Štev. 26. Y Mariboru 24. junija 1880. Tečaj XIV. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld._kr „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. Slovenski List ljudstvu v poduk, Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis. se ne vračajo, neplačani listi se ne spro-jemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . 12 „ trikrat . . . 16 „ ¡Jif- S prihodnjim mesecem julijem se začne drugo polletje, zatorej prosimo p. n. naročnike „Slov. Gospodarjii", ki so samo za pol leta naročnine poslali, naj naročilo za drugo polletje o pravem času ponovijo, da se jim more list redno pošiljati. Tudi novi naročniki se sprejmejo. Do konca leta znaša naročnina 1 jI. 60 kr.; do 1. oktobra pa 80 kr. Naročnina se naj pošilja po poštnih nakaznicah. Opravništvo „Slov. Gospodarja". Ali 10 milijonov v zajem ali novih priklad! Pridnim staršem velja kot velevažria skrb za srečno bodočnost svojih otrok tudi v gmotnem oziru. Kolikor morejo, skušajo premoženja nabrati. Zlasti prizadevajo si posestva zapustiti brez dolgov. Jed-nako biti moralo bi tudi v srenjah, okrajih, deželah in državah. Toda žali Bog sedanji svet ne dela tako. Marveč v maio hvale vredni sebičnosti nalaga svojim potemcem neznosljivih bremen, posebno s tem, da neprestano dolgove dela. Odkar so liberalci denarju, kapitalu, oderuštvu napravili prosto pot, leze vse v zadolženje. Države evropske so vse zadolžene in dajejo judom, zlasti Roth-schildom, letni davek, ki se imenuje: činž ali obresti za v zajem ali na posodo vzeti denar. V kratkih letih so liberalci tudi pri nas in v Ogerskem. državni dolg pomnožili za više 1000 milijonov goldi* narjev. Kmetje in mestjani imajo skoro vsi in povsod zamazane knjige in plačujejo obresti, da jim^ po rebrih poka in mošnja lakote zija. Večja mesta je skoro uže sram brez dolgov biti. Zato beremo, kako si posojila nakapajo mesta Budim-pešta, Dunaj, Praga, Trst, Salcburg, Gradec. Nedavno je tudi bela Ljubljana se povila v precej debelo dolžno pismo, a sedaj pridejo dežele na vrsto. Čudno, dežele avstrijske, ti staroslavni stebri cesarstva našega, so še malo ali nič zadolžene. Temu hočejo sedaj liberalci, dokler je čas, precej v okom priti. Naprej bi naj, vsem v zgled, šla — naša Štajerska. Liberalni poslanci štajerski hočejo, naj se drugo leto potrosi 4,158.869 fl. (med temi samo za šolstvo 1,843.011 fl.) Toliko denarjev pa ne skupijo z dosedanjo 38IJ/0 doklado. Kako tedaj pomagati, da bo denarja dovolj na razpolago? Deželni odbor je nasvetoval, naj se doklade za 6% pozvišajo, t. j. do 44"/o potisnejo. Temu se pa ustavljajo vsi poslanci iz kmetske skupine pa tudi veliki posestuiki Sedaj bi gotovo kazalo, da se potroški za toliko skrčijo, da bo 38% doklada vsem potrebočam ustrezala. 0 tem pa liberalci za živi svet ničesar slišati uečejo. Iz zadreg si hočejo pomagati z enim izmed dveh nasvetov. Prvega predlaga liberalec in poslanec graške trgovske zbornice vitez plem. Knaffl, drugega pa Mislinjski fužinar g. Lohninger. Vitez plem. Knaffl je podoben mariborskemu bivšemu vice-županu Reuterju, ki je Maribor hotel pokopati v dolg 1 milijon goldinarjev, ter nasvetuje, naj dežela štajerska vzame v zajem 10 milijonov goldinarjev in si tako pomaga. Toda g. Lohninger se ne vjema s tem nasvetom ter pravi: znižati sedanjih deželskih stroškov ne moremo pač pa lehko ljudem naložimo novih plačil; pritegnimo še indirektui davek k do-plačevanju deželskih stroškov; sklenimo, naj se pobira od pive (pira) 50 kr. (hektoliter), 23 kr. od vina, od žganja 2 fl. 50 kr., pri mesu pa 30 kr. ot^ vsake klavne živali. Kteri izmed teh nasvetov dÁ bo sprejet, to še ni doguano, bržčas takrat še Lohningerjev. Kajti poznej pride g. Knaffelnov na vrsto celó gotovo, ako še nam dalje časa nemški ;lib«ralci v deželi gospodarijo. Liberalci nečejo, ne morejo in tudi ne smejo davkovskih bremen po-lajšati, ako hočejo sploh svojim načelom, svojim krivim naukom zvesti ostati. Gospodarske stvari. Repa. Na Slovenskem sejejo mnogo repe (Brassica rapa), ker ni zbirljiva zastran zemlje in se nje skoraj povsod veliko pridela. P o vrsti j razločujemo več, to pa gledč na repino različno podobo in barvo. Imamo torej, okroglo, ploščatno, dolgo, belo, rujavo, vijoličasto-belo, temno-modro itd. Teža: hektoliter tehta 63—65 kilo. Kaljivost ostaja semenu 2—3 leta. Podnebje njej skoro vsako ugaja, ker le kratko časa potrebuje, da dorase. Zemlja najboljša za repo je vlažna, peš-čeno-glinasta; težko, mokro in mrzlo ilovico pa sovraži. Prednji s a d e ž je navadno: repica, zimska rž, zimski ječmen; sploh sejejo repo najrajši v stmišče; zato jej tudi pravijo, da je strniščna repa. Gnojite v se vrši različno; nekateri gnojijo samo prejšnjemu sadežu, zopet drugi pa uavozijo tudi frišnega gnoja; vendar frišni gnoj jako pri-pomaga, da se prikaže mnogo plevela in privabi sitnih zemeljskih bolh na repo, katere jo včasih popolnem uničijo, posebno če dolgo nič deža ne padne. Dobro stori repi kompost, gnojnica, koščena moka itd. Priprava: repa zahteva globoko in dobro vzrahljano zemljo, ki je plevela mogoče čista. Sejejo repo po 2krat; rano spravijo v zemljo uže meseca maja in junija, pozno