazmerji, ki so možna med količinami, zdijo ena bolj popolna in druga manj; bolj popolna tista, ki nastajajo med bolj znanimi števili, kot dve proti ena, tri proti ena, tri proti dve itd.; manj popolna tista, ki jih ustvarjajo bolj oddaljena števila in praštevila sama po sebi, kot 11 proti 7, 17 proti 13, 53 proti 37 itd.; najmanj popolna pa tista med nesoizmerljivimi količinami, ki jih ne znamo razložiti in poimenovati: tako da ko bi bilo kakemu človeku nalo- ženo, naj po svoji izbiri in v brezhibnih sorazmerjih določi in razporedi razlike med najpomembnejšimi gibanji nebesnih sfer, sem prepričan, da bi jih nedvomno uredil v skladu s prvimi in najbolj smotrnimi sorazmer- ji; nasprotno pa jih je Bog, ne da bi se kakor koli oziral na simetrije, kot jih pojmujemo mi, razporedil v sorazmerjih, ki niso le nesoizmerljiva in iracionalna, 9 marveč našemu umu popolnoma nedojemljiva. Slab pozna- valec geometrije se bo pritoževal, ker obsega kroga ne določa raje trikra- tnik ali dvakratnik njegovega premera oziroma kakšno drugo bolj znano razmerje do njega, namesto da si tega, kakšno je razmerje med njima, za zdaj še nismo mogli pojasniti; toda nekdo, ki se bolje spozna, bo vedel, da bi se, ko bi bila drugačna, kot sta, izgubilo tisoč in tisoč drugih čudo- vitih sklepov in držala ne bi nobena od dokazanih lastnosti kroga: niti površina krogle ne bi bila štirikratnik površine njenega največjega kroga, niti valj ne bi bil poldruga krogla, skratka, nobena druga stvar v 9 It. irrazionale. tj., v razmerju 3 proti 2. galileo_3.indd 279 28.1.2008 9:18:00 280 IZBRANA PISMA geometriji ne bi držala in bila taka, kot je. Ko bi bil moral kateri od naših najslavnejših stavbenikov po velikem nebesnem oboku razpostaviti množico tolikerih zvezd stalnic, sem prepričan, da bi jih razporedil v lepe kvadratne, šesterokotne in osmerokotne skupine, vstavil največje med srednje in majhne v skladu s svojim pojmovanjem ubranosti, prepričan, da je uporabil lepa sorazmerja; Bog pa jih je, nasprotno, posejal maloda- ne po igri naključja, zdi se nam, kot da jih je raztrosil brez reda, simetri- je ali skladnosti. In ravno tako bi se nam, ko bi, tako kot otroci, ustvarja- li Luno, zdelo najprivlačnejše, če bi ji dali popolnoma okroglo in gladko površino; vendar pa narava ni mislila narediti tako, narobe, verjeti je, da je med tiste zelo različne grbine zaprla tisoč skrivnosti, ki jih pozna le ona. In nobenega dvoma ni, da bi imela nam podobna razumna bitja, če bi na Luni obstajala in bi od tam zrla na zemeljsko površino, na kateri ne bi razločila drugega kot nasprotje med morji in celinami in nepravilnosti kopnine, ravno tako prav, če bi sodila, da je manj popolna, kakor če bi imela povsem gladko površino, kot ima prav gospod Colombo, ko si želi, da bi imela Luna zglajeno površino, zato da bi bila popolnejša; saj bi bile vse posamezne krasote in privlačnosti, ki tako čudovito olepšujejo Zemljo, od tam zgoraj nevidne in nepredstavljive. Ravno zato, ker se naš pogled in dojemanje ustavita pri Lunini hribovitosti in nepravilnosti, ne da bi mogli videti in si predstavljati, kakšne podrobnosti se utegnejo skrivati med njenimi vzpetinami in vdolbinami, se nam zdi, da bi Luni popolnost in lepoto podelila popolnoma gladka površina. Menim, da sem v zadostni meri dokazal šibkost nasprotnega sklepanja; in čeprav bi lahko dodal še veliko drugih ugotovitev, mi omejitve pisma, ki sem jih, se mi zdi, celo že prekoračil, ne dovoljujejo, da bi vas, gospod, še naprej utrujal z branjem. Za konec te razlage bi vam rad, gospod, pokazal samo še to, do kakšnih nesmislov se pusti naš gospod Colombo privesti v svoji čezmerni sli po ugovarjanju, ki se je zaslepljen ne zaveda, kajti medtem ko hoče najti zasilni izhod, da bi ohranil pravilnost in gladkost nebesnih teles in Luni vzel hrapavost, ji, namesto da bi jo res rešil te nepravilnosti, ki ji jo pripisujem, naprti dve drugi: če namreč sprejmemo, da je površina temnega notranjega dela Lune hrapava in hribovita, mora on neogibno priznati, da je hra- pava tudi površina drugega prozornega in kristalnega dela, ki se stika z notranjo hribovitostjo in se ji prilagaja, tako da zapolnjuje vmesne vdolbine. t orej je gosti in temni vidni del Lune zelo hrapav; in tak je tudi redki in prozorni nevidni. t udi ne morem čez nekatere druge podrobnosti, ki jih vsebuje pismo galileo_3.indd 280 28.1.2008 9:18:00 281 IZBRANA PISMA gospoda Colomba; ena od njih je, da ne vidim, čemu tolikšno veselje nad tem, da se prečastiti oče Clavius ne strinja z Lunino hribovitostjo, 10 saj se oče Clavius, s tem ko vzrok za očitno neenakost pripisuje gostoti in redkosti, močno razhaja s Colombom. In če je gospodu Colombu ljubo, ker oče Clavius ne soglaša z menoj, mu mora biti hkrati tudi neljubo, da se drugi trije očetje nagibajo v prid mojemu mnenju, čeprav takega svojega nezadovoljstva ne omenja. In gospod Colombo ne ve, kako lahka naloga bi bila zame, ko sem bil v Rimu, da bi prepričal očeta Clavia in ga pridobil za svoje stališče, ko bi nama bila njegova zelo visoka starost in nenehno slabo počutje dopuščala, da bi skupaj obravnavala to snov in opravila potrebna opazovanja: vendar pa bi bilo malodane sveto- skrunsko z razpravami in opazovanji utrujati in nadlegovati starega, po letih, znanju in dobroti tako častivrednega moža, čigar ugled, potem ko si ji s mnogoštevilnimi slovečimi deli prislužil nesmrten sloves, ne bo okrnjen, ker mu je ušla tale podrobnost in je ostal pri mnenju, o katerega napačnosti se da zlahka prepričati. t ega, kar gospod Colombo pravi o Saturnu, kratko malo ne razu- mem, 11 tudi ne vem, kaj naj bi imelo pri tem gosto in redko, gibanje ali kaj drugega; dobro pa vem, da se zdi malce predrzno, če hočeš pri stvari, ki je nisi nikoli videl, nasprotovati nekomu, ki jo je tisočkrat opazoval. In kar se tiče Saturna, gospod, ga boste lahko začeli neovirano opazo- vati, ko boste dobili odličen daljnogled, in videli boste, da so tri zvezde, razpostavljene v med seboj nespremenljivi legi takole    . Slednjič, ne znam si razložiti, čemu isti gospod Colombo v svojem pismu piše, da sem videl njegove spise 12 proti meni v zvezi s hribovitostjo Lune kakor tudi z gibanjem Zemlje in nepremičnostjo Sonca, a mu doslej nisem še nič odgovoril; kajti če bi jaz sledil Kopernikovemu stališču in ne soglašal z Aristotelom in Ptolemajem, bi bilo od mene razumno, da bi ugovarjal Aristotelu in Ptolemaju, avtorjema, ki sta starejša in imata najbrž večjo težo in ugled kot gospod Colombo, zlasti ker on ne navaja drugih dokazov in izkustev razen tistih, ki sta jih navajala omenjena avtorja: saj bi, če bi preskočil Aristotela in Ptolemaja in se spravil izpodbijati gospo- 10 Prim. pismo matematikov Rimskega kolegija Robertu Bellarminu, str. 261–262. 11 Lodovico delle Colombe dvomi, da je Saturn lahko ovalen. Po njem sta zvezdi, ki sta videti združeni z njim, od njega ločeni, tega pa ne moremo videti bodisi zaradi redkejših delov, ki so v teh telesih, ali zaradi gibanja ali zaradi česa drugega. 12 tj., spis Contro il moto della Terra ( Proti gibanju Zemlje). galileo_3.indd 281 28.1.2008 9:18:00 282 IZBRANA PISMA da Colomba, ljudem dal povod za sum, da sem se, nesposoben razumeti zadeve in vprašanja pri njihovih najstarejših in pravih virih, namenil iti junaka na hrbtu pisunov brez vsake veljave. Povrhu vsebujejo spisi gospoda Colomba razlage Aristotelovih in Ptolemajevih dokazov, ki sem jih ob različnih časih in priložnostih dajal nekaterim svojim prijateljem in so dosegle ušesa gospoda Colomba, ne pa njegovega uma; in če jih njegovi spisi že vsebujejo, sam pa jih ne razume, čemu naj se tedaj trudim in mu jih zaman ponavljam? In čemu naj pojasnjujem najostroumnejše sklepe in dokaze, razkazujem edinstveni nauk in odkrivam občudovanja vredne skrivnosti narave nekomu, ki jih ne dojema, jih ne ceni, se jim celo po- smehuje? V zameno pa navaja otročje odgovore, neumestna pojasnila in nerazumne dokaze, in kar je najslabše, s prostaško neotesanostjo ujeda človeka, ki se zanj ni nikoli zmenil niti proti njemu pisal ali govoril, in razglaša Kopernikove privržence (in to sem po njegovi pameti samo jaz) enkrat za sanjače, ki v strahu trepetajo pred tem, da bi razumeli Aristotela, drugič za nesposobneže, navajene risati črte in se izgubljati v blodnjakih, zdaj norce in bedake, zdaj še kaj hujšega. t o bi bilo, kot če bi igral s človekom, ki bi proti mojim bleščečim skudom stavil svinčene kovance ali novce iz usnja starih čevljev. In za konec, mar naj se v Kopernikovo obrambo jaz spravljam zavračati nekoga, ki piše proti njemu, ne da bi ga razumel, bral ali sploh kdaj pogledal? In kakšne slave naj bi se nadejal, če ga prepričam? Gotovo nobene. Glejte, gospod, zato da ne boste mislili, da resnici kaj odvzemam ali dodajam, se boste lahko na lastne oči prepričali, kako naš gospod Colombo ni videl niti prvih in najlaže razumljivih strani, na katerih Kopernik postavlja kot svojo glavno hipotezo, da je zvezdna sfera najvišja od vseh in popolnoma negibna, in poleg tega predpostavlja, da je Sonce nepremično, medtem ko ima Zemlja dve glavni gibanji (tretje, ki za našo zadevo ni važno, za zdaj zanemarjam), tj., dnevno gibanje okrog same sebe in svojega središča, opisujoč [nebesni] ekvator, in letno pod zodiakom. Ampak gospod Colombo misli, da se po Kopernikovem mnenju Zemlja zavrti v 24 urah in da jo skupaj z zvezdno sfero poganja prvi gibalec, pa ne samo to, marveč da jo, spet po Kopernikovem nauku, tudi v letno gibanje poganja isti prvi gibalec, saj na nekem mestu piše takole: 13 »… [ele]menti in iz njih izhajajoča telesa, in vsi, pravijo oni [tj. 13 Ker je bil tukaj iz rokopisa iztrgan list, manjka začetek iz citiranega teksta Proti gibanju Zemlje: »Rekli bodo, da tisti, ki dobro razumejo njihove mate- matične trditve o teh oblah, ne sprejemajo tele filozofske posledice; kajti tudi če se Zemlja vrti, je umeščena tako, da zrak ne more čutiti silovitosti njenega galileo_3.indd 282 28.1.2008 9:18:00 283 IZBRANA PISMA kopernikanci], krožijo okrog Sonca kot okrog svojega središča, nošeni z gibanjem prvega gibalca ali kar že je, saj za zdaj ni važno, skupaj z vsemi drugimi nebesnimi sferami.« Vidite že, gospod, da naj bi, kot meni Colombo, Kopernik Zemlji pripisoval celó letno gibanje, ki naj bi ji ga podeljeval prvi gibalec; vidite tudi naslednje, otročje nesmiselno prepričanje, da lahko okrog Sonca, postavljenega v središče, kot najbližja krožita tako Merkur kakor Venera, in kako se izkaže čisto res nezmožnega vsakršnega razumevanja, ko dodeljuje mesto prve oble Veneri in druge Merkurju, saj še zdaj ne ve, da Venerina elongacija, ki je približno dvakrat večja od Merkurjeve, nujno zahteva, da najbliže Soncu postavimo Merkur in ne Venero, ker pač večjega kroga ni mogoče narisati znotraj manjšega. t o so, kot dobro vidite, gospod, tako gromozanske napake, da se človek z neznansko osuplostjo sprašuje, kako se morejo na svetu najti tako zabiti možgani, da lahko klatijo tako veličastne neumnosti. Poleg tega vedite, gospod, da je to tudi vse, kar gospod Colombo navaja iz Kopernikovega nauka, ki se ga je namenil pobijati. Presodite zdaj, gospod, ali ima smisel, da bi se šel človek, ki ima trohico pameti in razsodnosti, ob tako težavnih in imenitnih zadevah bosti z ljudmi, ki tako neumno in sprevrženo govorijo. In kakšen namen naj bi me gnal ali kakšno upanje navdajalo, da bi si nakopaval trud in o zelo težko umljivem Kopernikovem nauku poučeval nekoga, ki niti potem, ko je zapravil petdeset in več let življenja, ni bil zmožen doumeti osnovnih in najpreprostejših načel in najlažjih hipotez njegove učenosti? Pravzaprav, če se bolje izrazim, nekoga, ki me je s spregledovanjem in dopuščanjem nezdružljivih protislovij uveril, da pristaja popolnoma enako in brez razlike na to, kar je pravilno in nepravilno, mogoče in nemogoče? Pustil sem se zanesti v tolikšno obširnost, da ne vem, ali bo bla- gorodni in prečastiti kardinal imel toliko prostega časa, da bo lahko prisluhnil tem mojim marnjam: če mu, gospod, že ne boste mogli povedati čisto vsega, mu vsaj ne zamolčite zadnjega stavka; spomnite namreč Njegovo prečastito blagorodje, da sem njegov najvdanejši in gibanja: in položaj je tak. Zemlja in vsi drugi elementi, obdani z Luninim nebom, so ekscentrični glede na središče sveta, v katerem je trdno umeščeno negibno Sonce. Za Soncem je po občem mnenju Venera: po Kopernikovem pa Merkur, kot sem že sam rekel v svojih naklonjenih ugovorih razsodnim astrologom; ampak ker to ne spreminja zadeve, se rajši ne bi razhajal s širše sprejetim mnenjem. Zato naj Veneri sledi Merkur, nato Luna, v katere okrožju so vsi ele[menti] […].« galileo_3.indd 283 28.1.2008 9:18:00 284 IZBRANA PISMA najponižnejši služabnik in kot tak se spoštljivo klanjam in vam, gospod, poljubljam roke. Iz Firenc, 16. julija 1611 galileo_3.indd 284 28.1.2008 9:18:00 285 G a l i l e o G a l i l ei c H R i s t o P H eR j U G R i e N b eR G eR j U [v Rim] 1 (Firence, 1. septembra 1611) Prečastiti oče, moj velecenjeni gospod, z zamudo odgovarjam na vaše nadvse ljubeznivo pismo s 24. junija, kajti v mesecu, ko sem, nekaj pred njegovim prejemom, nekaj po njem, ležal bolan v postelji, je kup pisem, ki sem jih dobil z raznih strani tako narasel, da me pesti strah, kdaj bom lahko na vsa odgovoril in kako; tako da mi je med počasnim in zaradi izjemne in neobičajne vročine zelo mučnim okrevanjem ta obveznost še težja. Za povrh veliko omenjenih pisem, npr. tista, ki vsebujejo nekatere ugovore proti stva- rem, ki sem ji pisal in opazoval, zahteva ne samo nujne, temveč tudi zelo dolge odgovore; in mogoče ste, prečastiti, katerega že videli tam v Rimu. 2 Po vrsti sem bolj odlašal z odgovori tistim prijateljem, katerih ljubezniva neprisiljenost se mi zdi, da me navdaja z večjo gotovostjo; zato ne dvomim, da mi boste oprostili in odpustili zamudo in ves ta čas trajajoči molk, in to toliko bolj, ker bom moral biti precej obširen, saj bi rad, če bom mogel, pregnal dvome tako prečastitega očeta Gioseffa Biancana 3 kakor prečastitega očeta, avtorja problema De lunarium montium altitudine; 4 za to nalogo pa so mi v minulih dneh roke slabo služile in glava še manj. Videl sem pismo, ki ga je oče Biancano pisal vam, prečastiti, 5 in v posebno zadovoljstvo mi je bilo, ker iz njega nisem razbral le tega, da mi je prečastiti še naprej naklonjen, marveč kaže tudi prizadetost, ki ga navdaja zaradi bodic, ki mi jih na več mestih namenja 1 EN, XI, str. 178–203. 2 Prim. prejšnji dve pismi. 3 Biancani (tudi Biancano) je bil Claviev študent na Rimskem kolegiju, kasneje pa profesor matematičnih ved na univerzi v Parmi. Galileo je najprej menil, da je bil on avtor t. i. problema iz Mantove. 4 O višini gora na Luni. Maja 1611 so se jezuiti mantovske province zbrali v Mantovi in med drugim obravnavali problem, o katerem piše Galileo v nada- ljevanju. 5 Prim. pismo G. Biancanija Ch. Grienbergerju, 14. junija 1611 (EN, XI, str. 126–127), v katerem pojasnjuje okoliščine nastanka problema in dejstvo, da avtor problema O višini gora ni on. galileo_3.indd 285 28.1.2008 9:18:00 286 IZBRANA PISMA avtor prej omenjenega problema in ki, kot priznava prečastiti, nimajo zveze z mojo zaslužnostjo, pravzaprav zbujajo sum, da so tudi besede, ki se zdijo zame pohvalne, hinavske in lažne; saj ni nihče tako bedast, da ne bi vedel, da so lahko pohvale tudi ironične ali prilizovalske, skratka, izrečene v jeziku, ki se bije z razpoloženjem duše, medtem ko graje in žalitve zmeraj prihajajo ex corde. 6 In četudi bi se lahko ne zmenil za hude očitke, glede na pretvezo zanje samo na sebi, in jih brez vsake škode za svoj ugled zanemaril, saj je vsakomur, ki je videl moj Astro- nomski vestnik 7 in omenjeni problem, več ko jasno, kako nezasluženo so mi bili izrečeni; pa se glede na to, od kod prihajajo in kje vse so bili izgovorjeni in kam poslani, vseeno ne spodobi, da bi šel čeznje ali jih tajil: kajti mnenje brata kongregacije, ki je zaradi odlične izobraženosti v filozofiji in popolnosti nauka že postal najvišja avtoriteta pri dokazo- vanju in razsoja in odloča o podrobnostih vseh znanosti, zasluži nemalo spoštovanja; in toliko več, ker je bilo to mnenje izrečeno na javnih shodih izobražencev in poslano celo do Rima, to pa je isto kot vsemu svetu na znanje: zato se zdi, da bi potreboval najmanj obrambo katerega izmed teh istih bratov, na primer, očeta Biancana, vas, prečastiti, ali kakega drugega profesorja na vašem nadvse slovitem kolegiju. Kar zadeva ta del, sem očetu Biancanu neskončno hvaležen, in žal mi je, da se je pi- smo, o katerem prečastiti pravi, da mi ga je pisal, izgubilo in ni prišlo v moje roke; zaradi te zmede sem se najbrž brez lastne krivde izkazal malomarnega pri izpolnjevanju dolžnosti do prečastitega. Kar pa se tiče drugega dela pisma, v katerem oče Biancano izraža soglasje z avtorjem problema, da sta pri stvareh, ki sem jih pojasnjeval v zvezi z Luno, dve zadregi: namreč, da sem poskušal meriti višine neka- terih vrhov na tem telesu z nemogočo metodo, in drugič, da sem napačno in brez potrebe verjel in postavil, da se omenjeni vrhovi raztezajo vse do skrajnega vidnega oboda Lune, bom ti zadregi, ker sta popisani že v problemu, poskušal razrešiti tako, da bom skupaj z njima preiskal tudi druge stvari, ki so v tem problemu napisane proti meni: četudi v bistvu v njem res ne najdem nobenih drugih oporekanj razen obilice ognjevitih besed, izrečenih najbrž zato, da bi podkrepile njegovo verodostojnost in zmanjšale mojo, seveda pri tistih, ki niso videli mojega Astronomskega vestnika: kajti kdor ga je videl, bo prav gotovo priznal, da je omenjeni 6 Ex corde (lat.), »iz srca«. 7 Galileo tu svoj Zvezdni glasnik zopet imenuje Avviso Astronomico. Problem, ki ga je Galileo v Zvezdnem glasniku že obravnaval, je, zakaj tudi Lunin obod ni nazobčan, če so na njem gore. galileo_3.indd 286 28.1.2008 9:18:00 287 IZBRANA PISMA problem v celoti in vsakem svojem delu na las in do pičice enak temu, kar pišem jaz v svojem Vestniku: 8 in ne morem se dovolj načuditi, da se je oče, ki je obdarjen s tolikšno elokvenco, tolikšno učenostjo in ga po mojem mnenju krasijo najodličnejše lastnosti in najpobožnejše nravi, odločil, da bo napadel odkritje nekoga drugega kot neutemeljeno in lažnivo in ga razkril kot táko, postavljajoč mu nasproti drugo, ki naj bi bilo popolno in, kot pravimo, numeris omnibus absolutum, 9 pa v njem navsezadnje ne vidimo nobenih drugih navedb kot ad unguem 10 isto grajano in obsojano stvar. Prvi privzetek in osnova problema je, da so vzpetine na Luni resnič- ne in ne izmišljene; to dokazuje z utemeljitvijo, vzeto iz izkustva. Isto pravim v Vestniku jaz in to dokazujem z natančno istim izkustvom. Nadalje predpostavlja, da na skrajnem Luninem obodu ni takih vzpetin, ampak da je popolnoma krožen. No, res se mi zdi, da to pravi bolj zaradi redke priložnosti, da me kritizira, kakor iz potrebe, da spravi skupaj dokaz, ki si s čim takim ne pomaga in si ne more pomagati, saj na tem obodu ni opaziti takih vzpetin; avtor pa si pri izmišljanju dokaza zamišlja drugi največji krog, ki, potekajoč čez vrhove vzpetin, ki naj bi jih izmerili, seka tudi Lunine nižje dele in, kot bi rekli mi, ravnine. Preden preidem k drugim preudarkom, bi se tukaj malce ustavil in poskusil oprati pri avtorju problema, če se ravno zgodi, da bo prečastiti mogel videti to pismo, in dokazati, da najbrž ni (kakor piše) lapsus est Galileus, quod, nullis rationum momentis coactus, lunarem sphaeram montuosa superficie undequaque circumambiri voluerit: itaque, in maximas difficultatum angustias coniectus, ea respondere conatus est, quae eum magis in laqueos inducant quam eximant. Ac nos ipsi multiplex ac maximum rationum agmen brevi quodam comentariolo, memoriae atque exercitationis gratia, explicuimus, quos eius rationes labefactari ac profligari necesse est. 11 Res mi je žal, da nimam ne takih dokazov ne ugovorov, s katerimi bi mogel bodisi odgovoriti ali pa se 8 Prim. Zvezdni glasnik, str.107–113. 9 »Dovršeno v vseh svojih delih«. 10 Ad unguem (lat.), »do nohta«, »na las«, »do potankosti«. 11 »[…] Galileo pogrešil, ker je, ne da bi ga podpirali kakršni koli dokazi, dolo- čil, da Lunino oblo povsod obdaja hribovita površina: in ker je zaradi težav zabredel v najhujšo zadrego, si tako prizadeva odgovoriti z argumenti, ki mu zanko prej zadrgujejo, kot ga rešujejo iz nje. Medtem ko smo po zaslugi izročila in usposobljenosti v nekem kratkem komentarju sami razvili mnogovrstno in velikansko množico dokazov, da je treba njegove dokaze spodbiti in ovreči. galileo_3.indd 287 28.1.2008 9:18:00 288 IZBRANA PISMA vdati ter obmolkniti in spremeniti mnenje; in če bi mi nemara lahko vaše posredovanje, prečastiti, omogočilo, da bi jih videl, bi vam za to dolgoval posebno hvaležnost. Ampak če se vrnem k zadevi, pravim, nisem brez podpore vsakega dokaza sklenil reči, da se hrapavost Lunine površine širi vse do končnega vidnega oboda, pravzaprav me k temu prepričanju silita tako dokaz kakor zaznavanje; kajti ko sem opazil, kako poln gora je svetlejši del Lune, medtem ko jih veliki madeži štejejo malo, in kako se ti svetli deli raztezajo vse do končnega vidnega oboda, ki ne kaže, da bi veliki madeži segali do njega, čemu bi tedaj ne smel utemeljeno verjeti, da je hribovit tudi ta del? Avtor problema odgovarja: Apparent in ea lunari facie, quae terras aspicit, tumores? est igitur ratio cur eos inibi esse affirmemus. Non apparent in extrema periphaeria? non est igitur ratio cur eos inibi e s s e a f f i r m e m u s ; c u m s i i n i b i e s s e n t , n u l l a s u f f i c i e n s r a t i o p r o h i b e a t quin apparerent. 12 Ampak jaz sprašujem očeta, kako mu uspeva videti, da so v osrednjih Luninih deli vrhovi? V problemu mi odgovarja: ker vidi na temnem delu v bližini svetlobne meje nekatere konice obsijane, čeprav popolnoma ločene od svetlega dela. Zdaj dajem prečastitemu v preudarek, da do takega učinka ne more priti in se ne more zgoditi ne na skrajnem obodu ne na delih, ki so mu zelo blizu, in to iz dveh vzrokov: prvič, ker imajo takrat, ko se meja svetlobe močno približa skrajnemu obodu in je temni del Lune obrnjen proti nam, hriboviti deli Lune osvetljeno nam nasprotno stran in so proti nam obrnjeni s temno, zato bi lahko njihove vrhove nekoliko videli samo od strani; vendar bi bilo, celo če bi bili v celoti osvetljeni, tudi to nemogoče iz naslednjega, drugega razloga: tj., ker nam na robnih delih Lune ostajajo temne nižine in presledki, ki ločujejo osvetljene konice od meje s svetlobo, nevidni zaradi svoje globine in manjšanja, tako da vidimo končne dele Lunine površine, ki so ukrivljeni proti skrajnemu obodu, v skrajšavi, kot bi rekli perspektiviki, in so take konice nujno videti poenotene in združene z bližnjimi sijočimi točkami tik nad robom in mejo osvetljenosti; to pa se ne zgodi, kadar se omenjena meja pomakne nad bolj notranje dele Lunine oble, kjer očesni žarki, ker padajo manj poševno, zelo natančno dojemajo razlike med osvetljenimi vrhovi in mejo sence. Ne drži torej očetov sklep: Apparent tumores in medio? ergo ibi sunt: non apparent 12 »Ali je na Luninem obličju, ki je obrnjeno proti Zemlji, videti izbokline? t orej je pametno trditi, da so tam. Jih ni videti na skrajnem obodu? t orej ni pametno trditi, da so tam. Ko bi tam bile, bi noben zadosten razlog ne prepovedoval, da bi bile vidne.« galileo_3.indd 288 28.1.2008 9:18:01 289 IZBRANA PISMA i n c i r c u m f e r e n t i a ? e r g o i n i b i n o n s u n t ; 13 kajti nobenega razloga ni, da bi na obodu morali biti vidni. Dodajam: oče piše: Apparent in lunari facie, quae terras aspicit, tumores? Odgovarjam, da ne, in pravim, da ne samo da se Luninih vzpe- tin in vrhov (kot vrhov) na tolikšno razdalje ne vidi in ne more videti, ampak jih ne bi opazili niti iz bližine 100 milj; tako kakor iz višine in razdalje 50 milj in manj ne bi prav nič razločili vzpenjanja naših hri- bov in najvišjih gora iz ravnin. Kako torej vemo, da je Luna hribovita? t ega ne vemo zgolj iz zaznavanja, marveč ker sklepanje povezujemo in združujemo z opazovanji in vidnimi pojavi ter utemeljujemo takole. Črta oz. lok, ki deli temni del Lune od osvetljenega, je vidno grebenasta, vijugasta, nazobčana, skratka, zelo nepravilna; torej ne more biti rob osvetljenosti na gladki in pravilni sferični površini, marveč, narobe, na hriboviti in nepravilni. Poleg tega je na osvetljenem delu Lune videti množice majhnih črnih madežev, in to v bližini svetlobne meje veliko večje, pogostejše in temnejše kakor dlje od nje; nadalje vidimo, da se vsi omenjeni madeži širijo proti sončnemu obsevanju 14 nasprotni stra- ni in da jih na prisojni obdajajo od sosednih delov svetlejše obrobe in druge podobne obrobe tudi na nasprotni strani, njim pa sledijo temnej- še projekcije: in ti madeži se bolj in bolj manjšajo, kolikor bolj napreduje meja osvetljenosti, se pravi, kakor se vzdiguje Sonce, dokler se nazadnje popolnoma ne izgubijo in izničijo, tako da so ob ščipu osvetljeni vsi deli; in narobe, ko se Sonce obrne in Luna upada, se blizu svetlobne meje spet pokažejo drugi podobni, zelo črni madeži, ki se hkrati s spuščanjem Sonca daljšajo in so videti ravno tako obdani z zelo svetlimi obrobami. In slednjič, znotraj neosvetljenega dela Lune, malce stran od roba svetlobe, se pokažejo zvezdam podobne osvetljene pike, ki se med postopnim večanjem približujejo robu svetlobe, ki ravno 13 »Ali je izbokline videti v sredini? t orej tam so. Jih na obodu ni videti? t orej jih tam ni.