pa meseca julija. Strniščna repa, pravijo, mora do sv. Aninega biti posejana. Semena treba 2—3 kilo na hektaro, če se z roko seje, kar pa ni lehka reč. Le vajen sejavec jo poseje jednakomerno. Z mašino se delo leži in boljše opravi in tudi semena meuje poseje; 1—1-5 kilo na hektaro je dosta. Posejano seme se prav plitvo zavleče. Ce je mlada setev pre-gosta, moremo jo z velikim pridom ali haskom prevleči z brano, ki vse pregosto stoječe rastlinice izpuli. Pridna pletev in skrbno okopavanje zdatno pripomore, da se vzredi debela repa; le redka repa bo prav debela. Rast traja 50—90 dni. Spravljat, pipat se gre ob konci septembra in meseca oktobra. Do sv. Lukeževega bi naj bila repa popipana, pravijo skušeni kmetje, le v bolj gorkih krajih smejo čakati do sv. Martinovega. Drugod pridejo z repo pogosto pod sneg, ako predolgo odlagajo. Se ve, da je veliko dela, preden je repa popipana, obrezana, sprana in v rcpnice pospravljena. Pridelkov daje 1 hektara 300— 600 meterskih centov gomolja in 30—40 met. centov perja. Hranitev je težavna. V kletčh rada gnjije. Najboljše hraniti da se v podzemeljskih repnicah. Mnogi jo puščajo na njivi ter hodijo proti po njo za polaganje. Pozna, vendar nemu-dama, ko je bila izkopana, zribana, daje najboljšo kislo repo. Dobrota repe ni ravno velika, ker je zelo vodena. Krave po njej sicer dobi o molzejo, vendar mleko je vodeno in nič kaj prijetnega okusa. Perje porabijo za krmo. V repišče sejejo jarine razveu ječmena. Semena dobimo, ako odberemo zdrave ne premočne rastline, jih presadimo v dobro vrtno zemljo tako globoko, da le zgornji del ni pokrit. Zoper mraz jih moramo pokriti z listjem in mahom. Spomladi iih presadijo na dobro zemljo l'/s črevlja narazen. Škodijo repi največ: prevelika mokrota, plevel, suša, bolhe in gosenice. M. Koščena moka dobra krma kokošim. Koščena moka, kakor se zdi, je izvrstna krma za kokoši. Z njo se kokoši na velik prid in hasek krmijo. Znani kokošji rejec o ti stvari takole piše : Jaz zdajem vse kosti, ktere o gospodarstvu ostajajo, svojim kokošim. V začetku poskušnje so žrle kokoši položene koščene moke precej veliko, kmalo pa se jim je želja po nji polegla, vendar pa so je pravilno dan na dan nekaj majhnega pozobale. Vsled tega so bile zdrave in živahne. Ti krmi tudi pripisujem, da ste dve mladi jarkici, ki ste 6. nov. lanskega leta začele jajca nesti, celo tako mrzlo zimo, v kteri niste prišle iz hleva, neprestano nesle. Od vsake jarkice sem dobival vsakih tri dni po zimi pravilno po 2 jajci. Hlev pa ni bil ravno posebno topel. M. Kako in s čim kolje napojiti, da manj trolini. Najbolje je kolje napojiti ali navdati s kuprenim vitriolom. V ta namen se vzame na 100 litrov vode 1 kilo kuprenega vitriola, ki se je prej v topli vodi razpustil. Ta mešanica se potem vlije v kako staro kad, v ktero se kolje postavi, dokler da se inodrozelena tekočina zgoraj na kolji na zgornjih delih poznati začne. Crstvi, zeleni koli tekočino bolj močno v se pijejo kakor pa posušeni. Celo to ravnanje je priprosto in stoji celo malo denarja in časa. Tako napojeni koli prav dolgo časa trpijo. Bolj znano in bolj v navadi je mazanje kolja s katranovcem. S tem se kolje od spodnjega konca do 35 centimetrov visoko poma-že. Tako pokatranjeni koli držijo 5—6 let dalje od onih, ki niso bili pokatranjeni ali s kuprenim vitriolom napojeni. Trtno uš zasledili so blizu Pirana. Ako nje kmalu ne zatro, utegne vso Istrijo zadeti velika nesreča. Sejinovi na Štajerskem. 28. jun. sv. Janž v Arveškem okraji, sv. Lovrenc na Dravskem polji; 29. jun. Goinilice, 30. jun. sv. Peter pri Radgoni, Reicbenburg, Tmovci, Ulimje, spod. Polskava, 30. jun. Zreče, 1. jul. Gradec, 2. jul. sv. Ilj pri Turjaku, Ptujska gora, Tinsko, sv. Marjeta na gornj. Dravskem polji, Polenščak, Petrovče, Velenje, 3. jul. Maribor. Sejinovi na Koroškem. 28. jun. zgornji Drau-burg, Grajfenburg, 30. junija Pontabla, Terbiž, 2. julija Kapla, 3. jul. Paternijon. Dopisi. Iz Gradca. (Deželni zbor) imel je dne 17. jun. t. 1. za nas Slovence malo prijazno 5. sejo. Predlog o reguliranji Drave od Ptuja do Pu-šenec bil je zavržen ali vsaj za dalje časa pokopan. Grof Gleisbach je namreč rekel, da se ne splača Drave regulirati 1 uro daleč, tudi bi reguliranje koristilo samo krajišnikom, vrhu tega Sta-, jerska nima denarjev za to. Jednako puhlo govoril je tudi Lohninger in Sprung. Zastonj so ugovarjali poslanci dr. Radaj, grof Wurmbrand, posebno pa g. Herman in naposled g. Kukovee. Nemški liberalci so sklenili tukaj v nič privoliti in ker imajo večino, so predlog zavrgli, a s tem deželi sploh jako škodili; kajti vlade ne bodemo kmalu naklonili v to, da bi nam 108.000 fl. doplačati blagovolila, med tem ko so nemški liberalci se obotavljali letnih 18.000 fl. za spodnji Stajer v tej zadevi izpod nohta spustiti. Celih 3390 oralov pustili so v nemar na spodnjem, med tem, ko so uže mnogo tisočakov za reguliranje Aniže v gornjem Štajerskem dovolili in od slovenskih davkovcev brez obotavljanja prejeli. Poslanca g. dr. Radaj in g. Herman sta jim to dobro pod nos pokadila; brž ko dobim stenografičke zapisnike v roke, objavim njuna izvrstna govora v „Slov. Gospodarji". Poslanec g. Kukovee je naposled vsaj toliko dognal, da se je sklenilo v prihodnjem zasedenji reguliranje Drave na Štajerskem zopet spraviti na dnevni red. Baron Moskon je zahteval, naj se naredi kataster o rekah, je pa propal. V istej seji so sklenili prošnjo do ministerstva, naj se oskrbovanje učiteljskega penzijskega fonda izroči deželnemu odboru, in postava, naj vlada skrbi za stroške, potrebne za učiteljske konfenrence in knjižnice. Vse to jeseskle nilo, akopram je ces. kralj, namestnik ugovarjal. — Nekatere poslance srbi želja, Ha deželske stroške staviti postranske, krajišne ali vicinalne železnice. V to svrho je dr. Duchatsch nasvetoval odbor 9 mož. Vkljub temu, da se je bilo reklo: „nur keinen Windischon wählen" dobil je dr. Radaj 34 glasov, a dr. Duchatsch bi bil skoraj na cedilu ostal ulovivši 37. Drugi odborniki dobili so do 52 glasov. — V 6. seji dne 19. jun. bil je sprejet nasvet g. Pairhuberjev, naj se deželni odbor pritoži zoper previsoko vcenitev gruntnega davka, in nasvet g. Šprunga, naj se na Štajerskem dovoli tobak pridelovati, kakor na Ogerskem. G. Karlo-nov nasvet, naj se srenjskim predstojnikom da pravica braniti ženitovanje nemaničev na škodo srenj, bil je izročen srenjskemu odboru; oni nasvet pa, naj se uvede namesto 81etnega šolanja le 61etno z nedeljskimi šolami za bolj odraščeno mladež, je pa zbor odbil, češ, da nima on o tej reči besede, ampak državni zbor. Opomnimo, da sta tudi slovenska poslanca g. dr. Dominkuš in g. Šnidršič glasovala za g. Karlonov predlog. Nemški liberalci so pa s tem zopet pokazali, da še za najopravičenejše želje in potrebe ne nemških pa ne slovenskih kmetskih ljudi srca nimajo; brezobzirno so vrgli pod klop 680 prošenj za krščansko in cenejšo šolo. Iz Konjic 21. jun. (Veseli pohodi). Lepo konjiško okolico in trg naš pohodilo je preteklo saboto in nedeljo obilno tujih gostov. Saboto večer prišli so s svojimi učitelji pripravniki z Maribora z namenom, da vrnivši se v nedeljo nazaj poiščejo na Pohorji neke vrste kamenja. Bil je toraj znanstven izlet. V lepo okinčani gostilnici g. A. Stan-cerja imeli so večerjo, potem so pa napravili pod vodstvom svojega pevskega učitelja in vrlega skla- datelja, g. Miklošiča, lep koncert slov. in nemšk. pesni. Konjiška gospoda, ki se je v obilnem številu koncerta vdeležila, je zopet ob tej priliki pokazala, da ima slovensko sreč, dasi mnogim slovenska beseda navadno ne rabi; kajti pri slovenskih pesnih bilo je navdušenje toliko, da so pevci morali nektere pesni, n. pr. izvrstni Ned-vedov „mili kraj" ponavljati. Spevanje bilo je skoz in skoz točno. V nedeljo jutro šli so pripravniki ob 8. uri k božji službi ter so pod vodstvom g. Miklošiča lepo mešno pesen izvrstno peli, potem pa v silni vročini proti Pohorju odrinoli. Spremlja jih naša želja, da si hranijo 2 najdražji svetinji, ki učitelja slovenske mladeži najlepše kinčate in za prevažni poklic sposobnega delate: nabožni duh sv. kat. vere in ljubezen do naroda, ki pravih, modrih, narodnega duha navdanih učiteljev še močno pogreša! — V nedeljo so pa prišli na obed v Konjice pravdoznanci dolenje-štajerskih sodn. okrajev, ki napravljajo vsako leto v kteri drugi kraj izlet, da si mnogega sedenja trudne ude zravnajo in pod milim nebom pokrepčajo. Ogledali so si staroslavni, razpadli žiški samostan, kder je bil tudi zajutrek. Naj bi le ogledovanje teh podrtin gg. pravdoznancem ta vtis napravljalo, da je pač krut vandalizem, ako liberalui državniki vstanove, ki so ubozim v pomoč in tolažbo, umet-nijam in znanostim milo zavetje, pokončavajo in razpadati puščajo samo zato, ker njim za kloštre in njih mirne prebivalce mar ni. Ko bi še danes žiški samostan stal, bi ne bilo toliko uboštva in milih solza v špilalski župniji, bi farani s ponosom lahko rekali, da imajo eno najkrasniših cerkva v vsej biškupiji. Konjičanom in vzlasti še g. gostilničarju, A. Staucerju na čast, bodi omenjeno, da so ob tej priliki pokazali, da niso nespametni nemčurski zagrizenci; kajti na lepo okinčanem prostoru pred gostilnico vihrala sta cesarski in naš ilirsko-slovenski prapor, nemškega pa ni bilo, kakor ga po druzib mestih na slov- zemlji ob tacih prilikah nemčurji prav breztaktno razobešajo. Omikan, pravega svobodnega duha navdan človek, nikoli svoje narodnosti ne zatajuje, svojega naroda ne gazi, kakor delajo nemčurji. Mili odmev slov. pesni v naših srcih prav očitno kaže, da smo vendar le Slovenci, dasi nam je napačna šolska odreja misli in besede zmedla. Iz Dobrne. (Topličarji, žandarji, čebele, neznanec.) V našem skromnem kraji [začenja se čem dalje živahnejše gibanje. Dvekratna pošta iz Celja in razni fljakarji den za dnevom v tukajšnje toplice spravljajo zdravje iskajočih gostov od vseh vetrov; posebno od 15. jun. do 15. avg. nabere jih se toliko, da je n. pr. zadnji dve leti zmanjkalo prostora za prebivališče. Za osebo določeno je 21 kopelj; če hočeš to doseči, moraš toraj ostati vsaj tri tedne. Številka topličarjev je do 17. jun. narastla na 203 osebe. Všteti so le tisti, ki ostanejo več časa tukaj; tako v „kurlisti" manjkajo imena udov slovensko-štajerskega boljar- stva ali aristokratiške gospode, ki si je 