« 14 It. irradiazione. galileo_3.indd 289 28.1.2008 9:18:01 290 IZBRANA PISMA tako potuje proti njim, kadar Luna rase; in nasprotno, ko upada, se take zvezdice vse bolj oddaljujejo in nazadnje ugasnejo in se izgubijo. t aki pojavi in znamenja se nikakor ne morejo pokazati na sferični površini, ki je gladka in pravilna; ad unguem pa se ujemajo z nepravilno in hri- bovito: torej dovolj utemeljeno sklepamo, da je Lunina površina polna vrhov in nižav. t aka so vidna znamenja in pojavi, in ta dejstva, predpostavke in diskurzivne hipoteze človeka nujno prepričajo o nepotrebnosti vsakr- šnega dvoma, da je Lunina površina, ki gleda proti Zemlji, hribovita in nepravilna. Popolnoma nemogoče pa je, da bi nam bili ta hribovitost in vrhove vidni (brez navedenih menjavanj senc in svetlobe) po tem, kako izstopajo in rasejo proti našim očem; tako kot se nam tisti deli Lunine površine, ki so dovolj daleč od svetlobne meje, ter celotna površina, ko ob ščipu višina sončnih žarkov nad njo odpravi vse sence in je vsa stran, ki je izpostavljena našemu pogledu, polna luči, nazorno kažejo zgolj kot v vseh delih enako razgrnjene ploskve. Ker takrat nikakor ne moremo opaziti in razločiti nobenega od prej omenjenih pojavov svetlobe in sence, čeprav po mojem trdnem prepričanju še obstajajo tako okrog skrajnega oboda kakor bolj v notranjščini, nam ne morejo ponuditi nobene domneve, znamenja in dokaza za to, ali je obod hribovit ali ni. t o, da na skrajnem obodu omenjenih menjavanj senc in svetlobe ne moremo videti (čeprav tam dejansko so, tako kadar je Luna blizu konjunkcije s Soncem kakor kadar je v opoziciji in polna), je posledica [perspektivične] skrajšave in ukrivljenosti Lunine sferične površine, ki jo v točki skrajnega oboda žarki našega pogleda zadevajo pod ničelnim kotom in v delih, ki so temu skrajnemu obodu najbližji, pod komaj kaj večjim; zato nam ostajajo sence, ki prekrivajo samo najnižje in z vrhovi obdane dele, popolnoma skrite, obsijani vrhovi, četudi ločeni od svetlobne meje, pa se nam kažejo združeni z njo, saj se temnih in nizkih območij, ki ležijo med temi gorami in svetlobno mejo, žarki našega pogleda ne dotaknejo. Svojo namero bom s posebnih dokazom še nazorneje pojasnil, in to ne za vaše razumevanje, prečastiti, saj vem, da je za vas in vam podobne že doslej povedano odveč, marveč da bom bolj razumljiv komu drugemu, ki se na perspektivo ne spozna toliko, kot bi bilo treba, če bi mu že po naključju to moje pismo prišlo v roke: zato naj mi prečastiti oče in drugi njegovi dobro poučeni bratje oprostijo in odpustijo, če sem preveč obširen. Pravim torej, da kadar Sonce ali kakšno drugo svetilo sveti na nepravilno in hribovito površino, tako da so vrhovi osvetljeni in nižine galileo_3.indd 290 28.1.2008 9:18:01 291 IZBRANA PISMA v temi, bi Sonce oz. kdor bi stal na Soncu sploh ne videl nobenega osen- čenega dela, temveč samo osvetljene; ker v takem primeru očesni in sve- tlobni žarki potujejo po istih premicah in ker tam, kamor pade svetlobni žarek, ne more biti sence, torej ne more biti viden nobeden od temnih delov; če naj jih vidni žarek ugleda, mora na omenjeno površino vpadati pod večjim kotom kakor sončni žarek: kot vidimo na tejle sliki, na kateri je O mesto svetila in BC hribovita površina z osvetljenimi vzpeti- nami in osenčenimi nižinami. Očitno je, da oko v točki O ne bo videlo nobene sence na površini BC, saj njegovi žarki spremljajo žarke svetila; zato da bi oko videlo senčne dele, se mora vzdigniti nad svetlobne žarke, npr. v točko A. Dodajam še to: če bi bilo svetilo postavljeno više nad površino, ki naj jo osvetljuje, in oko niže, kakor če bi bilo oko v točki O in Sonce v A, tedaj bi bili osenčeni deli površine pogledu še veliko bolj skriti. No, ker očesni žarki, ki objemajo skrajni vidni obod Luninega telesa, nanj ne vpadajo pod kotom, marveč se Lunine površine dotikajo v isti ravnini z njim, je jasno, da ne bomo mogli nikoli, pa naj bo Sonce kjer koli, videti senc po nižinah, ki so najbližje omenjenemu obodu; še več, ker so ti temni deli zakriti z osvetljenimi vrhovi, ki jih obkrožajo, bomo videli samo enakomerno svetlo ploskev. Avtorja problema slišim odgovarjati, da iz tega, kar sem doslej povedal, resda nujno sledi, da smo gorovja na Luninem obodu, č e b i res bila tam, dokazovali tako kot tista na od oboda oddaljenih delih, a jih ne bi mogli potrditi z istimi pojavi, vseeno pa iz tega še ni mogoče sklepati, da so nujno tam; in da za zdaj nič bolj upravičeno ne trdim, da so tam, kakor on to zanika: narobe, dodaja še, da če nam pri Luninem obodu menjavanje svetlobe in sence ni v pomoč, da bi ugotovili, ali je hribovit ali ne, bi nam lahko pomagal neki drug pojav, po njegovem prepričanju neizpodbiten, in tega bi morali opaziti, če bi bil omenjeni obod res hribovit; namreč, imeti bi moral nazobčan videz, ne pa da je pravilno zaobljen, brez kakršnih koli grbin ali vdolbin; ker pa tega ne opazimo, se prečastitemu zdi, da sem postavil napačno trditev in se brez vsake potrebe spravil v zadrege, iz katerih se mi bo nemogoče izmotati in rešiti. Preostaja mi torej, da pojasnim, kako pobude in vzroki, ki galileo_3.indd 291 28.1.2008 9:18:01 292 IZBRANA PISMA so me navedli k prepričanju, da se gorovja na Luni raztezajo vse do končnega vidnega oboda in najbrž še čez, niso bili samovoljni, marveč nujni; potem pa, da se vnovič potrudim in to, zakaj se na Luninem končnem vidnem krogu ne da in ne sme opaziti nobene nazobčanosti ali hrapavosti, pojasnim še jasneje in obširneje, kot sem storil v svojem Zvezdnem glasniku. Pravim torej, da so me o tem, da je Luna hribovita po vsem svojem vidnem obodu, prepričali in uverili predvsem trije vzroki. Prvi med njimi je, da zato, ker ima Lunina površina dva, da tako rečem, nelo- čljiva dela, tj., tistega, ki prejema manjšo mero sončne svetlobe (zato mu po domače pravimo m a d e ž i), in drugega, bolj svetlega in sijočega; slednji, bolj bleščeči, se razprostira vse do končnega oboda, medtem ko se madeži zbirajo bolj v notranjem delu, ne da bi bil kateri od njih (kolikor je videti) tako obsežen, da bi segal do oboda; ker so, nadalje, Lunini madeži, gledani skozi teleskop, popolnoma enotne barve in so samo po nekaterih od njih tu in tam raztreseni nekakšni otočki ali čeri (ustreznejšega izraza se ta hip ne spomnim), medtem ko je, nasprotno, v svetlejšem delu videti zelo številne izbokline in vdolbine, tako da je med njimi najti le majhne in redke ravnine (če se lahko tako izrazim), ne vem, kateri dokaz naj bi me pripravil k zanikanju tega, da se taka hrapavost razteza vse do skrajnega oboda, ki ga (kolikor nam kaže oko) zapirajo edinole svetlejši deli. t ega ne bi mogel res nikoli storiti, ne da bi se pregrešil zoper lastno vest, ki bi mi potem na uho nenehoma šepetala naslednje besede: »Bratec, nepravilnosti končnega Luninega oboda zanikaš samo zato, ker nisi zmožen najti dokazov, ki bi utišali ugovor: Zakaj jih pa potem ne vidimo?; in tudi če bo mogoče kdo s tem zadovoljen, ti ne boš.« Drugi in močnejši dokaz je tale. Rob in meja, ki deli osvetljeni del Lune od temnega, je, kot sem že prej pojasnil, s svojim nagubanim, na- zobčanim in vijugastim videzom eden najmočnejših in dovolj prepri- čljivih dokazov za hrapavost Lunine površine: tako nagubanost, nazob- čanost in vijugavost pa zmeraj opazimo le na omenjeni meji, tudi če je zelo blizu končnemu vidnemu obodu Lune; to se zgodi ob štirih časih: ko se Luna pokaže prvič in zadnjič, tj., ko ima Luna tik pred mlajem in po njem zelo tenko srpasto obliko, ter dan pred ščipom in po njem: zato se pač Lunina gorovja nedvomno razprostirajo in širijo v bližino končnega Luninega oboda. Ker pa se nam zaradi [perspektivičnega] manjšanja in ukrivljenosti Lunine oble na teh območjih nazobčanost in sence kažejo v skrajšavi, jih vidimo samo zelo dolge, ozke in tenke, galileo_3.indd 292 28.1.2008 9:18:01 293 IZBRANA PISMA kakor je razvidno iz tele slike: medtem ko so ob kvadraturi ne- pravilnosti tega roba, ker jih gle- damo od spredaj ali frontalno, po dolžini in širini zelo izrazite, pa se, prenesene v bližino Luninega končnega oboda, kjer jih vidimo v skrajšavi in skorajda v profilu, močno sploščijo in so resda še zmeraj dolge, vendar ozke in ten- ke, saj očesni žarek vpada skoraj pod ničelnim kotom. Ko nazadnje pripotujejo prav na končni obod, ki je s pogledom v isti ravnini, pa se zato tam popolnoma izgubijo; to se dogaja izključno ob ščipu. t ukaj ne morem skriti rahle osuplosti, ki mi jo zbujajo nekatere besede očeta Biancana, ko v pismu vam, prečastiti, piše: Da torej na t i s t e m o b od u r e s n i g or a , k a ž e t u d i o p a z o v a n j e , z l a s t i k a d a r j e L u n a t a k o b l i z u š č i p a , d a s e z d i o k r og l a , k a j t i t a k r a t n i v i d e t i n a k S o n c u o b r n j e n i s t r a n i n o b e n i h o s e n č e n o s t i a l i l e r e d k e ; š e t e t a k o j n a t o i z g i n ej o i n L u n i n k r og j e p o p o l n o m a č i s t , b r e z v sa k e s e n c e a l i z n a m e n j a n e p r a v i l n o s t i . Osuplja me, pravim, kako je mogel prečastiti spregledati dejstvo, da ob ščipu žarki našega pogleda potujejo po istih premicah kakor sončni žarki in da zato ni mogoče videti nobenega osenčenega dela, tako kot ni mogoče, da bi tam, kamor sežejo sončni žarki, ostala kaka senca: še več, ker je polmer Sonca veliko večji od presledka med našima zenicama, sončni žarki zajemajo in osvetljujejo več nižin ob Luninem obodu, kot jih lahko mi vidimo, saj gredo vidni žarki iz našega očesa kot z vrha in se potem stožčasto razhajajo proti Luninemu obsegu, sončni pa, nasprotno, izhajajo iz Sončevega telesa kot osnovne ploskve in se proti Luni stožčasto zbližujejo; sončna svetloba zato obseže večji del Lune kakor žarki našega vida. Močno sumim, da ti očetje razmišljajo o nam vidni strani Lune, kakor da ni izbočena polkrogla, marveč v ravnini razprostrta okrogla ploskev; v takem primeru ne bi bile videti projekcije senc, ki jih mečejo vrhovi, na robovih nič manj obsežne in velike kakor okrog osrednjih delov. Po zaslugi zaznavnih pojavov, ki jih ustvarja mešanica svetlobe in senc, torej zdaj vemo, da se hribovitost in hrapavost raztezata tik ob Luninem končnem vidnem obodu; in poleg tega razumemo, da čeprav galileo_3.indd 293 28.1.2008 9:18:01 294 IZBRANA PISMA je ob ščipu to mešanico najti na skrajnem obodu, iz nje ne moremo sklepati o gorovjih na njem, saj nam [perspektivična] skrajšava zaradi Lunine ukrivljenosti preprečuje, da bi jo opazili; tako da so našemu pogledu izpostavljeni v celoti osvetljeni hrbti vrhov, ki se vlečejo drug za drugim v dolgih verigah množice pobočij. In nazadnje, tretji vzrok, ki me ni le prepričal, temveč prisilil, da zagovarjam hribovitost vse do skrajnega Luninega oboda, je tale. Kadar se nam osvetljeni del Lune kaže v obliki tenkega srpa, vbočeni notranji lok tega srpa ni vzporeden z zunanjim izbočenim robom; pravzaprav sta v osrednjih delih, ki bi jim lahko rekli trebuh srpa, precej razmaknjena, proti rogljema pa se zbližujeta, tako da se na obeh krajih združita v zelo ostri in tenki konici, med katerima stikajoča se vbokli in izbokli rob stiskata in vklepata svetli del v zelo ozek prostor: na konicah rogljev se meja med senco in lučjo skorajda izenači s končno krožnico, ki obroblja nam vidno Lunino poloblo; ker je ta krožnica komaj opazna, je na nebu ne bi našli, ko je ne bi spremljal obširnejši in svetlejši trebuh, ki nas vodi in pelje k njej. Opazujmo jo zdaj pri rastoči in pojemajoči Luni in tako ob zgornjem kakor spodnjem roglju; in proti konici enega in drugega roglja bomo videli razpostavljene v zelo velikih razdaljah na končnem obodu enega, dva ali tri osvetljene gorske vrhove, ki niso oddaljeni samo od konic rogljev, ampak so tudi med seboj ločeni in razmaknjeni: takega učinka nikakor ne bi moglo biti, če bi bil zunanji in končni obod Lune pravilen in ne hribovit. t o, da je take osvetljene, z velikimi presledki razdružene vrhove videti samo ob koncih rogljev in ne ob meji s senco okrog srednjega dela, tj., okrog trebuha, bo očiten dokaz za vsakogar, ki obvlada različne perspektivične poglede in ki bo poleg tega, da vrhovi okrog trebuha obračajo proti nam svojo osojno, torej temno stran in da senčna območja, ki jih delijo in razločujejo od svetlega dela, vidimo v skrajšavi, upošteval tudi to, da se nam grebeni in vrhovi ob konicah rogljev kažejo, vsaj od strani, s svojim osvetljenim delom in da območij med njimi in mejo osvetljenosti ne vidimo v skrajšavi, marveč iz profila in toliko, kolikor se najbolj oddaljijo od te meje; razmiki, tj., presledki med enim in drugim vrhom pa ne nastajajo zato, ker bi bili med seboj res nepovezani in ločeni, temveč zato, ker je del Lunine površine, ki leži vmes, v senci in zato neviden. Menim, da bo iz tega, kar sem doslej povedal, vsakdo, ki se malo spozna na perspektivične izraze in učinke, sprevidel, kako tega, da se gorovja na Luni razprostirajo vse do končnega vidnega oboda, nisem zatrdil brez vsake podpore dokazov, kot zelo odločno izjavlja avtor galileo_3.indd 294 28.1.2008 9:18:01 295 IZBRANA PISMA problema, marveč spodbujen in prisiljen z očitnimi pojavi in nujnimi predpostavkami. Preostaja tedaj, da poskusim z vso možno jasnostjo odpraviti zadrege, ob katerih se vznemirjajo nekateri, ki se jim vseeno zdi nujno, da bi morale biti navedene vzpetine vidne tudi na skrajnem obodu, tako da bi bil nazobčan kot žaga ali kolo voza, in da dokažem, kako nam take nazobčanosti in hrapavosti nikakor ni mogoče videti. Ne verjamem, da bo kdo tajil, da ni nobenega majhnega predmeta, ki bi bil iz iste razdalje enako dobro viden kot zelo velik predmet, še več, na veliko razdaljo jih je zaradi majhnosti nešteto nezaznavnih. Glede na to predpostavko sodim, da je lahko med tremi razsežnostmi trdnih teles kakšna zelo velika in neznanska in kakšna zelo majhna; in na Luni so lahko in tudi res so nekatere gorske verige dolge stotine in stotine milj, široke niso toliko, denimo, 50 ali 60, visoke pa le 3 do 4 milje: 15 taka obsežna gorovja obkrožajo severne Lunine madeže, ki so popolnoma enolični, podobni neznanskim nižinam, in samo na enem med njimi je nekaj redkih izboklin in vdolbin. Pristavljam, da bomo ta gorovja, ki nam jih delata opazna njihova dolžina in širina, zlahka jasno razločili, medtem ko nam jih samo višina nikakor ne bi omogočila videti. Upoštevajmo zdaj, da se gorovja, ki ležijo v območjih daleč od skrajnega Luninega oboda, izpostavljajo našemu pogledu z dolžino in širino; tista, ki so na obodu, pa lahko kvarijo pravilno zaobljenost loka samo s svojimi različnimi višinami. Ali bo glede na to kaj nena- vadnega, če so neznanske dolžine in širine Luninih gorovij z Zemlje vidne, medtem ko njihovih nizkih višin ni mogoče razločiti? In da bo moje pojasnilo še razumljivejše, si poglejmo tole sliko, na kateri črta DAE označuje rob osvetlje- nosti, CNA pa enega od Luninih madežev, čez katerega teče ome- njeni rob in jo, ker je gladek in ne hrapav, seka v ravni črti; ker pa ga obdajajo visoka gorovja, sta tam še dva zelo dolga in široka gorska hrbta ABC, ki se kot rta zajedata v še temni del: in ker sta velikanska, osvetljena in obdana z najglobljo temo, ju 15 Prim. Zvezdni glasnik, str. 113. galileo_3.indd 295 28.1.2008 9:18:02 296 IZBRANA PISMA vidimo popolnoma razločno. Če zdaj v domišljiji prestavimo ta dva hrbta na skrajni obod DFG, bosta ostala izpostavljena našemu pogledu samo vrhova FG, FG; ker ne merita več kot 4 milje oz. petstotino celotnega Luninega premera, bosta popolnoma neopazna. Dodajam še tole, ker se na Luni, kot nam kaže zaznava, najvišji in najbolj strmi skalnati vrhovi vzdigujejo okrog večjih madežev in ker razločno vidimo, da na skrajnem obodu ni najti nobenega madeža, lahko zelo utemeljeno sklepamo in trdimo, da na tem obodu ne stoji nobeden od najvišjih vrhov, marveč samo vzpetine, podobne tistim, ki zasedajo preostanek svetlejšega dela; če bi segale navpično 2 milji visoko, bi se nad omenjenim obodom vzdi- govale za tisočinko Luninega premera, to pa je na tolikšno razdaljo čisto nezaznavno, kakor lahko ugotovimo tudi iz izkušnje, če narišemo dva koncentrična kroga, tako da večji presega manjšega za tisočinko njego- vega polmera; če bomo namreč hoteli med obodoma narisati valovito in nazobčano črto, ne bomo mogli ustvariti tolikšnih nepravilnosti, da se že na neveliki razdalji ne bi izgubile. Ampak pojdimo naprej pri krepitvi našega utemeljevanja, ki dokazuje, da tudi če bi bil na skrajnem obodu en sam nazobčan niz, ki bi se vzdigoval do višine 2 milj, zato z Zemlje še ne bi bil viden: kaj naj tedaj rečemo, ko pa tam ni samo en niz gora, marveč si stojijo nasproti množice gorskih verig, ki se vrstijo ena za drugo in ene drugim s svojimi hribi zastirajo vmesne doline, tako da se njihovi vrhovi nekako izenačujejo in izravnavajo na isti črti? 16 Slišim, kako mi oseba zelo bistre pameti in izjemno predirnega duha silovito oporeka, rekoč: t rdiš, da so tisti bleščeči, majhnim zvez- dam podobni otočki, ki se vidijo na še neosvetljeni Lunini površini daleč od meje s svetlobo, s soncem že osvetljeni vršički hribov, ki se vzdigujejo nad nižje gore, in da se potem postopoma večajo, kakor svetloba zajema nižje in obsežnejše dele: če so torej take majhne štrline vidne v osrednjih delih Lunine površine, zakaj tedaj ne bi bile vidne tudi na končnem obodu, če je res hribovit? Če bom odgovoril, da so te svetle točke v osrednjih območjih vidne zato, ker štrlijo iz neosvetlje- nega temnega polja, ki jih krog in krog obdaja, medtem ko z najvišjimi vrhovi na skrajnem obodu ni tako, ker izraščajo iz bleščeče osvetljenih gorskih hrbtov, bom slišal nazaj prenicljiv odgovor, da čeprav ti najvišji vrhovi na končnem obodu niso v celoti razločeni od drugih bleščečih območij, nad katerimi se vzdigujejo, pa vsaj njihov zunanji rob obdaja neosvetljeno polje nočnega neba, ki ni nič manj temno od osenčenega 16 Prim. prav tam, str. 107–109. galileo_3.indd 296 28.1.2008 9:18:02 297 IZBRANA PISMA dela Lune: zaradi tega bi morali biti vidni tudi ti ali pa bi morali zaradi svoje majhnosti tako kot ti ostati nevidni tudi notranji. In tako kot ugovor tudi odgovor ni nič manj domiseln in ostroumen; vseeno pa (tak je privi- legij resnice) ne verjamem, da sem brez odgovora, ki bi mogel razpršiti vsak dvom: pa čeprav narava nima nobene dolžnosti ali obveznosti do ljudi in še manj do mene, da bi izvajala svoja dela in učinke samo takrat, kadar jih jaz razumem in jih morem braniti pred tistimi, ki bi jih radi zanikali ali odpravili; in moje nepoznavanje vzroka, zakaj ne vidimo hrapavosti Luninega oboda, ne bi pomenilo, da takega vzroka ni, saj je nam neznanih lahko veliko. Vseeno bom dal dva odgovora: in najprej pravim, da so osvetljeni vrhovi, ki ležijo v osrednjih Luninih območjih, že zaradi svojega položaja, precej višji od njim podobnih, ki so na obo- du; ta razlika pa izhaja iz tega, ker vidimo ene od spredaj in druge od strani: tako kot bi tisti, katerega oko bi bilo navpično nad tečajem, videl sferično površino, ki jo objema eden od polarnih krogov, kot popoln krog, tistemu pa, čigar oči bi bile na črti, ki se te krogle dotika v njenem tečaju, bi se isti krog kazal kot zelo ozek del kroga, zajet pod lokom z okrog 47 stopinjami; in prva po- doba bi se po velikosti razlikovala od druge toliko kot krog ABCE od odseka kroga ADC. Ker so vrhovi gora večinoma zaokroženi in za- obljeni, predpostavimo, da imata dve med njimi, če tako rečemo, osvetljeni temeni; vendar nam ga ena, ker stoji skoraj v sredini Lune, kaže v vsej veličini, podobni krogu BAEC, druga, stoječa na obodu, pa nam ga kaže v profilu, podobnem odseku ADC; že samo različnost položaja, ceteris paribus, 17 stori, da bo v prvem primeru vidno in osvetljeno območje enako polkrogu ABC, medtem ko bo v drugem primeru zelo majhno, veliko kot del kroga ADC. Upoštevajmo torej, kako velika razlika je, če gledamo navpični vrh gore, stoječe v osrednjih Luninih območjih, in če gledamo tak vrh na obodu. Vendar pa še zanesljiveje zasidrajmo temelje resničnosti naše trditve in recimo: Vsako sijoče telo se nam, gledano od blizu, kaže v svoji pravi in resnični podobi; od daleč pa se zdi, da je ovenčano z dodatnimi žarki, 17 Ceteris paribus (lat.), »če je drugo enako«; »ob enakosti preostalega«. galileo_3.indd 297 28.1.2008 9:18:02 298 IZBRANA PISMA med katerimi se robovi njegovega lika izgubijo, tako da je videti, kot da bi se njegov lik povečal. Čutno zaznavno izkustvo tega pojava nam ponujajo vsa svetila 18 in same zvezde: prva, katerih plamenčki kažejo od blizu obris svetlih jezičkov, so od daleč videti veliko večja in žareča, njihova oblika pa se sredi tega močnega izžarevanja razgubi; tudi druge, ki so videti med sončnim zahodom ali tik po njem čisto majhne, se z zgoščanjem teme povečujejo in obdajo z žarki, med njimi pa skrijejo robove svojih oblik: kako osupljivo se te oblike spreminjajo, si poglejmo pri Venerini zvezdi, ki se, tik preden zvečer zaide in ko zjutraj vzide, kaže okrogla in žareča, čeprav ima v resnici obliko tenkega srpa, podobnega Luni, kadar ni starejša od dveh dni. t o izžarevanje ali obstret je včasih večje, včasih manjše, odvisno od tega, ali je svetloba močnejša ali šibkejša: zato Merkur, ki je med vsemi planeti najbližji razsvetljujočemu Soncu, prejema od njega tako živo svetlobo in nosi tako ponosno krono iz žarkov, da mu niti s teleskopom ni mogoče sneti tako sijajnega obstreta; skoraj isto se dogaja z Marsom; Jupiter in še bolj Saturn, ki prejemata iz velike razdalje veliko bolj medlo in šibko svetlobo, sta sicer tudi ovenčana, vendar ne kakor Mars in Merkur, in z daljnogledom, ki jima odreže in odstrani obstret, njuno obliko zelo razločno vidimo. Iz tako nastalega pojava Luna ni izvzeta; narobe, tudi ona je okronana s takim vencem, in z najgostejšim na delih, na katere padajo sončni žarki najbolj navpično. Drži, da se njena oblika zaradi znatne velikosti ne popači; kajti enako dolga plameneča griva mali lik, ki ga prekriva, bolj spremeni kakor velikega, podobno kot dlaka pri majhnem polhu popolnoma prekriva in zakriva obrise kože in mišic, medtem ko poteze velikega konja komajda zabriše. Kaj bi bilo tedaj nenavadnega, če bi na Luni, ker tako kot vsako svetleče telo tudi ona nosi krono iz žarkov, njen obstret zakrival male izbokline in vdolbine, ki se lahko zajedajo v njen obod? Naj nam bo tukaj v podkrepitev Venera, ki je takrat, kadar ima obliko roglja, vseeno videti krožno obžarjena, kakor da bi njena griva rasla iz okroglega svetila. Če se torej med Venerinimi žarki skrije velikanska vboklina njenega srpa, je več ko razumljivo, da je zelo rahla hrapavost, ki bi jo utegnili na zunanjem Luninem obodu ustvarjati od drugih nekoliko višji gorski vrhovi, zastrta in zakrita z lastnim izžarevanjem. t ukaj mi bi mogoče lahko kdo rekel, da tale razlaga drži, ko gleda- mo zgolj s prostim očesom, ne da bi uporabljali teleskop, ki izžarevanje odvzema in nam prikazuje sijoče predmete v njihovi pravi obliki. 18 V tistih časih samo take z živim plamenom, sveče, oljenke, bakle ipd. galileo_3.indd 298 28.1.2008 9:18:02 299 IZBRANA PISMA Odgovarjam, da teleskop nima drugega učinka, kot da približa vrste 19 vidnih predmetov, tako da jih približa na deseti, dvajseti, trideseti ali kak drug večji ali manjši del njihove resnične in dejanske oddaljenosti, in nam te predmete pokaže take, kot bi jih videli na podobne majhne razdalje; in svetila ali osvetljena telesa ustvarjajo vtis, da so okronana z žarki, kadar so odmaknjena čez neko določeno razdaljo, ki je lahko večja ali manjša, odvisno od tega, ali je luč bolj ali manj živa, tako da najmočnejša svetila obda izžarevanje že na krajšo razdaljo, bolj medla pa na daljšo. t udi okolica močno potvarja te učinke: in tako svetla telesa, če so obdana s temnim poljem, dobijo krono iz množice dolgih žarkov; če pa jih postavimo v svetel prostor, se ovenčajo z maloštevilnimi in kratkimi žarki. Zglede za vse te pojave nam dajejo več kot očitna izku- stva. Plamenček sveče, ki ga gledamo iz bližine 4 ali 6 laktov, omejuje in obroblja njegov lastni obris; na razdalji 100 ali 200 laktov, pa postane na videz precej obsežnejši, saj ga povečujejo mnogi žarki, med katerimi se njegova oblika izgubi: ta sprememba se veliko prej zgodi v temni okolici kakor v svetli; podnevi ali ko je ozračje še zelo svetlo, je videti vsaka zvezda razen Lune zelo majhna in obdana z maloštevilnimi žarki, v nočni temi pa se zdi zelo velika in žareča. Ker Soncu najbližji planeti prejemajo veliko bolj iskrečo in močno svetlobo, jih obdaja veliko večji venec izžarevanja kot bolj oddaljene; in zato je Mars osvetljen izrazi- teje kot Jupiter in Saturn: to je vzrok, da nam kaže teleskop Jupitrovo telo kot popoln krog brez obstreta in z nekoliko medlo svetlobo; to še bolj velja za Saturn, ki nam kaže svoje majcene oble z jasnimi robovi in brez vsakega izžarevanja ter komajda osvetljene; v nasprotju z njim je Marsovo oblo težko razločiti sredi njegovega obstreta, ki ga tudi teleskop lahko le deloma odvzame; kadar je Venera nad Soncem in nam kaže svojo poloblo, vso osvetljeno z zelo živo lučjo, ker jo prejema od svojega soseda Sonca, jo obkroža tako močan blišč, da je teleskop ne zmore toliko približati, da bi razločno videli njeno pravo oblo in jo razločili od njenega izžarevanja; in narobe, kadar je pod Soncem ter blizu svoje konjunkcije, in torej najbliže Zemlji, povrhu pa nam kaže le delček svoje osvetljene poloble, ki dobiva poševno padajočo in zato šibkejšo svetlobo, je s prostim očesom še videti obdana z izsevanjem, teleskop pa nam njeno podobo prinese tako blizu, da zlahka razločimo njeno rogljičasto obliko, podobno Lunini, kot jo vidimo s prostim oče- som tri dni po mlaju. 19 It. specie. galileo_3.indd 299 28.1.2008 9:18:02 300 IZBRANA PISMA Če si zdaj s temi opažanji pomagamo pri naši temi, pravim, da dobi tudi s Soncem osvetljena Luna žareče sijoč obstret, vendar ne tolikšnega kot Venera, saj je od Sonca bolj oddaljena kot ona in njen obstret od Venerinega ni samo ožji, marveč je dodan in pripet tudi na zelo veliko oblo, takšna se nam namreč zdi Luna zaradi svoje bližine; zato obstret Luni ne zakrije njene oblike, temveč jo le komaj zaznavno popači in vidimo samo to, da krožnica osvetljenega dela za malenkost presega krožnico temnega, tako da se zdi prva obod manjšega kroga in druga malce večjega: ta navidezni prirastek svetlega dela v primerjavi s temnim pa je samo dodano izžarevanje. Čeprav to izžarevanje s svojo šibkostjo ne zmore v celoti popačiti ali skriti Lunine podobe, tako kot docela zakrije Venerino, pa je vendarle dovolj močno, da zabriše in prikrije neznatne nepravilnosti in neravnine, ki bi mogle neznanskemu krogu s premerom dva tisoč milj pokvariti popolno okroglost: in čeprav nam teleskop Lunino podobo močno približa in s tem odstrani večino omenjenega izžarevanja, pa bližina le ni tolikšna in izžarevanje tako majhno, da ne bi čez in čez zadoščalo za izravnavo robatih grebenov skalnih vrhov, ki bi kje štrleli nad gore, ki se v številnih in zelo dolgih verigah širijo okrog Lune. In naj mi nihče ne ugovarja, češ da mora izžarevanje ovijati ves osvetljeni del Lune okrog in okrog, in če zmore zabrisati grbine in neravnine, ki bi se morale videti na zunanjem obodu, bi torej moralo narediti isto tudi v notranjosti, tj., na meji osvetljenosti in zabrisati vsako vidno nepravilnost in nazobčanost, tako da bi bila omenjena meja videti pravilna in enolična. Kdor bi tako oporekal, bi mu odgovoril, da je med vzroki, zaradi katerih naj bi nam bile neravnine zaznavne tako tu kot tam, velikanska razlika: saj je najverjetnejše, da višina vrhov, o katerih lahko verjamemo, da se vzdigujejo nad grebene drugih gora, ležečih na obodu, le za malenkost prekaša in presega običajno višino teh gora, in ta presežek bi bil že velik, če bi dopuščali, da znaša tretjino milje; s soncem že obsijani hrbti gorovij, ki štrlijo iz črnine temnega dela in se kot rti stegujejo iz morja teme, pa nam, narobe, niso vidni po zaslugi svoje višine, marveč širine in dolžine, saj se nam kažejo v dolžini desetih, dvajsetih, tridesetih, petdesetih milj in se z neznanskimi nepravilnostmi in nazobčanostjo zajedajo v mejo teme. Dodajmo, da je na osvetljenem delu v bližini te meje videti nepreštevne in zelo temne vdolbine, ki v dolžino ne merijo samo na desetine milj, marveč včasih tudi na stotine; in slednjič, med osvetljenimi vrhovi, ki jih, popolnoma ločene od svetlobne meje in obkrožene s temo, opažamo v osvetljenem galileo_3.indd 300 28.1.2008 9:18:02 301 IZBRANA PISMA delu, so številni vidni tudi mnogo milj stran od omenjene meje; zato se izžarevanje, če sprejmemo, da so tudi ti vrhovi okrog in okrog obdani z njim in da je tako tudi z osvetljenimi gorskimi grebeni, ki obkrožajo prej omenjene doline, in dolgimi hrbti, ki, že osvetljeni, štrlijo iz temnega dela Lune, vendarle ne more razširiti toliko milj daleč, da bi povezalo osvetljene dele z drugimi v soseščini, s tem pa izravnalo tolikšne nepra- vilnosti in jih kazalo očem kot neprekinjeno in enolično ploskev. Brez vsake težave pa bom pristal na to, da se zdijo številni osvetljeni vrhovi tik ob robu s svetlobo kot združeni z njo, čeprav so najbrž ločeni od nje s kakšnim ozkim vmesnim pasom