13. maja priredila „izlet" na Dobrno, ker jim je sicer za to odmenjeni 1. dan majnika vsled deževanja — splaval po vodi. A da prišleci svoje premoženje trosijo v božjem miru, dobili smo stalno žandar-nierijsko postajo za poletje. Prejšnja leta so „varhi mira" semkaj prihajali le čez noč. Toda, če bodo njihovi pajdaši po drugod imeli toliko opravila, kakor ga je tukaj, potem si svet pač sme še čestitati. Za to so pa drobne živalice, pridne čebelice, letos precej žive in nemirne; „nehvaležnice" rade zapuščajo svoje „stariše". Nek čebelar, ki je pred nekterimi tedni imel 5 panjev, tih ima sedaj 14, dobil je že 9 mladih rojev! — Omenjeno še bodi, da je pred par mesecev v našej fari od mrtvouda zadet umrl nek glubomutasti berač. Kolikor se je zvedelo, je tod hodil 4 dni; od kod je, še ni znano, saj reveža menda nikdo težko ne pogreša. Iz Središča. („Dobra kučanica"). Tako glasi se naslov knjižici, katero je izdal „hrvatski pedagogijsko-književni zbor" v Zagrebu, a spisal jo je gosp. Davorin Trstenjak, ravnatelj višje dekliške šole v Karlovci, rojen Slovenec pri sv. Miklavži blizo Ormoža. V tej nad sedem pol v malej osmerki obsegajočej knjižici daje gospod pisatelj napotek, kako je treba vzgojevati deklice, da bodo delavne, varčne, čiste, pobožne in blage gospodinje, na zelo lehko umevni način. Ne bi škodilo, ako bi bila ta knjižica pri vsakej hiši, samo za naše slovenske hčeri, katere šče imajo, vedi Bog kake predsodke o hrvaškem narodu in jegovem jeziku, ni, ker je za nje hrvaščina neumljiva. Jezik je v tej knjigi gladek in mil; pojedini stavki čudovito kratki, in torej lehko umljivi. Dobro bi bilo, ko bi gosp. pisatelj sam, ali pa eden jegovih mlajših, tudi zelo nadarjenih bratov poslovenil to delce. Družba sv. Mohora bi ga gotovo izdala. Knjigi, trdo vezani, je cena samo 40 kr. B. Fl. Iz Kozja. (Zoper okraj ne zastope)je se zglasilo 15 srenj, med njimi tudi Podsreda, ter poslalo prošnjo do deželnega zbora štajerskega. Prošniki pravijo: ljudje na deželi strahovito ubo-žavamo, kmetski stan se spravlja popolnem na nič. Mnogovrstni in vedno rastoči davki doklade itd. nam pretijo posestnike do cela potlačiti. Kmet ne zmore več dovolj denarjev za davke, otroci mu stradajo, nimajo prave obleke, ostajajo vsled tega brez poduka in krščanske odgoje. Zbegani in obupani ljudje hirajo na duši in telesu. Skrajni čas je, da se nekaj stori in pomaga, zlasti naj se razpustijo veledragi pa nepotrebni srednji uradi. Pred vsem naj se razpustijo okrajni zastopi (Bezirks-vertretungen). Ta sad liberalne dobe je se res slabo obnesel. Okrajni zastopi so se kot celo nepotrebno kolo vteknoli v upravo ter jo le motijo in ovirajo. Uže pri upeljevanji nasprotovali so veljavni možje ter svarili pred to napravo. Britke, večletne skušnje dajejo jim prav. Okrajni zastopi so namreč popolnem odveč, ne koristijo nič, škodijo pa veliko. Kraujska in Koroška je se ob svojem času branila zoper takšne urade. Na Štajerskem so hoteli ž njimi poskusiti. Sedaj vemo, da skušnje slabo kažejo. Naj se toraj okrajni zastopi zopet odpravijo ! Uže 14 let nosimo ovo breme. Močno nas teži iu je mnogo zakrivilo, da smo ubožali. Podrobneje nečemo dalje govoriti, le to poudarjamo, da je gledč okrajnih zastopov vseobčna nezadovoljnost pri nas. Zato prosimo, visoki deželni zbor naj blagovoli uslišati naše nujne prošnje ter še v tej seji sprejme predlog o razpuščenji okrajnih zastopov. Tako se glasi prošnja. Ali bo imela kaj uspeha ali ne, to pa je močno dvomljivo. Li-beralno-nemška večina poslancev ne bo meni nič tebi nič svojega lastnega otroka zadušila. Vendar prav je in nabiratelji ovih prošenj so hvale vredno delo opravili, da so graškim gospodom zazvonili in povedali, kako ljudje mislijo zastran okrajnih zastopov. Kar pa ni hvale, ampak vse graje vredno, je to, da so prošnje doposlali ne kateremu izmed vsaj 7. trdno slovenskih poslancev, n. pr. g. Hermanu, prof. Žolgarju, dr. Radaju, dr. Šucu itd., ampak trdemu Nemcu g. Karlonu. Te brce naši vrli poslanci res niso zaslužili. Ali je misliti, da bi nemški kmetje iz Mitterndorfa ali Ausseeja na gornjem Štajerskem svoje prošnje kedaj poslali slovenskemu konservativnemu poslancu iz kozjanskega okraja, da jih ta predloži deželnemu zboru? Ne smešimo toraj sami sebe! Svoji k svojim naj velja tudi tukaj! Dosta so nam liberalni nemčurji pri nas, čemu nam treba še konservativnih nemškutarjev v okraji? Slavoljub. Od sv. Martina v Rožni dolini. Tukaj je se obhajala na Alojzijevo nedeljo trojna zlata poroka. Prvi par: Anton Podpečan (po dom. Pečnik) rojen dne 7. junija leta 1808. poročen dne 10. majnika 1. 1830 s Heleno roj. Kresnik, roj. dne 4. apr. 1. 1801. Drugi par: Tomaž Arnečnik (po dom. Hobe) roj. dne 15. dec. 1. 1803. poročen dne 26. jan. 1. 1829 z Uršo roj. Križan, roj. dne 28. avg. 1. 1805. Tretji par: Anton Kovač (p. dom. Kraljec) roj. 8. jun. I. 1801. poročen na Vojniku 1. 1828. z Marijo roj. Kresnik, roj. 23. marca 1. 1807. Resnično nenavadni prigodek! Imenovana fara šteje samo 1400 duš in glejte čudo! Dve enaki poroki obhajale so se vže tudi 1. 