teme; pa tudi na to, da nam kakšne zelo ozke soteske niso opazne zaradi zlivanja izžarevanja osvetljenih gorskih grebenov, s katerimi so obkrožene: v nasprotju z njimi pa so konice in zobje na obodu, ki zaradi tega, ker segajo v bleščeči krog in se z njim zlivajo, le za malenkost štrlijo v temno ozadje neba, neizbežno zastrti z izžarevanjem, ki kot venec ovija ves Lunin krog; in če nam zmore takšno izžarevanje skriti neznansko vbokli Venerin srp, kadar ga gledamo s prostim očesom, in nam ga kazati povsem enakega drugim zvezdam, lahko brez najmanjšega pomisleka sprejmemo in brez sence dvoma zatrdimo, da so neznatne vdolbine in izbokline na neznanskem Luninem obodu tako zagrnjene s svojim med seboj zlivajočim se izža- revanjem, da popolnoma izginejo, celo če jih gledamo s teleskopom. In da odstranimo še zadnji dvom o tem, kar se mi zdi, da sem povsem neizpodbitno dokazal, želim to tistemu, ki bo hotel pogledati, jasno pokazati še s poizkusom. Vzemimo zelo tenko železno ploščo in vanjo vrežimo dve reži, podobni narisanima tu zraven, in ena naj bo omejena z gladkimi robovi, druga pa z vijugastimi in hrapavimi; dajmo nato to ploščo v temen prostor, postavimo za njo širok in kot širina rež velik plamen, nazadnje pa sij tega plamena z vseh strani zakrijmo, tako da je videti samo svetlobo, ki prihaja skozi reži. Če bomo zdaj pogledali ti reži od blizu, bomo dobro razločili dve bleščeči črti, eno z gladkimi robovi in drugo s hrapavimi, kakršni sta tudi reži; če pa se bomo odmaknili za 150 korakov, bosta obe enako obkroženi z izžarevanjem in med njegovimi žarki se bodo nepravilnosti pri eni izgubile, tako da bosta imeli obe enak videz: če pa ju bomo iz tolikšne razdalje pogledali s teleskopom, bosta spet videti galileo_3.indd 301 28.1.2008 9:18:02 302 IZBRANA PISMA različni, taki kot prej, ko smo ju gledali od blizu. Če pa se potem od- daljimo na 1000 ali 1500 laktov, nam tudi teleskop njunih vidnih vrst ne bo zmogel tako približati, da bi ju videli različno obrobljeni in da bi mogli razločiti robatost in hrapavost tiste, ki je res taka. Prepričan sem, če se ne motim, da sem dovolj jasno povedal, kako tega, da se Lunina gorovja raztezajo vse do njenega skrajnega oboda, nisem trdil brez podpore vsakega dokaza, kakor hoče avtor problema, ampak spodbujen s potrebnimi argumenti; in menim tudi, da sem dovolj verjetno utemeljil, zakaj ni nujno, da so nam ta gorovja vidna: v potrditev tega se nisem želel vnovič sklicevati na nekoliko gostejši presojni ovoj, o katerem predpostavljam, da najbrž obdaja Luno, tako kot atmosfera iz izparin obdaja Zemljo, ker sem o tem povedal dovolj že v svojem Vestniku 20 in pa ker avtor problema o tem ne zine niti besedice. Kolikor si lahko predstavljam, je to ena od čeri, na katere naj bi bil po mnenju prečastitega nasedel, in mogoče misli na ta del, ko piše: Itaque, i n m a x i m a s d i f i c u l t a t u m a n g u s t i a s c o n i e c t u s , e a r e s po n d e r e c o n a t u s e s t ; quae eum magis in laqueos inducant quam exuant. Ac nos ipsi multiplex ac maximum rationum agmen brevi quodam commentariolo, memoriae atque exercitationis gratia, explicuimus, quo eius rationes labefactari ac profligari necesse est. 21 Če se mi kdaj posreči, da bom lahko videl te dokaze, bom, če se bom čutil prepričanega, več ko pripravljen spremeniti mnenje ali pa odgovoriti, če se mi bo zdelo, da to morem storiti. t oda če se vrnem k drugemu bistvenemu delu moje namere, na- mreč izpričati, da nisem tak bedak, da v dokazu, ki ga avtor problema navaja kot svojo domislico, ne bi prepoznal natanko tega, kar jaz trdim v Zvezdnem glasniku [oz. Vestniku]; pravim, da prečastiti kot tretje predpostavlja, da je Lunino telo skorajda popolna krogla s premerom, ki meri 2000 italijanskih milj: in isto pravim jaz v Vestniku. Na četrtem mestu potem predpostavlja, da je kateri od vrhov, ki so, že osvetljeni, vidni znotraj temnega dela Lune, res oddaljen od roba luči za dvajseti del Luninega premera, tj., 100 milj: in isto predpostavljam jaz v Vestniku. Slednjič preide k dokazu: in na podlagi predzadnjega iz Evklidove prve knjige in po ad unguem isti metodi, ki jo uporabljam jaz v Vestniku, sklepa, kar sklepam tudi jaz, namreč, da se omenjeni vrh vzdiguje več kot štiri milje visoko. Resda pri dokazovanju svojo utemeljitev na dolgo in široko pojasnjuje, kakor bi govoril otrokom hudo kratke pameti, in v 20 Prim. Zvezdni glasnik, str. 109–111. 21 Prim. str. 287, op. 11, Galileo ne citira istega citata obakrat enako – citata se delno razlikujeta. galileo_3.indd 302 28.1.2008 9:18:03 303 IZBRANA PISMA nasprotju z navado geometrov na skici brez vsake potrebe označuje tri kvadrate, najbrž zgolj zato, da bi dal skici večji pomen: medtem ko jaz v domnevi, da govorim ljudem s trohico pameti, uporabljam samo nujne besede, zlasti ker je dokaz sam na sebi zelo lahek in kratek. Če so torej premise, dokaz in sklep ad unguem isti, s katerimi sam predpostavljam, dokazujem in sklepam, sem, kar mene zadeva, skrajno osupel, kako kdo more in hoče obsojati in v mojih spisih kot napačno pobijati isto stvar, ki jo v svojih ponuja kot pravilno in brezhibno. Zdi se mi, da mi, če naj se očistim grehov, ki mi jih pripisuje avtor problema, ne preostaja nič drugega več kot ovreči še to, kar mi na koncu očita za povrh in kar se zdi tudi očetu Biancanu moja največja napaka: tj., da sem, čeprav dokaza ni mogoče izpeljati drugače, kot da vzame- mo čisti Lunin polmer brez višine gore, ki jo nameravamo izmeriti, vzel polmer skupaj s to višino, in tako nisem mogel priti do nobenega sklepa. 22 Ampak sprašujem prečastita očeta, od kod jima to, da jemljem polmer skupaj z višino gore in ne čistega polmera? Odgovarjata: ker pravim, da je nam vidni skrajni obod hribovit in ker pri dokazovanju ta obod uporabljam kot največji krog, mimo katerega gre tangencialni sončni žarek, je jasno, da ta žarek razen v dotikališču ne more srečati nobenega visokega vrha, ki bi bil oddaljen od dotikališča ne le za po meni predpostavljenih 100 milj, marveč tudi zgolj za ped. Ampak spet ju sprašujem, od kod sta v mojem spisu pobrala, da pri dokazovanju uporabljam skrajni vidni obod Lune za največji krog, ki poteka skozi dotikališče sončnega žarka na meji osvetljenosti in čez gorski vrh, ki je od omenjenega dotikališča oddaljen 100 milj? Prav gotovo take misli nista in nikoli ne bi mogla pobrati iz mojega spisa, marveč le iz lastne glave. In če sta hotela moje besede Intelligatur lunaris globus, cuius maximus circulus CAF 23 razumeti, kot da jemljem ta največji krog za krog, ki omejuje nam vidno Lunino poloblo, in ne za enega izmed neštetih, ki jih ima telo, je bila to njuna izbira, ne moj namen; kajti če sem že rekel, da je skrajni vidni obod ves hribovit in da na njem zaradi vzrokov, ki sem jih navedel, vrhovi niso videti višji od drugih delov, bi bil res najbolj otročje neumen, ko bi si bil med neštetimi krogi, ki so nadvse prikladni za moj namen, pomagal z edinim, ki za moje potrebe ni uporaben. Mogoče mi bosta odgovorila, da bi bil moral stvari pojasniti ob- širneje in reči, da si je treba predstavljati ravnino, ki seka Lunino oblo 22 Prim. sliko iz Zvezdnega glasnika na str. 112. 23 »Zamislimo si Lunino oblo, ki ima CAF za največji obod.« galileo_3.indd 303 28.1.2008 9:18:03 304 IZBRANA PISMA skozi dotikališče žarka in osvetljeni vrh, kar bi v preseku dalo največji krog CAF in višino gore AD. Kot sem že prej rekel, sem zmeraj do- mneval, da govorim z osebami, ki imajo nekaj izkušenj z geometrijo in ki iz preučevanja Evklida, Arhimeda, Apolonija, Ptolemaja in drugih vedo, da trdna telesa, kadar prikazujemo njihove lastnosti, pogosto sekamo z ravninami in da na njihovih presekih gradimo like hkrati z dokazi; zato bi bilo pri mojem zelo preprostem in lahkem dokazu vsako dodatno zgubljanje besed tako odveč in neumestno, kot bi se bilo prav in umestno spuščati v širša pojasnila v predavanju pred poslušalci, ki niso vsi enako poučeni o tem, kar naj bi jim pojasnili. Rad bi vas nehal nadlegovati, prečastiti, vendar ne da vas ne bi spet poprosil, ali bi se blagovolili zavzeti zame pri avtorju problema, zato da bi mi prečastiti izvolil pokazati še druge svoje ugovore proti meni, o katerih piše, da jih je tako po številu kakor teži zelo veliko: nadejam se, da jih bo še toliko laže dobiti, ker krščanska gorečnost in usmiljenje zapoveduje- ta, da naj bodo grešniki najprej posvarjeni, če pa potem prezirajo graje in vztrajajo pri svojih napakah, jih je treba razkrinkati in razglasiti za hudodelce. Uslišanju moje prošnje bi moralo biti nemalo v prid tudi to, da sam od sebe zahtevam, pravzaprav ponižno prosim, da bi bil deležen takih opominov; če bi mi bili odklonjeni, bi smel posumiti, da je oče, ko jih je zbral in objavil, meril bolj na to, da bi me osramotil, kakor na to, da bi me poboljšal. Zaradi tega in zaradi skupnega in vzvišenega hotenja pravega filozofa, da bi spoznal skrite resnice, se mi zdi umestno upati na izpolnitev te moje želje in nanjo nestrpno čakam. Kar zadeva pismo s 4. junija, ki vam je bilo, prečastiti, napisano iz Perugie, ne morem reči drugega, kot da sem, izzvan z nekim pismom, ki je bilo iz Perugie poslano v Rim presvetlemu in prečastitemu monsinjorju Diniju in je med drugim vsebovalo tudi tele besede: Tukaj vlada veliko nasprotovanje gospodu Galileiju in po dveh predstojnikih, s katerima s e m g o v o r i l , j i h n e b i s p r e o b r n i l n i t i P t o l e m a j , p a č e p r a v b i s e n a j p r e j sam spreobrnil etc., ki so jim sledili ugovori, na katere sem odgovoril; da sem, pravim, izzvan s tem pismom, omenjenemu monsinjorju Di- niju napisal, 24 kar se mi je zdelo potrebno, in sicer ne toliko zato, da bi utemeljil [svoje nazore] pred gospodi iz Perugie, kakor pred neštetimi drugimi, ki so odkrito oporekali mojim trditvam; števila teh se, kot dobro veste, prečastiti, ni dalo prešteti in jih še zdaj ne manjka. No, kakor se sam nisem nikoli čutil užaljenega, če mi je kdo ugovarjal, in to ne le 24 Prim. Galileovo pismo Diniju, str. 263–272. galileo_3.indd 304 28.1.2008 9:18:03 305 IZBRANA PISMA v mislih, marveč tudi v besedah in spisih, tako bi želel, da nihče in še posebno ti gospodje iz Perugie ne bi jemali za zlo, ker sem se poskušal izkazati verodostojnega, čeprav je res, da so nekateri med njimi imeli in imajo stvarem, ki sem jih napisal, nasprotna mnenja; in če bi bile te stvari tudi napačne, naj moje pisanje jemljejo, kot da ga ne naslavljam nanje, marveč na druge, ki so mi nasprotovali, ne da bi me bili količkaj užalili: in ker jaz ne bom nehal biti najvdanejši služabnik tem gospodom, pa čeprav bo njihovo prepričanje drugačno od mojega pisanja, bi rad, da bi se tudi oni zanesli, da moja vdanost ostaja nespremenjena. t ukaj končujem s prošnjo, da prisrčno pozdravite prečastitega očeta Clavia; vam pa z vsem spoštovanjem poljubljam roke. Iz Firenc, prvega septembra 1611 Vašega prečastitega blagorodja najvdanejši služabnik Galileo Galilei galileo_3.indd 305 28.1.2008 9:18:03 galileo_3.indd 306 28.1.2008 9:18:03 307 b i b l i o G R a F i j a i . P R i M a R N i V i R i 1 . G a l i l e o V a D el a i z d a j e i n p r e v o d i Zvezdnega glasnika Sidereus Nuncius, t ommaso Baglione, Benetke 1610. Sidereus Nuncius, v: Galileo Galilei, Opere di Galileo Galilei. Edizione nazionale sotto gli auspicii di sua maestà il re d’Italia, ur. A. Favaro [= EN], Giunti/Barbera, Firence 1964–1968, III. Galileo Galilei, Sidereus nuncius or the Sidereal Messenger, prevedel, napisal uvod, zaključek in opombe A. Van Helden, t he University of Chicago Press, Chicago 1989. ———, , Le messager des étoiles, prevedel, predstavil in napisal opombe F. Hallyn, Seuil, Pariz 1992. ———, , Sidereus nuncius / Le messager céleste, besedilo, latinsko- francoska izdaja, prevod in opombe I. Pantin, Les belles lettres, Pariz 1992. ———, , Sidereus Nuncius, latinsko-italijanska izdaja, uredil A. Batti- stini, prevedla M. t impanaro Cardini, Marsilio, Benetke 1993. ———, , Sidereus Nuncius. Nachricht von neuen Sternen, uredil H. Blumenberg, Suhrkamp, Frankfurt na Maini 2002. i z d a j e i n p r e v o d i p i s e m Galileo Galilei, Opere, EN, X in XI. Clavelin, M., Galilée copernicien. Le premier combat (1610–1616), Albin Michel, Pariz 2004. i z d a j e d r u g i h de l Galileo Galilei, Opere, EN, 21 zv. ———, , Il compasso geometrico et militare, v: R. V. Caffanelli (ur.), Il compasso geometrico e militare di Galileo Galilei. Testi, annotazi- galileo_3.indd 307 28.1.2008 9:18:03 308 BIBLIOGRAFIJA oni e disputa negli scritti di G. Galilei, M. Bernegger e B. Capra, Et S, Pisa 1992. ———, , Dialogo sopra i due massimi sistemi del mondo, tolemaico e copernicano, kritična izdaja in komentar O. Besomi in M. Helbing, Antenore, Padova 1998. ———, , Le mechaniche, kritična izdaja in uvodna študija R. Gatto, Olschki, Firence 2002. ———, , Il Saggiatore, kritična izdaja in komentar O. Besomi in M. Helbing, Antenore, Rim/Padova 2005. 2 . k e P l eR j e V a D el a i z d a j e i n p r e v o d i Razgovora z Zvezdnim glasnikom Kepler, J., Dissertatio cvm Nvncio Sidereo, Sedesanus, Praga 1610. ———, , Conversation with Galileo’s Sidereal Messenger, prevod, opombe in uvod E. Rosen, Johnson Reprint Corporation, New York 1965. ———, , Dissertatio e Narratio, latinsko-italijanska izdaja, uredila in prevedla E. Passoli in G. t abarroni, Bottega d’Erasmo, t orino 1972. ———, , Dissertatio cvm nvncio sidereo / Discussion avec le messager céleste, Narratio de observatis Jovis Satellitibvs / Rapport sur l’observation des satellites de Jupiter, besedilo, prevod in opombe I. Pantin, Les belles lettres, Pariz 1993. i z d a j e i n p r e v o d i d r u g i h de l Kepler, J., Gesammelte Werke [= GW], uredila W. van Dyck in M. Caspar, Kepler-Kommission der Bayerischen Akademie der Wis- senschaften, München 1937–… ———, The Dream, or Posthumous Work on Lunar Astronomy [= Som- nium oziroma Sanje], prevod, opombe in uvod E. Rosen, University of Wisconsin Press, Madison 1967. ———, Somnium seu opus posthumum de astronomiae lunari. Accedit Plutarchi libellus De facie quae in orbae lunae apparet, e Graeco latine redditus a Johanne Kepplero, faksimile izvirne izdaje iz leta 1634, ur. M. List in W. Gerlach, Biblio-Verlag, Osnabrück 1969. ———, Le Secret du monde, prevod, opombe in uvod A. Segonds, Gallimard, Pariz 1984. galileo_3.indd 308 28.1.2008 9:18:03 309 BIBLIOGRAFIJA ———, Apologia pro Tychone contra Ursum, latinsko-angleška izdaja, v: N. C. Jardine, The Birth of History and Philosophy of Science. Kepler’s ‘A Defence of Tycho against Ursus’, with Essays on Its Provenance and Significance, Cambridge University Press, Cambridge 1984. ———, Narratio de observatis a se quatuor Iouis satellitibus erronibus, v: isti, Dissertatio cvm nvncio sidereo / Discussion avec le messa- ger céleste, Narratio de observatis Jovis Satellitibvs / Rapport sur l’observation des satellites de Jupiter, besedilo, prevod in opombe I. Pantin, Les belles lettres, Pariz 1993. 3. D R U G i V i R i Acosta, J., De natura novi orbis, Birckman, Köln 1596. Alcinoos, Enseignement des doctrines de Platon [= Didascalicos], gr- ško-francoska izdaja, ur. P. Louis in J. Whittaker, Les belles lettres, Pariz 1990. Aristoteles (psevdo), De coloribus, latinski prevod in komentar Simon Portius, Vascosan, Pariz 1549. Aristoteles, Omnia quae extant opera […] Averrois Cordubensis in ea opera omnes commentarij, 11 zv., Giunta, Benetke 1562. ———, , Meteorologica, grško-angleška izdaja, uredil in prevedel H. D. P. Lee, Harvard University Press, Cambridge, Mass. 1952. ———, Metafizika, prevod, spremna beseda, opombe in glosarij V. Kalan, Založba ZRC, Ljubljana 1999. ———, F i z i k a . K n j i g e 1 , 2 , 3 , 4, prevedel, napisal uvodno besedo in opombe ter sestavil besedišče V. Kalan, Slovenska matica, Ljubljana 2004. ———, O nebu, grško-slovenska izdaja, prevod in glosarij P. Češarek, spremna študija in opombe M. Vesel, Založba ZRC, Ljubljana 2004. ———, , Seconds analytiques, grško-francoska izdaja, uvod, prevod, opombe, bibliografija in indeks P. Pellegrin, Flammarion, Pariz 2005. Averroes, De substantia orbis, v: Omnia quae extant opera [ …] Averrois Cordubensis in ea opera omnes commentarij. ———, , Commentaria Magna in Aristotelem De caelo et mundo, 2 zv., uredil J. Carmody, Peeters, Louvain 2003. galileo_3.indd 309 28.1.2008 9:18:03 310 BIBLIOGRAFIJA Brahe, t ., Opera omnia [= OO], ur. I. L. E. Dreyer, 15 zv., Swets & Zeitlinger, Amsterdam 1972. Bruno, G., Opera latine conscripta, ur. F. Fiorentiono, F. t occo et al., 3 zv., Morano, Neapelj 1879–1891. ———, , Kozmološki dialogi ( P e p e l n i č n a ve č e r j a , O v z r o k u , p o č e l u i n Enem, O n e s k o n č n e m , ve s o l j u i n s ve t o v i h), prevedla M. Mihelič, spremna študija M. Uršič, Slovenska matica, Ljubljana 2004. Bry, t h. de, Le Théâtre du Nouveau Monde, ur. M. Bouyer in J. P. Duviols, Gallimard, Pariz 1992. Campanella, t ., Apologia pro Galileo / Apologie de Galilée, besedilo, prevod in opombe M. P. Lerner, Les belles lettres, Pariz 2001. Capra, B., Usu seu fabrica circini cuiusdam proportionis, v: R. V. Caf- fanelli (ur.), Il compasso geometrico e mililitare di Galileo Galilei. Testi, annotazioni e disputa negli scritti di G. Galilei, M. Bernegger e B. Capra, Et S, Pisa 1992. Caesar, C. I., C. Iulii Caesaris commentarii de bello Gallico, G. Freytag, F. t empsky, Leipzig/Dunaj 1908. Cicero, M. t ., On the Nature of Gods / De natura Deorum, Academics / Academica, latinsko-angleška izdaja, prev. H. Rackham, Harvard University Press, Cambridge, Mass. 2000. Da Vinci, L., Traktat o slikarstvu, prevedla t . Jurca in M. Žlender, spremna študija J. Mikuž, Studia humanitatis, Ljubljana 2005. De Cusa, N., De docta ignorantia, liber secundus. Die belehrte Unwis- senheit. Buch II, latinsko-nemška izdaja, uredil, prevedel, predgovor in opombe napisal P. Wilpert, drugo, izboljšano izdajo uredil H. G. Senger, Felix Meiner, Hamburg 1979. De Veer, G., Diarium nauticum, Cornelius Nicolaus, Amsterdam 1598. Della Porta, G., Magia naturalis, Horatius Salvanius, Neapelj 1589. Delle Colombe, L., Discorso […] nel quale si dimonstra che la nuova s t e l l a a p p a r i t a l ’ o t t o b r e p a s sa t o 1 60 4 n e l S a g i t t a r i o n o n è c o m e t a , né stella generatta o create di nuovo […], Giunta, Firence 1606. ———, Lodovico delle Colombe contro il moto della terra, v: Galileo Galilei, Opere, EN, III. Diogenes Laertius, Lives of Eminent Philosophers, 2 zv., grško–angleška izdaja, uredil in prevedel R. D. Hicks, Harvard University Press, Cambridge, Mass. 2000. Euclides, Opera omnia, uredila J. L. Heiberg in H. Menge, 8 zv. in 1 dod., t eubner, Leipzig 1883–1916. galileo_3.indd 310 28.1.2008 9:18:03 311 BIBLIOGRAFIJA Gilbert, W., De magnete, angleški prevod P. F. Mottelaya (1893), Dover, New York 1958. Horky, M., Brevissima peregrinatio contra Nuncium sidereum nuper ad omnes philosophos et mathematicos emissum a Galileo Galileo, v: Galileo Galilei, Opere, EN, III. Ioannes Sacrobosco, De sphaera, latinsko-angleška izdaja, uredila in prevedla L. t horndike, v: L. t horndike, The Sphere of Sacrobo- sco and Its Commentators, University of Chicago Press, Chicago 1949. Kopernik, N., O revolucijah nebesnih sfer, prva knjiga, latinsko-sloven- ska izdaja, prevod, opombe in spremna študija M. Vesel, Založba ZRC, Ljubljana 2003. Lucian, Verae Historiae / A True Story, grško-angleška izdaja, uredil in prevedel A. M. Harmon, v: Works, 1. zv., Harvard University Press, Cambridge, Mass. 1913. Lukrecij, O naravi sveta, prevod in komentar A. Sovrè, Slovenska matica, Ljubljana 1959. Macrobius, Commentary on the Dream of Scipio, prevod, uvod in opom- be W. H. Stahl, Columbia University Press, New York 1990. Maestlin, M., Disputatio de multifarris motuum planetarum in caelo apparentibus irregularitatibus, t übingen 1606. Marius, S., Mundus Iovialis, Nürenberg 1614, iz latinščine v anglešči- no prev. A. O. Prickard, »t he Mundus Jovialis of Simon Marius«, Observatory 39 (504–507/1916), str. 367–381, 403–412, 443–452, 498–503. Mauri, A., Considerazioni d’Alimberto Mauri sopra alcuni luoghi del Discorso di Lodovico delle Colombe intorno alla stella apparita nel 1 60 4, Antonio Caneo, Firence 1606. Ovid, P. N., Metamorphoses / Metamorphoseon, 2 zv., grško-angleška izdaja, prev. J. Miller, Harvard University Press, Cambridge, Mass., 1999. Platon, Zbrana dela, 1. zv., prevod in spremna besedila G. Kocijančič, Mohorjeva družba, Celje 2004. Pliny, Natural History, latinsko-angleška izdaja, 10 zv., različni preva- jalci, Harvard University Press, Cambridge, Mass. 1966–1984. Plutarchus (psevdo), Placita philosophorum, v: Moralia, 5. zv., ur. J. Mau, t eubner, Leipzig 1971. Plutarchus, De facie quae in orbe Lunae apparet, prevod Guilelmusa Xylanderja, Girolamus Scotus, Benetke 1572. galileo_3.indd 311 28.1.2008 9:18:03 312 BIBLIOGRAFIJA ———, , Moralia, Girolamus Scotus, Benetke 1572. ———, , The Face on the Moon, grško-angleška izdaja, uredil in preve- del H. Cherniss, v: Plutarch’s Moralia, 12. zv., Harvard University Press, Cambridge, Mass. 1957. Predsokratiki, izbral in prevedel A. Sovrè, Slovenska matica, Ljubljana 1998. Proclus, A Commentary on the First Book of Euclid’s Elements, prevod, uvod in opombe G. R. Morrow, predgovor I. Mueller, Princeton University Press, Princeton 1970. Propercij, S., Pesmi, prev. J. Mlinarič, Obzorja, Maribor 1973. Ptolemaeus, Synthaxis mathematica, 2 zv., uredil J. L. Heiberg, t eubner, Leipzig 1898–1903. ———, , Tetrabiblos, grško-angleška izdaja, uredil in prevedel F. E. Robins, Harvard University Press, Cambridge Mass. 1940. ———, , The Almagest, prevod, uvod in opombe G. J. t oomer, Princeton University Press, Princeton 1998. Reinhold, E, Theoricae novae planetarum G. Purbachii Germani ab Erasmo Reinholdo […] illustratae scholiis, Carolus Perier, Pariz 1557. Rheticus, G. J., Narratio Prima, kritična izdaja, francoski prevod in komentar H. Hugonnard-Roche in J.-P. Verdet v sodelovanju z M.-P. Lernerjem in A.-P. Segondsom, Poljska akademija znanosti, Wroclaw/Varšava 1982. Roffeni, A., Epistola apologetica contra caecam peregrinationem cui- usdam furiosi Martini, cognomine Horkij editam adversus nuntium sidereum, v: Galileo Galilei, Opere, EN, III. Seneca, L. A., Tragedies, 2 zv., latinsko-angleška izdaja, uredil in prevedel J. G. Fitsch, Harvard University Press, Cambridge, Mass. 1953. Sizzi, F., Dianoia astronomica, optica, physica, v: Galileo Galilei, Opere, EN, III. Suetonius, t . G., Lives of the Caesars, prevedla, napisala uvod in opombe C. Edwards, Oxford University Press, Oxford 2000. Wedderburn, J., Quatuor problematum quae Martinus Horky contra Nuncium Sidereum de quatuor planetis novis dissertanda proposuit confutatio, v: Galileo Galilei, Opere, EN, III. galileo_3.indd 312 28.1.2008 9:18:03 313 BIBLIOGRAFIJA i i . s e k U N D a R N i V i R i Adams, C. W., »A Note on Galileo’s Determination of the Hight of Lunar Mountains«, Isis 17 (1932), str. 427–429. Alexander, A., »Lunar Maps and Coastal Outlines: t homas Harriot’s Mapping of the Moon«, Studies in History and Philosophy of Science 29 (3/1998), str. 345–368. Ariew, R., »Galileo’s Lunar Observations in the Context of Medieval Lunar t heory«, Studies in the History and Philosophy of Science 15 (3/1984), str. 213–226. ———, »the Initial Response to Galileo’s Lunar Observations«, , »t he Initial Response to Galileo’s Lunar Observations«, Studies in History and Philosophy of Science 32 (2001), str. 557–570. ———, »the Phases of Venus before 1610«, , »t he Phases of Venus before 1610«, Studies in the History and Philosophy of Science 18 (1/1987), str. 81–91. Baine Campbell, M., Wonder and Science: Imagining Worlds in Early Modern Europe, Cornell University Press, Ithaca/London 1999. Battistini, A., »Introduzione«, v: Galileo Galilei, Sidereus Nuncius, ur. A. Battistini, prev. M. t . Cardini, Marsilio, Benetke, str. 9–67. Bedini, S., »t he Instruments of Galileo Galilei«, v: E. McMullin (ur.), Galileo. Man of Science, Basic Books, New York/London 1967, str. 256–291. Beretta, F. (ur.), Galilée en procès, Galilée réhabilité? Éditions saint- augustin, Saint-Maurice 2005. Besomi, O. in Camerota, M., Galileo e il Parnaso tychonico, Olschki, Firence 2000. Biagioli, M., »t he Social Status of Italian Mathematicians, 1450–1600«, History of Science 27 (1989), str. 41–95. ———, »Galileo’s System of Patronage«, , »Galileo’s System of Patronage«, History of Science 28 (1990), str. 1–62. ———, , Galileo Courtier. The Practice of Science in the Culture of Absolutism, University of Chicago Press, Chicago/London 1993. ———, »Playing with the Evidence«, , »Playing with the Evidence«, Early Science and Medicine 1 (1996), str. 70–105. ——, »Replication or Monopoly? t he Economics of Invention and Discovery in Galileo’s Observations of 1610«, Science in Context 13 (3–4/2000), str. 547–93. ——, Galileo’s Instruments of Credit. Telescopes, Images, Secrecy, t he University of Chicago Press, Chicago/London 2006. galileo_3.indd 313 28.1.2008 9:18:03 314 BIBLIOGRAFIJA Bloom, t ., »Borrowed Perceptions: Harriot’s Maps of the Moon«, Jour- nal for the History of Astronomy 9 (1978), str. 117–122. Blumenberg, H., Geneza kopernikanskega sveta, prev. t . Virk, Cankar- jeva založba, Ljubljana 2001. ———, »Das Fernrohr und die Ohnmacht der Wahrheit«, v: Galileo , »Das Fernrohr und die Ohnmacht der Wahrheit«, v: Galileo Galilei, Sidereus Nuncius. Nachricht von neuen Sternen, str. 7–75. Bonelli, M. L. in Shea, W. R. (ur.), Reason, Experiment, and Mysticism in the Scientific Revolution, Science History Publications, New York 1975. Booth, S. in Van Helden, A., »t he Virgin and the t elescope: t he Mo- ons of Cigoli and Galileo«, Science in Context 13 (3–4/2000), str. 463–488. Brecht, B., Galileo Galilei, prev. J. Moder, v: Izbrana dela, 1. zv., izbral in uredil B. Kreft, Cankarjeva založba, Ljubljana 1962, str. 327–446. Bredekamp, H., »Gazing Hands and Blind Spots: Galileo as Draftsman«, Science in Context 13 (3–4/2000), str. 423–462. Brown, H., »Galileo on the t elescope and the Eye«, Journal of the History of Ideas 46 (1985), str. 487–501. Bucciantini, M., Galileo e Keplero. Filosofia, cosmologia e teologia nell’età della Controriforma, Einaudi, t orino 2003. Byard, M. M., »Galileo and the Artists«, History Today 38 (feb./1988), str. 30–38. Cajori, F., »History of Determinations of the Heights of Mountains«, Isis 12 (1929), str. 482–514. Camerota, M., Galileo Galilei e la cultura scientifica nell’età della controriforma, Salerno, Rim 2004. ———, »Galileo’s Eye: Linear Perspective and Visual Astronomy«, , »Galileo’s Eye: Linear Perspective and Visual Astronomy«, Galilaeana 1 (2004), str. 143–170. Carugo, A. in Crombie, A. C., »t he Jesuits and Galileo’s Ideas of Science and of Nature«, Annali dell’Instituto e Museo di Storia della Scienza di Firenze 8 (2/1983), str. 3–68. Casini, P., »Il ‘Dialogo’ di Galileo e la Luna di Plutarco«, v: P. Galluzzi (ur.), Novità celesti e crisi del sapere, str. 57–62. Caspar, M., Kepler, Dover, New York 1993. Cassati, R., La Découverte de l’ombre. De Platon à Galilée, l’histoire d’une enigme qui a fasciné les grands esprits de l’humanité, iz italijanščine prev. P.