1863. in ena leta 1867 pri priložnosti,^ ko so tudi zlatomešnik Jakob Cre-piušek, rojen Šmarčan, svojo zlato mašo peli. Te dogodbe naj bodo Bogu in sv. Martinu v čast, Šmarčanom pa v blagi spomin! Morivec Šmarski obsojen je na 3 leta težke ječe s postom dvakratnim v tednu, na platež: 550 fl. Fantje Šmarski pazite! Cesta Šmartinska se uže popravlja z ve-likoj nevoljo okrajnega celjskega zastopništva!-. Te dni so volitve za novega župana pa koga voliti? Vsaj nimajo Šmarčani sposobnega moža za to. V izgied in dokaz temu je, da so Šmarski ka-plau imenovani za šolskega nadzornika — tamošnje šole! Prvi korak do starih šol! Politični ogled. Avstrijske dežele. Nemški liberalci graškega zbora izrekli so, da nimamo na Štajerskem pravice, katero črbniti o prenaredbi nove šole. Pet sto medvedov, dolžnost plačati drugo leto samo za ljudske šole 945.400 goldinarjev, oj to pa imamo! Dalje imamo še pravico sklepati o ribab, rakih itd., ker vladinega načrta nove postave o ribstvu nemški liberalci vendar niso odbili. Tudi Korošci in gorenji Avstrijani smejo o po-dobnej postavi sklepati. Slednjim je došla celó poostrena postava o novi šoli; vsak izvoljenec v šolski krajni svet, ako ne vstopi, plača 25—100 fl. globe, kateri pa od seje izostane, 1 — 10 fl. Da je to kaj čudnega v liberalnej dobi, kdo bi še o tem dvomil? — Salcburški liberalci so sami sebe iz deželnega zbora pognali. Ker so namreč zavoljo konservativne večine hrabro pete odnesli, položil je liberalni glavar grof Lamberg tudi svojo častno mesto in všel. Na to je od ministra Taaffeja bil imenovan konservativec grof Chorinski v deželnega glavarja in konservativec kanonik Lienbacher v njegovega namestnika. Libcralci so toraj s svojim kujanjem zgubili vse! —Koroška dežela imela je deželnih stroškov lani blizo 900.000 fl. — Kranjski liberalci in nemčurji hočejo bernjo župnikom vzeti, čeravno se protivijo župniki in posestniki; cesar so 4000 fl. darovali za po toči strahovito zadete Kranjce v Krškem, Mokronogu itd. Učiteljic imajo pa uže preveč; zato bodo v Ljubljani pripravnico za nje skrčili za 2 letnika. V Idriji obhajali so 3001etnico na rudokop živega srebra; minister grof Falkenhain je se svečanosti udeležil; pojdoč je Celje obiskal in ogledoval tamošnjo cink-fabriko. — V moravskem zboru je grof Belkiedi, v Gališkem pa poslanec Tiškijevič pouzročil preiskovanje o hudih nasledkih svobodnega razkoso-vanja in drobljenja posestev; liberalcem se pri tem koža ježi. — Češko zadela je velika nesreča, grozna toča in povodenj je poškodila velik kos dežele. V deželnem zboru bode načrt novega in pravičnejšega volilnega reda brez dvombe zavržen od liberalne nemške večine. V Dalmaciji spravljajo judovski in italijanski oderuhi s posojili posestva v svojo oblast in delajo iz posestnikov slovanskih same „koloni'' t. j. viničarje ali najemnike, kateri '/s al' 7s vseh pridelkov gospódi judovsko-italijanskej izročujejo. Novo robstvo! — Ogerski državni zbor je sklenil postaviti most črez Dravo pri Barču ter je zborovanje odložil do 25. sept. t. 1. Hrvatski sabor je sprejel novo nagodbo in se Magjarom vdal na milost in nemilost pa tudi na lastno gmotuo škodo 3 milijonov goldinarjev na leto. Vrhu tega je še dvomljivo, ali bodo res dosegnoli spojenje hrvatske granice s kraljestvom hrvatskim ali ne. Magjari nekoliko menje gorijo za Turka, vendar zahtevajo, naj Avstrija nikakor ne dopusti, da bi se doli na Turškem osnovala velika jugoslovanska, pred vsem bolgarska, država. Vnanje države. Pretečeni teden bila je po vsej sred njej Evropi huda nevihta z nalivi in točo; na Pruskem in v Sleziji je mnogo hramov podrla in ljudi usmrtila. Podobno je tudi v političnem svetu nevihta zbrana, ki se utegne nad evropsko Turčijo vsuti. V Berlinu so uže poslaniki evropskih velevlad sklenoli, da ima turški sultan Črnogorcem redno izročiti pokrajino ob Jadranskem morji do reke Bojane z mestom Dulcinom vred, Grkom pa velik kos Epira do Kalame z Janino in skoro celo Tesalijo do Olimpa; ako se turški sultan ne vda iz dobra, bo dobil vojsko; angleško in francosko brodovje bo krotilo turške ladije, a Grki bodo 38.000 mož poslali v jim odkazane dežele, v sili jim pridejo Italijani na pomoč. To utegne biti začetek koncu Turčije. — Bolgarsko sebranje odmerilo je za šolstvo 1,372.000 frankov in za vojaštvo 10 milijonov. V Ruščuku so Bolgari od Rusov prejeli 15.000 novih pušek. — Srbski knez Milan pride 27. jun. na Dunaj našega cesarja obiskovat. — Pruski zbor je sprejel paragraf Bismarkove cerkvene postave, da se izgnani škofje vrnejo na svoje sedeže. Bismark je torej vse premagal, le sv. katoliške Cerkve ne! Hvala večnemu Bogu, to je zopet sijajen dokaz pred vesoljnim svetom, da je ona od Boga ustanovljena in varovana; frcirnaurerji se jezijo nad Bismar-kom. — Fraucozje, ali prav jihovi freimavrerji in judje, sklenoli so vse parižke komuniste požigalce in roparje pomilostiti, a dne 29. jun. 23.000 jezuitov, šolskih bratov in sester iz njihovih samostanov iztirati. Vsled tega začenjajo mnogi Francozje misliti na izgnanega svojega katoliško-vernega kralja, ki pri nas prebiva v Gorici, da bi ga pozvali nazaj. — V Rimu so katoličani pri mestnih volitvah fremaurerje spodriuoli; celo stari Garibaldi je propal. Sv. oče Leon XIII. so mešnike pohvalili, kateri so vrlo k zmagi pri pomagali. — Amerikanci so v New-Yorku postavili največji most na svetu ; dolg je 1052 metrov in 25 širok. — V južni Ameriki so Chilenci bolivijansko vojsko potolkli in jihovo brodovje bombardira uže tretjič pomorsko mesto peruvijansko Callao. Za poduk in kratek čas. Štajerska in neinško-liberalno gospodstvo od 1. 1861—1881. II. Deželni zbori ne zborujejo redno, ker jih večno zborovanje dunajskega državnega zbora preveč moti. Tako štajerski deželni zbor ni bil sklican ne 1. 1877, ne 1. 1879. Kedar pa zboruje, dobiva vsak poslanec po 5 fl. plače na dan. Vrhu tega je mnogo potroskov za stenografe, pisarje, tiskovine itd. Vsi stroški vkup znašajo po 15000 fl. Ti so neizogibni, dokler bodemo volili poslance. Drugače je pa zastrau deželnega odbora in jemu podredjenih okrajnih zastopov in zraven obeh še i obstoječe ces. kralj, namestnije graške in raznih ees. kralj, okrajnih glavarstev. Tolikih dvojnih gosposk, druge zraven druge, nam pač ni treba. Uže kmetje spoznavajo, da je to odveč in gola potrata namreč: okrajni zastop zraven okrajnega glavarstva. Isto velja zastran ees. kralj, namestnije zraven deželnega odbora, ki v Gradci opravlja deželske zadeve, kedar deželni zbor ni zbran. Deželni odbor šteje 1 deželnega glavarja in 6 odbornikov. Glavar je sedaj znani Moric Judas Tadej plem. Kaisersfeld Blagotinšek, ki ima na leto plače 6000 fl. Mislimo, da je to lepa plača! Odbornikov vsak dobiva 2100 fl. Zraven je še celo kardelo uradnikov, pisarjev, služabuikov. Nekateri so jako dobro plačani: eden tajnikov potegne na leto 2750 fl. knjigovodja 2350 fl. in eden inženirjev celó 4000 fl. Sploh deželna uprava v Gradci z deželnim odborom stoji na leto 168.165 fl. Deželna hiša v Gradci daje samo 6603 gld. vseh ostalih 161.560 fl. imamo davkovci pokriti, a zraven še plačevati drugo najvišjo deželsko gosposko, namreč ces. kralj, namestnijo v Gradci. Namestnik, sedaj baron Ktlbeck, vleče na leto 8000 fl. ter ima zopet pod seboj uradnikov, ki vzdignejo vkup 111.946 fl. Dalje podi edjeui so namestniku še uradniki deželskega računstva z 28.389 fl. okrajnih (19) glavarstev s 152.450 fl. in deželskega oskrb-ništva za zdravje z 38799 fl. plače. Sploh vsa cesarska vlada stoji državo na Štajerskem vsako leto 327.344 fl. Obedve gosposki v deželi (okrajni zastopi niso vračunjeni) potrebujete 488.904 fl. Ali nima torej poslanec g. Herman prav, ako vedno poudarja, da je takšna dvojna gosposka v deželi prediaga, odveč in nepotrebna? Tukaj bi se vsaj polovica ljudij in denarjev dala ohraniti, ako bi zavladale g. Hermanove misli. Posebnost sedanje dobe je, da moremo ljudje poštenjaki za ničvredneži plačevati, to pa še precej na debelo. Novošegni „lumpi" so prav dragi. Ako začnejo kakšnemu postopaču doma pete žgati, spusti se taksni ptič na „rajžo" križem sveta. Naposled ga ugrabijo policaji ali žandarji in sedaj živi na javne stroške. Ako je lačen, ga nasitijo, ako je razcapan, ga oblečejo, ako je bolan, mu pošljejo po zdravnika; konečno ga naložijo na voz ali na železnico ter zapeljajo domov. Da pojdoč ne zgreši poti, spremlja ga policaj ali žau-dar. Kolikor stroškov potem njegova srenja ne zmore, to se doplača iz deželne blagajnice, t. j. iz žepov davkeplačilcev. Temu pravijo „šub". Na Štajerskem 60 lani 8919 oseb po „šnbu" prevažali in oskrbovali, kar je stalo 39028 fl. Vkljub neizmerno jasnej svitlobi novošegne in brezverske omike leze vedno več ljudi v temo pregreh, nasil-stev in zločinov. Zato je tudi treba vedno več denarjev za javno varnost. Zandarjev smo imeli na Štajerskem lani 523 mož. Iz nova žandarjev nastavili so v Središči, Planini, Poličanah in Les-kovci v Halozah. Dežela plačuje 22.000 fl. vsako leto za vzdrževanje žandarstva. Precej denarjev Šteje dežela vsako leto zavoljo doplačevauja k j hrani in obleki pod ključ djanih ničvrednežev in ničvrednic, vkup 19.297 fl. Vrhu tega vzdržujemo še 2 posilni delalnici za obsojene zločince in zlo-činke. Prva je v Messendorfu, druga v Lankovici, obedve stanete po 28.000 fl. na leto. Prav čudno se nam zdi, da vsa dežela Gračanom plačuje stražo proti ognju ali „feuerwachterje" namreč celih7045fl. na leto. To je ravno tako odveč, kakor tistih 7614 fl., kateiih darujemo Gračanom za ,,teater". Nemški gospodje deželnega odbora štajerskega trdijo, da je „teater" dober pomoček ali sredstvo za omikanje in izobrazovanje ljudstva. Tega jim pa uže ne verujemo, kolikor sedanje „komedijante" in igralce zlasti v nemških „teatrih" poznamo. Toda nemški gospodje si tega ne dajo iz glave izbiti ter imajo leto za letom v vsakem proračunu „teater" uvrsten med „Bildungszwecke" t. j. med zavodi v izobrazovalne svrhe. Bodi jim, a nam naj daje to povod preiti na pregled stroškov za „Bildungszwecke". Ta oddelek je zato jako zanimiv v celem proračunu, ker nam ravno ta vsako leto naše davkovce najhujše vdrapne ter nam v denarstven-skih požrtvovanjih kaže upliv novega šolstva na naše davkoplačilske mošnje. Vsi redni in izredni potroški dežele štajerske znašajo vkup 4,158.869 fl. a od teh gre samo za „Bildungszwecke" bolj kakor V, vseh namreč 1,843.011 fl. Dal Bog, da bi