-E. Dauzat, Albin Michel, Pariz 2002. Cavichi, E. »Painting the Moon«, Sky and Telescope 82 (1991), str. 313–315. galileo_3.indd 314 28.1.2008 9:18:03 315 BIBLIOGRAFIJA Chareix, F., Le mythe Galilée, puf, Pariz 2002. Chevalley, C., »Kepler et Galilée dans la bataille du ‘Sidereus Nuncius’«, v: P. Galluzzi (ur.), Novità celesti e crisi del sapere, str. 167–176. Clavelin, M., La philosophie naturelle de Galilée, Albin Michel, Pariz 1996. ———, , Galilée copernicien. Le premier combat (1610–1616), Albin Michel, Pariz 2004. ———, »Le copernicianisme et la mutation de la philosophie naturelle«, , »Le copernicianisme et la mutation de la philosophie naturelle«, Revue de Metaphysique et de Morale 43 (3/2004), str. 353–370. Cohen, I. B., »t he Influence of t heoretical Perspective on the Interpre- tation of Sense Data: t ycho Brahe and the New Star of 1572, and Galileo and the Mountains of the Moon«, Annali dell’Istituto e Museo di Storia della Scienza di Firenze 5 (1/1980), str. 3–14. ———, »What Galileo Saw: the Experience of Looking through a , »What Galileo Saw: the Experience of Looking through a t elescope«, v: P. Mazzoldi (ur.), From Galileo’s Occhialino to Op- toelectronics, World Scientific, London 1993, str. 445–472. Corsano, A., »Il Socratismo di Galileo e la luna«, Belfagor 21 (2/1966), str. 150–155. Dear, P., Revolutionizing the Sciences. European Knowledge and its Ambitions, 1500–1700, Palgrave, New York 2001. Deiss, B. M. in Nebel, V., »On a Pretended Observation of Saturn by Galileo«, Journal for the History of Astronomy 29 (3/1998), str. 215–220. Dick, S. J., La pluralité des mondes, iz angleščine prev. M. Rolland, ACt ES SUD, Le Méjan 1989. Dietz Moss, J., Novelties in the Heaven. Rhetoric and Science in the Copernican Controversy, t he University of Chicago Press, Chicago 1993. Drake, S., Discoveries and Opinions of Galileo, Anchor Books, New York 1957. ———, »the Starry Messenger«, , »t he Starry Messenger«, Isis 49 (1958), str. 346–347. ———, »the Accademia dei Lincei«, v: S. Drake, , »t he Accademia dei Lincei«, v: S. Drake, Galileo Studies, t he University of Michigan Press, Ann Arbor 1970, str. 79–94. ———, »Galileo, Kepler and their Intermediaries«, v: S. Drake, , »Galileo, Kepler and their Intermediaries«, v: S. Drake, Ga- lileo Studies, t he University of Michigan Press, Ann Arbor 1970, str. 123–139. ———, »Galileo and the telescope«, v: S. Drake, , »Galileo and the t elescope«, v: S. Drake, Galileo Studies, t he University of Michigan Press, Ann Arbor 1970, str. 142–144. galileo_3.indd 315 28.1.2008 9:18:03 316 BIBLIOGRAFIJA ———, , Galileo Studies, t he University of Michigan Press, Ann Arbor 1970. ———, »Galileo’s First telescopic Observations«, , »Galileo’s First t elescopic Observations«, Journal for the History of Astronomy 7 (1976), str. 153–168. ———, , Galileo at Work. His Scientific Biography, Dover, New York 1978. ———, »Galileo and Satellite Prediction«, , »Galileo and Satellite Prediction«, Journal for the History of Astronomy 10 (1979), str. 75–95. ———, , Telescopes, Tides, and Tactics. A Galilean Dialogue about the Starry Messenger and Systems of the World, t he University of Chicago Press, Chicago/London 1983. ———, »Galileo, Kepler, and Phases of Venus«, , »Galileo, Kepler, and Phases of Venus«, Journal for the History of Astronomy 15 (3/1984), str. 198–208. ———, »Galileo’s Steps to Full Copernicanism, and Back«, , »Galileo’s Steps to Full Copernicanism, and Back«, Studies in History and Philosophy of Science 18 (1/1987), str. 93–105. ———, , Galileo. Pioneer Scientists, University of t oronto Press, t o- ronto 1990. Dreyer, J. L. E., History of Astronomy from Thales to Kepler, Dover, New York 1953. Dupré, S., »Mathematical Instruments and the ‘t heory of the Concave Spherical Mirror’: Galileo’s Optics Beyond Art and Science«, Nun- cius 15 (2/2000), str. 551–588. ———, »Galileo’s telescope and Celestial Light«, , »Galileo’s t elescope and Celestial Light«, Journal for the History of Astronomy 34 (4/2003), str. 369–399. ———, »Ausiono’s Mirrors and Galileo’s Lenses: the telescope and , »Ausiono’s Mirrors and Galileo’s Lenses: the t elescope and Sixteenth-Century Practical Optical Knowledge«, Galilaeana 2 (2005), str. 145–180. Edgerton, S. Y., »Galileo, Florentine ‘Disegno’ and the ‘Strange Spot- tednesse’ of the Moon«, Art Journal 44 (3/1984), str. 225–32. Fantoli, A., Galileo: for Copernicanism and for the Church, Vatican Observatory Publications, Vatikan 2003. Feldhay, R., Galileo and the Church. Political Inquisition or Critical Dialogue?, Cambridge University Press, Cambridge 1995. Feyerabend, P., Proti metodi, prev. S. Hozjan, Studia humanitatis, Ljubljana 1999. Field, J. V., Kepler’s Geometrical Cosmology, University of Chicago Press, Chicago 1988. Galluzzi, P. (ur.), Novità celesti e crisi del sapere, Giunti-Barbera, Firence 1984. galileo_3.indd 316 28.1.2008 9:18:04 317 BIBLIOGRAFIJA Geymonat, L., Galilée, iz italijanščine prev. F.-M. Rosset in S. Martin, Seuil, Pariz 1992. Gingerich, O., »Dissertatio cum Professore Righini et Sidereo Nuncio«, v: M. L. Bonelli in W. R. Shea (ur.), Reason, Experiment, and My- sticism in the Scientific Revolution, str. 77–88. ———, »Galileo and the Phases of Venus«, , »Galileo and the Phases of Venus«, Journal for the History of Astronomy 15 (3/1984), str. 209–210. ———, »Galileo’s Astronomy«, v: W. A. Wallace (ur.), , »Galileo’s Astronomy«, v: W. A. Wallace (ur.), Reinterpreting Galileo, t he Catholic University of America Press, Washington, D. C. 1986, str. 111–126. ———, »Galileo and the Phases of Venus«, v: O. Gingerich, , »Galileo and the Phases of Venus«, v: O. Gingerich, The Great Copernican Chase and Other Adventures in Astronomical History, Sky Publishing Corporation/Cambridge University Press, Cambrid- ge, Mass. 1992, str. 98–104. Gingerich, O. in Van Helden, A., »From ‘Occhiale’ to Printed Page: t he Making of Galileo’s ‘Sidereus Nuncius’«, Journal for the History of Astronomy 34 (3/2003), str. 251–266. Goldstein, B. R., »t he Pre-telescopic t reatment of the Phases of Venus and Apparent Size of Venus«, Journal for the History of Astronomy 27 (1/1996), str. 1–12. Grant, E., Planets, Stars, and Orbs. The Medieval Cosmos, 1200–1687, Cambridge University Press, Cambridge, Mass. 1996. Guthke, K. S., »Nightmare and Utopia: Extraterrestrial Worlds from Galileo to Goethe«, Early Science and Medicine 8 (3/2003), str. 173–195. Hallyn, F., »Introduction«, v: Galileo Galilei, Le Messager des étoiles, str. 14–101. ———, , Les structures rhétoriques de la science. De Kepler à Maxwell, Seuil, Pariz 2004. Hamou, Ph., La mutation du visible. Essai sur la portée épistémologique des instruments d’optique au XVIIe siècle, 1. zv., Du ‘Sidereus Nun- cius’ de Galilée à la ‘Dioptrique’ cartésienne, Presses Universitaires du Septentrion, Villeneuve d’Ascq 1999. Hartner, W., »Galileo’s Contribution to Astronomy«, v: E. McMullin (ur.), Galileo. Man of Science, str. 178–194. Hughes, D. W., »Was Galileo 2000 Years t oo Late?«, Nature 296 (18. marec 1982), str. 199. Jaki, S. L., »t he Milky Way before Galileo«, Journal for the History of Astronomy 2 (1971), str. 161–167. galileo_3.indd 317 28.1.2008 9:18:04 318 BIBLIOGRAFIJA ———, »the Milky Way from Galileo to Wright«, , »t he Milky Way from Galileo to Wright«, Journal for the History of Astronomy 3 (1972), str. 199–204. Jardine, N., The Birth of History and Philosophy of Science. Kepler’s ‘A Defence of Tycho against Ursus’, with Essays on Its Provenance and Significance, Cambridge University Press, Cambridge 1984. ———, »the Places of Astronomy in Early-Modern Culture«, , »t he Places of Astronomy in Early-Modern Culture«, Journal for the History of Astronomy 29 (1/1998), str. 49–62. Koyré, A., O d s k l e n j e n e g a s ve t a d o n e s k o n č n e g a u n i v e r z u m a, prev. B. Kante, ŠKUC/FF, Ljubljana 1988. ———, , Znanstvena revolucija, prev. S. Jerele et al., Založba ZRC, Ljubljana 2006. Lattis, J. M., Between Copernicus and Galileo. Christoph Clavius and the Collapse of the Ptolemaic System, Chicago University Press, Chicago/London 1994. Lawson, A. E., »What Does Galileo’s Discovery of Jupiter’s Moons t ell Us About the Process of Scientific Discovery«, Science and Education 11 (2002), str. 1–24. Lindberg, D. C., Theories of Vision from al-Kindi to Kepler, t he Uni- versity of Chicago Press, Chicago/London 1981. ———, »Optics in Sixteenth Century Italy«, v: P. Galluzzi (ur.), , »Optics in Sixteenth Century Italy«, v: P. Galluzzi (ur.), Novità celesti e crisi del sapere, str. 131–148. Machamer, P., »Feyerabend and Galileo: t he Interaction of t heories, and the Reinterpretation of Experience«, Studies in History and Philosophy of Science 4 (1973), str. 1–46. ——— (ur.), (ur.), The Cambridge Companion to Galileo, Cambridge Uni- versity Press, Cambridge 1998. Malet, A., »Early Conceptualisations of the t elescope as an Optical In- strument«, Early Science and Medicine 10 (2/2005), str. 237–262. Martinelli, R. B., »Paul Homberger: il primo intermediario tra Galileo e Keplero«, Galilaeana 1 (2004), str. 171–181. Mason, S., »Galileo’s Scientific Discoveries, Cosmological Confronta- tions, and the Aftermath«, History of Science 40 (2002), str. 1–30. McMullin, E. (ur.), Galileo. Man of Science, Basic Books, New York 1967. ——— (ur.), (ur.), The Church and Galileo, University of Notre Dame Press, Notre Dame, Indiana 2005. Meeus, J., »Galileo’s First Records of Jupiter’s Satellites«, Sky and Telescope 24 (1962), str. 137–139. Montgomery, S. L., »t he First Naturalistic Drawings of the Moon: Jan galileo_3.indd 318 28.1.2008 9:18:04 31 BIBLIOGRAFIJA van Eyck and the Art of Observation«, Journal for the History of Astronomy 25 (4/1994), str. 317–320. Newman, W. R. in Grafton, A. (ur.), Secrets of Nature. Astrology and Alchemy in Early Modern Europe, MIt Press, Cambridge, Mass. 2001, str. 133–172. Ostrow, S. F., »Cigoli’s Immacolata and Galileo’s Moon: Astronomy and the Virgin in Early Seicento Rome«, Art Bulletin 78 (2/1996), str. 218–235. Palmieri, P., »Galileo and the Discovery of the Phases of Venus«, Journal for the History of Astronomy 32 (2/2001), str. 110–129. Pantin, I., »Introduction«, v: Galileo Galilei, Sidereus Nuncius / Le Messager Celeste, str. IX–CIV. ———, »Galilée, la lune et les jésuites. �� propos du ‘Nuncius Side- , »Galilée, la lune et les jésuites. �� propos du ‘Nuncius Side - reus Collegii Romani’ et du ‘problème de Mantoue’«, Galilaeana 2 (2005), str. 19–42. Peters, W. t ., »t he Appearances of Venus and Mars in 1610«, Journal for the History of Astronomy 15 (3/1984), str. 211–214. Prickard, A. O., »Note on ‘Simon Marius’ and the ‘Mundus Jovialis’«, The Observatory 39 (511/1917), str. 119–122. Reaves, G. in Pedretti, C., »Leonardo da Vinci’s Drawings of the Sur- face Features of the Moon, Journal for the History of Astronomy 18 (1/1987), str. 55–58. Redondi, P., »La luce ‘messaggio celeste’«, v: P. Galluzzi (ur.), Novità celesti e crisi del sapere, str. 177–187. Reeves, E., Painting the Heaven: Art and Science in the Age of Galileo, Princeton University Press, Princeton 1997. Righini, G., »New Light on Galileo’s Lunar Observations«, v: M. L. Bonelli in W. R. Shea (ur.), Reason, Experiment, and Mysticism in the Scientific Revolution, str. 59–76. ———, »L’Oroscopo Galileiano di Cosimo de’ Medici«, , »L’Oroscopo Galileiano di Cosimo de’ Medici«, Annali dell’Istituto e Museo di Storia della Scienza di Firenze 1 (1976), str. 29–36. ———, , Contributo alla interpretazione scientifica dell’ opera astro- nomica di Galileo, Istituto e Museo di Storia della Szienza, Firence 1978. Roche, J. »Harriot, Galileo, and Jupiter’s Satellites«, Archives interna- tionales d’histoire des sciences 32 (1982), str. 9–51. Ronchi, V., »t he Influence of the Early Developement of Optics on galileo_3.indd 319 28.1.2008 9:18:04 320 BIBLIOGRAFIJA Science and Philosophy«, v: E. McMullin (ur.), Galileo. Man of Science, str. 195–206. Rosen, E., The Naming of the Telescope, Henry Schuman, New York 1947. ———, »the title of Galileo’s ‘Sidereus Nuncius’«, , »t he t itle of Galileo’s ‘Sidereus Nuncius’«, Isis 41 (1950), str. 287–289. ———, »the Authenticity of Galileo’s Letter to Landucci«, , »t he Authenticity of Galileo’s Letter to Landucci«, Modern Language Quarterly 12 (1951), str. 473–486. ———, »When Did Galileo Make His First telescope«, , »When Did Galileo Make His First t elescope«, Centaurus 2 (1951), str. 44–51. ———, »Galileo and the Distance between the Earth and the Moon«, , »Galileo and the Distance between the Earth and the Moon«, Isis 43 (1952), str. 344–348. ———, »Did Galileo Claim He Invented the telescope?«, , »Did Galileo Claim He Invented the t elescope?