tolike žrtve bile deželi na čast in korist. Toda uže deželni odborniki začeli so sprevidati, da so liberalci zadnja leta v tej zadevi vendar predaleč segali ter deželi naložili več, nego je bilo po resničnih potrebah opravičeno. Vsaj v poročilu svojem nekako uže dvomijo o uspehih in potrebi meščanskih šol (Bürgerschule) ter se jim začinjajo usmiliti davkovci štajerski, da morajo plačevati 7' za 507 učencev in 172 profesorjev ali učiteljev v njih na leto 48.317 fl. Vsak učenec stane deželo 95 fl. Toda o tem prihodnjič Smešničar 26. Zdravnik je zdravil bolnika vže dolgo časa pa brez posebnega uspeha, tako da je bolnik slednjič ves nevoljeu zdravniku rekel: „Gospod zdravnik! dolgo me vže zdravite, pa do zdaj še zmirom brez uspeha. Prosim Vas poprimite se vendar enkrat resno svojega posla in vničite z enim udarcem vzrok moje bolezni!" „To hočem brž storiti" reče zdravnik, vzdigne palico in razbije z jednim mahom vinsko steklenico, ktera je na mizici poleg bolnikove postelje stala. In bolnik je res v kratkem ozdravel. Razne stvari. (Kde je meja nemškej „kulturi in navadi" ?) Odgovorimo, da v pragermanski Gomilici v kotu za Ernaužem. Kajti ko so v nedeljo 20. jun. odprli sobo, kder imajo nekaj starih sabelj, ostrogov, piskrov, kamenin itd. shranjenih, povabili so še mnogo gostov, zlasti iz Gradca, katerim so slavolok postavili z nadpisom: „Willkommen an der Grenze deutscher Kultur und Sitte" t. j. zdravi na meji nemškej kulturi itd. Slobodno. Nimamo čisto nič proti temu, ako se liberalni Gomilčanje sami radi proglašajo za graničarje ali „grenzwachterje" nemške kulture, ter ovega posla celjskim, ptujskim in drugim nemškutarjem ne prepuščajo več. (Z žarečim železom roko predrl) je Jožefu Zenu delavec Jakob Golež v železni fužini v Što-rah. Prepir je to nesrečo zakrivil. (V Dravo skočil) je mabrenberške grajščine lovec Fr. Schwab ter je hipoma v valovih pre minol. Preden je na ladijo stopil, iz katere je sred Drave v vodo skočil, napil se je vina in žganja. (Slaba godi se) zidarjem in tesarjem itd., ki so pretečena leta po mestih in trgih imeli veliko dela in zaslužka. Letos je vse tiho. (Črnogorskega kneza S Meri): Zorka, Milica in Stanka peljale so se nedavno iz Dunaja nad Gradec in Trst domov v Cetinje. Ljudje so se čudili krasoti in lepoti teh mladih južnih Slovank! Nemci po mestih sploh radi mislijo, da so Slovani poprek take grde spake, kakor jih dunajski: „Kikiriki" risa! (Artilerijsko kosamo v Mariboru) namerava staviti mesto. Stroškov bilo bi 160000-189000 fl. (Goveja kuga) prikazala je se v hrvatskem Zagorji v Klanjeci. Vsled tega so mejo zaprli in kordon potegnili. (V Lučah) gornjegrad. okraja sta nepoznana tolovaja vdrla v hišo posestnika Fr. Salošeka ter ga ustreliti žugala, ako se iz postelje gane. Preiskala sta potem vse in odnesla 1 srebrni goldinar in srebrno verižico. (Drzni roparji) so trgovcu Kaučiču v Jemau-ski vasi pri Podčetrtku vlomili in ukradli denarja in robe 800 fl. vredne; 2 dni potem obiskali so kmeta Bolho v Birstanji, mu vzeli dolžnih pisem I-, 2090 fl. in jih na travniku sežgali, dalje so v oopotah posestniku Fr. Plevuiku podkopali klet in več sodov vina izpraznili in naposled zopet šli nad Bolho, vtrgali v klet in spustili 4 polovujake vina, da je izteklo. (Naš domači regiment) Litzelhofen, prej Härtung, obhaja 1. 1882 dvestoletnico svojega obstanka. ' Ritmajster vitez plem. Amon piše zgodovino slavnega regimenta. (Slovanski dijaki) dunajski priredijo dne 27. jun. t. 1. veliko svečanost v spomin tisočletuice slovanskega bogoslužja. Kajti pred 1000 leti je papež Janez VIII. dovolil sv. Metodu sv. mešo služiti v slovanskem jeziku. (Zavoljo dolžne dače) prodano bo dr. Tarbau-erjevo posestvo v Žavci, cenjeno 8680 fl. (Po sili prodati) hoče baron Twickl grad in grajščino grofa Ferdinanda Brandisa v Mariboru ; grad je cenjen 100.540 fl., grajščina 121.091. Prvi se ne proda pod 30.000 fl., druga ne pod 50.000 fl. (Okrajnemu zastopu sv. lenartskemu v Slov. gor.) načelnik odbran je zdravnik g. Joras, njegov namestnik okrajni sodnik g. Fr. Ljubek. (Bližnje porotnice v Celji) so sklicane za 26. jul. t. 1. (Toča) je 17. t. m. hudo zadela Skalsko do-; lino pri Velenji. (Črešnjarja nepoŠtenjaka) ki je v Mariboru za črešnjo zastavljeno uro vzel, zasačila je sodnija v Jarenini. Črešnjarja „pla^olasca" je na 14 dni zaprla, uro pa pripravniku dala nazaj! (Toča) je hudo poklestila gornjo Kungoto, Svičino, sv. Jurija na Pesnici, potem Pohorje, Razvanje, Hoče, Slivnico. (Železnico merijo) med Grobelno-Slatino in Smarijo. (Posestnike izganja kapital) uže strašno, posebno na slovenskem Štajerskem. „Grazer-Zeitung" štev. 140 objavlja 58 posilnih dražeb, med temi je 38 na spodnjem Štajerskem. (Okrožne sodnije celjske) predsedništvo je na uradbeno vprašanje ministru odgovorilo, da pri nas ni preveč advokatov, ker jih imamo samo 10 v Mariboru, v Ptuji in Celji po 7, pri sv. Lenartu in v Konjicah po 2, a v Laškem, Vranskem, Šoštanji, Mah-reubergu, Rogači pa nebenega. No, advokati sami drugače sodijo poudarjajoč, da jih je uže preveč. Dražbe. 