«, Proceedings of the American Philosophical Society 98 (1954), str. 304–312. ———, »the Invention of Eyeglasses«, , »t he Invention of Eyeglasses«, Journal for the History of Medicine and the Allied Sciences 11 (1/1956), str. 11–46. ———, »the Invention of Eyeglasses«, , »t he Invention of Eyeglasses«, Journal for the History of Me- dicine and the Allied Sciences 11 (2/1956), str. 183–218. ———, »Galileo and Kepler: their First two Contacts«, , »Galileo and Kepler: t heir First t wo Contacts«, Isis 57 (1966), str. 262–264. ———, »Stillman Drake’s ‘Discoveries and Opinions of Galileo’«, , »Stillman Drake’s ‘Discoveries and Opinions of Galileo’«, Journal for the History of Ideas 48 (1957), str. 439–448. Rossi, P., Rojstvo moderne znanosti v Evropi, prevedel M. Bajt, *cf., Ljubljana 2004. Rutkin, H. D., »Celestial Offerings: Astrological Motifs in the Dedica- tory Letters of Kepler’s ‘Astronomia Nova’ and Galileo’s ‘Sidereus Nuncius’«, v: W. R. Newman in A. Grafton (ur.), Secrets of Nature, str. 133–172. Shea, W., »Galileo’s Copernicanism: t he Science and Rhetorics«, v: P. Machamer (ur.), The Cambridge Companion to Galileo, str. 211–243. ———, »Loking at the Moon as Another Earth. terrestrial Analogies , »Loking at the Moon as Another Earth. t errestrial Analogies and Seventeenth-century t elescope«, v: F. Hallyn (ur.), Metaphors and Analogy in the Sciences, Kluwer Academic Publisher, Dordrecht 2000, str. 83–104. Shea, W. in Artigas, M., Galileo in Rome, Oxford University Press, Oxford 2003. Shirley, J. W., »t homas Harriot’s Lunar Observations«, v: J. W. Shirley galileo_3.indd 320 28.1.2008 9:18:04 321 BIBLIOGRAFIJA (ur.), A Source Book for the Study of Thomas Harriot, Arno Press, New York 1981, str. 284–308. Simon, G., Kepler: astronom, astrologue, Gallimard, Pariz 1992. ———, , Sciences et savoires aux XVIe et XVIIe siècles, Presses uni- versitaires du Septentrion, Villeneuve d’Ascq 1996. ———, , Archéologie de la vision. L ’optique, le corps, la peinture, Seuil, Pariz 2003. Sluiter, E., »t he t elescope Before Galileo«, Journal for the History of Astronomy 28 (3/1997), str. 223–234. Spranzi, M., »Galileo and the Mountains of the Moon: Analogical Re- asoning, Models and Metaphors in Scientific Discovery«, Journal of Cognition and Culture 4 (3/2004), str. 451–483. Standish, E. M., »Galileo’s Observations of Neptune«, Baltic Astronomy 6 (1997), str. 97–104. Strathern, P., The Medici. Godfathers of the Renaissance, Pimlico, London 2005. Swerdlow, N. M., »Galileo’s Discoveries with the t elescope and t heir Evidence for Copernican t heory«, v: P. Machamer (ur.), The Cam- bridge Companion to Galileo, str. 244–270. t abarroni, G., »I desegni autografi della Luna e altre espressioni figu- rative dei manoscritti galileiani«, v: P. Galluzzi (ur.), Novità celesti e crisi del sapere, str. 51–56. t orrini, M., »‘Et vidi caelum novum et terram novam’. A proposito di rivoluzione scientifica e libertinismo«, Nuncius 1 (2/1986), str. 49–77. Van Helden, A., »‘Annulo cingitur’: the Solution of the Problem of Sa- turn«, Journal for the History of Astronomy 5 (1974), str. 155–174. ———, »the telescope in the Seventeenth Century«, , »t he t elescope in the Seventeenth Century«, Isis 65 (1974), str. 38–58. ———, »Saturn and his Anses«, , »Saturn and his Anses«, Journal for the History of Astronomy 5 (1974), str. 105–121. ———, »the Historical Problem of the Invention of the telescope«, , »t he Historical Problem of the Invention of the t elescope«, History of Science 13 (1975), str. 251–63. ———, »the Astronomical telescope, 1611–1650«, , »t he Astronomical t elescope, 1611–1650«, Annali dell’Istituto e Museo di Storia della Scienza di Firenze 1 (2/1976), str. 13–36. ———, »the Invention of the telescope«, , »t he Invention of the t elescope«, Transactions of the American Philosophical Society 67 (4/1977), str. 1–67. ———, »Galileo on the Sizes and Distances of the Planets«, , »Galileo on the Sizes and Distances of the Planets«, Annali galileo_3.indd 321 28.1.2008 9:18:04 322 BIBLIOGRAFIJA dell’Istituto e Museo di Storia della Scienza di Firenze 7 (1982), str. 65–86. ———, »Galileo and the telescope«, v: P. Galluzzi (ur.), , »Galileo and the t elescope«, v: P. Galluzzi (ur.), Novità celesti e crisi del sapere, str., 149–158. ———, , Measuring the Universe: Cosmic Dimensions from Aristarchus to Halley, University of Chicago Press, Chicago 1985. ———, »Galileo, telescopic Astronomy, and the Copernican System«, , »Galileo, t elescopic Astronomy, and the Copernican System«, v: R. t aton in C. Wilson (ur.), The General History of Astronomy, zv. 2A, Cambridge University Press, Cambridge 1989, str. 81–105. Vesel, M., U č e n a n e v e d n o s t N i k o l a j a K u z a n s k e g a : K u z a n s k i in k o n s t i t u- cija univerzuma moderne znanosti, Založba ZRC, Ljubljana 2000. ———, »Med nebom in zemljo: uvod v Aristotelovo razpravo ‘O nebu’«, , »Med nebom in zemljo: uvod v Aristotelovo razpravo ‘O nebu’«, v: Aristotel, O nebu, str. 293–334. ———, Astronom-filozof. Nikolaj Kopernik, gibanje Zemlje in znan- stvena revolucija, Založba ZRC, Ljubljana 2007. Wallace, W. A., »Galileo’s Early Arguments for Geocentrism and his Later Rejection of t hem«, v: P. Galluzzi (ur.), Novità celesti e crisi del sapere, str. 31–40. ——— (ur.), (ur.), Reinterpreting Galileo, t he Catholic University of America Press, Washington 1986. Westfall, R. S., »Galileo and the Academia dei Lincei«, v: P. Galluzzi (ur.), Novità celesti e crisi del sapere, str. 189–200. ———, »Science and Patronage: Galileo and the telescope«, , »Science and Patronage: Galileo and the t elescope«, Isis 76 (1985), str. 11–30. Whitaker, E., »Galileo’s Lunar Observations and the Dating of the Composition of ‘Sidereus Nuncius’«, Journal for the History of Astronomy 9 (1978), str. 155–169. ———, »Selenography in the Seventeenth Century«, v: R. taton in C. , »Selenography in the Seventeenth Century«, v: R. t aton in C. Wilson (ur.), Planetary Astronomy from the Renaissance to the Rise of Astrophysics (part A), Cambridge University Press, Cambridge 1995, str. 119–143. Wilson, F., »Galileo’s Lunar Observations: Do t hey Imply the Rejection of t raditional Lunar t heory«, Studies in History and Philosophy of Science 32 (2001), str. 557–570. Winkler, M. G. in Van Helden, A., »Representing the Heavens: Galileo and Visual Astronomy«, Isis 83 (1992), str. 195–217. Xi Ze-Zong, »t he Sighting of Jupiter’s Satellite by Gan De 2000 Years Before Galileo«, Chinese Astronomy and Astrophysics 5 (1981), str. 242–243. galileo_3.indd 322 28.1.2008 9:18:04 323 BIBLIOGRAFIJA Zik, Y., »Galileo and the t elescope. t he Status of t heoretical and Practical Knowledge and t echniques of Measurement and Expe- rimentation in the Developement of the Instrument«, Nuncius 14 (1/1999), str. 31–67. ———, »Science and Instruments: the telescope as a Scientific Instru- , »Science and Instruments: the t elescope as a Scientific Instru- ment at the Beginning of the Seventeenth Century«, Perspectives on Science 9 (3/2001), str. 259–284. ———, »Galileo and Optical Aberrations«, , »Galileo and Optical Aberrations«, Nuncius 16 (2/2002), str. 455–466. galileo_3.indd 323 28.1.2008 9:18:04 galileo_3.indd 324 28.1.2008 9:18:04 325 IMENSKO KAZALO i M e N s k o k a Z a l o Akvinski, t omaž: 69 Albert Saški: 72 Albert Veliki: 27, 174 Al-Hazen: 214 Ammannati, Giulia: 166 Apolonij: 304 Arhimed: 304 Aristotel: 11, 12, 27, 67, 69, 170, 194, 197, 213, 216, 217, 218, 255, 256, 276, 278, 281, 282 Aristotel (psevdo): 16 Averroes: 27, 72, 197, 216 Avgust: 84, 85 Bacon, Roger: 214 Badouère, Jacques: 15, 95, 169 Baglione, t ommaso: 83 Bandini, Ottavio: 263 Barbaro, Daniel: 33 Barberini, Maffeo (Urban VIII.): 44, 68, 75 Barrents, Willem: 218 Bartoli, Giovanni: 44 Bellarmino, Roberto: 69, 71, 77, 260, 261 Bentivoglio, Guido: 15 Bernard iz Verduna: 73 Bettini, Mario: 74 Biancani, Giuseppe: 74, 285, 286, 293, 303 Borghese, Scipione: 15, 53 Brahe, t ycho: 12, 27, 39, 46, 56, 63, 74, 169, 172, 173, 175, 191, 200, 205, 208, 210, 214, 217 Brengger, Johann Georg: 74, 172 Brenzoni, Ottavio: 44, 46 Bruce, Edmund: 184, 202, 212 Bruno, Giordano: 184, 199, 201, 202, 206, 207, 210, 212, 217, 218 Buonarroti, Michelangelo: 68 Capra, Baldassarre: 16, 55, 231 Carosi, Matteo: 52, 233 Castelli, Benedetto: 52, 63, 64, 75, 245, 249, 250 Castri: 15 Cesi, Federico: 53, 689, 70, 77, 167, 265 Cezar, Gaj Julij: 84, 85, 201 Ciampoli, Giovanni: 44 Cigoli, Lodovico: 45, 61 Clavius, Christopher: 22, 27, 43, 60, 61, 62, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 71, 73, 75, 174, 238, 242, 243, 245, 261, 273, 281, 285, 305 Cominus, Bartolomeo: 90, 91 Cremonini, Cesare: 17, 50, 52, 66, 78, 237 Della Porta, Giovanni Battista: 13, 47, 55, 187, 188, 189, 192, 213, 214 Delle Colombe, Lodovico: 28, 67, 71, 73, 76, 273, 281 galileo_3.indd 325 28.1.2008 9:18:04 326 IMENSKO KAZALO Demisiani, Joannes: 68 Demokrit: 27, 174, 184, 236 Dini, Piero: 44, 70, 170, 263, 304 Diogen Laertski: 212, 219 Donato, Leonardo: 18, 19 Drake, Stillman: 11, 13, 15, 20, 22, 26, 64, 68, 241 Eck, Jan: 68 Egidij Rimski: 72 Ernst Bavarski: 41, 42, 59, 213 Evklid: 16, 184, 201, 205, 214, 302, 304 Faber, Johannes: 68 Farnese, Odoardo: 53, 75 Fugger, Georg: 46, 47, 53, 54, 211 Galilei, Livia: 17 Galilei, Michelangelo: 42 Galilei, Vincenzo (Galileov oče): 17, 166 Galilei, Vincenzo (Galileov sin): 17 Galilei, Virginia: 17 Gallanzoni, Gallanzone: 12, 67, 73, 273 Gamba, Marina: 17 Gephyrander, thomas: 209 Gilbert, William: 20, 184, 212 Gonzaga, Ferdinand: 74 Grienberger, Christopher: 61, 68, 73, 74, 169, 171, 172, 173, 247, 285 Grimaldi, Francesco Maria: 171 Groslot d’Isle, Hieronim: 15 Gualdo, Paolo: 15, 52, 53, 61, 64, 66, 78, 79, 237, 242 Guldin, Paul: 61 Hallyn, Ferdinand: 38 Harriot, thomas: 20, 32, 34, 37, 170 Hasdale, Martin: 43, 44, 47, 50, 56, 241, 253 Henrik IV .: 168 Heraklid: 39 Heraklit: 236 Homberger, Pavel: 11, 223 Horky, Martin: 43, 44, 47, 48, 49, 52, 54, 55, 57, 59, 76, 235, 236 Huygens, Christiaan: 58 Imperiali, Bartolomeo: 53 Jamnizer,Wentzel: 33 Jensen, Zacharias: 13 Joyeuse, François de: 73, 273 Karl Avstrijski: 53 Kepler, Johannes: 11, 16, 26, 27, 30, 36, 37, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 49, 50, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 59, 60, 61, 62, 65, 66, 68, 76, 166, 167, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 177, 178, 180, 183, 191, 201, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 222, 223, 227, 233, 235, 236, 237, 240, 241, 252, 253, 257, 259 Klearh: 213 Kolumb, Krištof: 10, 188, 201, 218 Kopernik, Nikolaj: 9, 11, 12, 28, 38, 39, 40, 63, 65, 67, 75, 76, 79, 168, 172, 184, 201, 202, 204, galileo_3.indd 326 28.1.2008 9:18:04 327 IMENSKO KAZALO 205, 216, 218, 223, 252, 255, 281, 282, 283 Kristina Lorenska: 19, 48, 167, 168 Kuzanski, Nikolaj: 184, 212 Lagalla, Giulio Cesare: 32, 68 Landucci, Benedetto: 15, 16, 18, 170 Lanz, Johann: 61 Levkip: 184, 212 Libri, Giulio: 48, 66, 237, 242 Lipperhey, Hans: 13, 169, 213 Lukijan: 194, 215 Lukrecij: 167, 173 Maelcote, Odo van: 68, 70, 71 Maestlin, Michael: 27, 30, 36, 37, 47, 54, 55, 172, 186, 192, 196, 197, 198, 200, 209, 213, 215 Magini, Giovanni Antonio: 16, 42, 43, 44, 47, 48, 49, 50, 54, 55, 59, 60, 255 Makrobij, Ambrozij t eodozij: 27, 72 Maksimilijan Bavarski: 41, 42, 43 Maksimilijan II.: 210 Manso, Giovan Battista: 10, 44, 46 Maraviglia, Giovanni: 90, 91 Marius (Mayr), Simon: 18, 37 Mauri, Alimberto: 28, 29, 30 Mazzoleni, Marcantonio: 17 Mazzoni, Jacopo: 11 Medici, Antonio de’: 20, 21, 23, 169, 171, 174, 244 Medici, Cosimo I. de’: 167 Medici, Cosimo II. de’: 12, 17, 19, 23, 25, 38, 41, 42, 47, 48, 50, 51, 53, 59, 60, 67, 75, 166, 167, 168, 169, 225 Medici, Ferdinand de’: 19, 167, 168 Medici, Francesco de’: 167 Medici, Giovanni de’: 56 Medici, Giuliano de’: 42, 46, 47, 50, 53, 56, 57, 59, 60, 62, 63, 64, 75, 171, 173, 210, 213, 228, 236, 240, 241, 252, 257, 258 Medici, Giulio de’: 236 Medici, Maria de’: 53 Melis: 184, 212 Metius, Adrien: 13 Moletti, Giuseppe: 166 Montalto, Alessandro Peretti di: 53 Monte, Francesco Maria del: 41, 42, 53, 68, 75 Monte, Guidobaldo del: 33 Nassauski, Maurice: 14 Niccolini, Giovanni: 67 Nifo, Agostino: 32 Palmieri, Paolo: 63, 64 Pantin, Isabelle: 26, 42, 168, 210, 215 Parmenid: 203 Pavel V . (papež): 68 Peckham, Johannes: 214 Peiresc, Nicolas-Claude Fabri de: 37 Piccolomini, Enea: 19 Piersanti, Alessandro: 225 Pignoria, Lorenzo: 15 Pistorius, Johannes: 191, 214 galileo_3.indd 327 28.1.2008 9:18:04 328 IMENSKO KAZALO Pitagora: 184, 186, 195, 201, 203, 208, 214 Platon: 11, 184, 201, 210, 211, 218, 219 Plinij Starejši: 167, 169 Plutarh: 29, 32, 47, 167, 170, 171, 186, 192, 193, 194, 195, 201, 213, 215, 218 Plutarh (psevdo): 27, 171, 213, 216, 218, 219 Proklos: 184, 211 Ptolemaj: 11, 67, 167, 168, 169, 171, 174, 188, 214, 218, 256, 281, 282, 304 Reeves, Eileen: 34, 35, 36 Reinhold, Erasmus: 72, 172 Retik, Georg Joachim: 210 Riccioli, Giovanni Battista: 171 Roffeni, Antonio: 49, 59, 60, 64 Rudolf II. Habsburški: 42, 46, 53, 56, 185, 210, 212, 213, 228, 240 Sacrobosco, Johannes: 16, 174 Saint-Vincent, Grégoire de: 71 Salviati, Filippo: 68, 75, 254 Santini, Antonio: 55, 60, 61, 62, 64, 238, 243 Sarpi, Paolo: 14, 15, 16, 55, 67, 169, 172, 254 Sassetti, Cosimo: 70, 263 Sattler, Wolfgang: 209 Schreck, Johann: 68 Sedlcansky, Daniel: 178, 210 Seggett, t homas: 42, 59, 179, 203, 210, 241, 253 Seneka, Lucij Anej: 201, 218 Sertini, Alessandro: 43 Sizzi, Francesco: 44, 55, 56, 68, 76, 268 Spinola, Ambrogio: 14 Stelluti, Francesco: 77 Svetonij, Gaj t rankvil: 168 Ursinus, Benjamin: 59 Valette, Joseph Gaultier de la: 37 Van Eyck, Jan: 20 Van Helden, A.: 10, 13, 18, 20, 32, 65 Varchi, Benedetto: 32 Venier, Sebastiano: 257 Verviers, Jean: 74 Vespucci, Amerigo: 218 Vinci, Leonardo da: 20, 36, 172 Vinta, Belisario: 12, 16, 19, 23, 25, 41, 42, 44, 47, 48, 50, 51, 52, 53, 56, 59, 60, 66, 67, 68, 77, 166, 168, 169, 174, 225, 227, 240 Wackher, Johann Matthäus: 43, 183, 184, 185, 194, 201, 205, 210, 212, 219, 258, 259 Wedderburn, John: 59 Welser, Marcus: 55, 71, 72, 73, 74, 75, 172, 242, 273 Witelo: 30, 46, 72, 173, 212, 214 Zuckermesser, Johann Eutel: 43, 50 galileo_3.indd 328 28.1.2008 9:18:04 Historia scientiae Doslej izšlo: René Descartes: Kompendij o glasbi Nikolaj Kopernik: O revolucijah nebesnih sfer Aristotel: O nebu Alexandre Koyré Znanstvena revolucija http://zalozba.zr c-sazu.si 19 € M. vesel nebeške novice galilea galile iJa nebeške novice galilea galile i Ja MatJaž vesel Prevod MateJ Hriberšek in MoJca MiHelič galileo: Zvezdni glasnik kepler: Razgovor z Zvezdnim glasnikom Historia_scientiae_galileo_ovite1 1 25.1.2008 10:59:29