26. jun. M. Ritonja v Bodislavcih 1761 fl. 28. jun. S. Rojht 15507'fl. v Jurjevskem dolu; 30. jun. M. Demšič v Globokem 609 fl.; L. Span v Pohanci 1000 fl. A. Cerjak v Dežnem selu, J. Weble v Selu 575 fl. J. Koban v g. Pols-kavi 8750 fl. J. Penzel 3174 fl. pri sodniji v Mariboru; 1. jul. B. Čeh v Podvincih, 2. jul. J. Peklar v Bačkovi 5479 fl. M. Kocpek v g. Volčini 2678 fl. J. Šeligo v Vonarji 720 fl. P. Feihter na Faal-Bistrici 39931 fl. in 4121 fl. v Lobnici. Loterijne številke: V Gradci 19. junija 1880: 4, 71, 14, 24, 30. Na Dunaji „ „ 86, 43, 37, 5, 56. Prihodnje srečkanje: 3. julija 1880. T rž 13 53 cena preteklega tedna po hektolitrih. Mesta o C o >» M Ii 3 a? m ® > O K O H » e-> Proso Ii kr fl. Irr. kr ,1. itr. It. kr. 1 kr. a. kr. Maribor . 9 20 6 10 5 20 3 40 5 60 5 20 5 40 Ptuj . . 8 45 6 05 5 20 3 90 6 — 3 70 5 20 Gradec . . 9 69 7 38 6 17 3 80 6 — — — 5 25 Celovec . . 9, 76 7 66 6 10 3 58 5 58 — — — — Ljubljana 10 47 6 88 5 41 3 64 6 93 4 20 5 'JU Varaždln 8 40 7 — 5 80 3 — 6 40 6 — 6 20 Dunaj j g j. 12 76 10 46 8 25 7 82 8 5 8 85 — 20 Pešt. > ~ 5 llj 96 9 70 8 45 7 45 8 — 4 65 5 — 3-3 Mešnika ki je v stalnem ali začasnem pokoji, želijo dobiti k poddružni cerkvi sv. Petra v Bočni. Več se pozvč pri ondotnem županu ali pri č. g. dekanu v Gornjemgradu. Priporočba. Albert Lončar, prej Wetschko, i priporočuje slavnemu občestvu svojo dobro , izbrano zalogo obutali za gospode, gospe in otroke, po najnižji ceni. Vsa roba je doma v mojej delavnici izdelana. Vnanjim naročnikom ustrezam točno, ako mi le jodno obu-talo za mero dopošljejo. 1—3 Ustanovljena leta 1860. Prva in največja glavna zaloga vseli izvirnih mašin šivalnic, edini zastopnik v Mariboru Matija Prosch, c. k. priv. trgovec, v lastnej liiai, v gosposkej nlici štev. 23., v uiiiniškej ulici štev. 2. 21—32 Največja zaloga amerikanskih Izvrstnih mašin šivalnic. Za porabo familijam in obrtnikom proti 51etn. poroštvn. | Conr. Prosch & Comp. v Mariboru, Vlklringhor-ulii-a. Izumitelji ccs. kralj. priviliKiranih mašin šivalnic. Stare mašine jemljejo se v račun ter se zamenjajo z novimi, tudi proti plačevanju v mesečnih obrokih po 5 fl. Vsa popravila se izvršujejo v našej mehaničnej delalnici točno in po nizkej ceni. 4—4 rf— 2~3 Od leta 1865 obstoječa fabrika za, izdelovanje barv J. Viclerja v zgoruj. Hočab ima svojo zalogo v Mariboru, na velikem trg« štev. 12, nasproti cerkvi sv. Alojzija zraven g Celigijeve hiš« ter priporočuje svoje izvrstne lake, firneže, zribane oljnate barve, vsakovrstne barve, čopiče po najnižjej ceni. 043. Kdor želi, dobi cenilnik franko na dom. _ m! H. Ničmanu, založniku v Ljubljani, je ravnokar prišla na svitlo: „Stoletna Pratika", četrtega natisa, popravljena in pomnožena, ki obsega 260 strani. Ker ljudi radi berô „Stoletno Pratiko" in vedno po njej povprašujejo, izdali smo jo v četrtem natisu. In res, skoraj da si upamo reči, da ne bode nihče rekel, da bi se mu ne bila ta „Pratika" popolnem prikupila, če jo je le nekoliko prebiral; posebno pa zato, ker v njej najdemo tako natančno in umevno razlaganje vseh stvarij in oddelkov, kakor do sodaj v nobenej slovenskej „Pratiki". Velja trdo v pol platnu vezana 85 Up., v pol usnji »O kr. Pri ravno tem založniku je tudi prišla in se dobiva: Častna straža Jezusovega presvetega Srca. Poslovenil J. Dolenec, stolni kaplan. Obsega 64 strani. Velja 1« Ur. Ravno tako tudi : Gorečnica naše Gospe presvetega Srca. Izdelano za Slovence poleg francoskega „La Zélatrice" Obsega 56 strani. Velja tO Ur. Razlaga Svete maše po č. oč. Martinu Gochem-n domače in molilne bukve. Obsega 510 strani in velja v pol usnje t It. 84 Ur., v usnje 1 H. 4© Ur., z z!:;to obr j ï II. Odpustki kaj so, in kako si jih v prid obračati, Po 14 francoski izdaji P. A Manzelna, na svitlo dal P. J. Sajevic, mašnik ravno te družbe. Obsega ,370 strani in velja v pol usnie »O Ur., v usnju 1. 11. «O Ur., v zlati obrezi 1. 11. 40 Ur/ 2-3 FRAJVC KEŽMAN, infulirani dekan stolne cerkve Lavantinske, kne-zoškoiijski konzistorijalni svetovalec, prosinodalni izpraševalec, bivši kanonik kapitelna Lavantinskega, v župnik Pišečki, Soštanjski, Zrečki itd. itd. (Pogrebnica govorjena od Fr. Kosarja, kanonika.) Vže 13. duhovnikom govoril sem pogrebnice v slovo., Nekatere izmed njih sem bil pripravljal za duhovski stan kot spiritual ali profesor ter so mojemu srcu bili kot bivši duhovni sinovje dragi in mili. Drugi so nekdaj bili moji šolski tovarši, da so me toraj vezale na nje prejšnje vezi mladostnega prijateljstva in dijaškega pajdaštva. Zopet drugi bili so možje v dušnem pastirstvu osiveli in polni zaslug ter so me v to ljubav naklonile, nekaj moje službenske razmere, nekaj pa globoko spoštovanje do njih častitljive starosti in visokih zaslug. Reči pa morem, ko 14. krat besedo žalovanja poprimem, da z nobenim od dosibmal omenjenih duhovnikov me božja previdnost ni tako tesno zvezala, kakor s pokojnim stolnim dekanom, čigar razsvitljeno rakvo tu pred seboj vidimo. Ne govorim o tem, da sva si bila od prve ure, ko sva se pred letmi spoznala, vedno prijazno vdana; tudi tega ne omenim, da ko sem bil v Kozjem za župnika, so me tudi v tem daljnem kraji s svojim pohodom počastili in razveselili: pa to je gotovo kai, posebnega, da sva bila pred blizo 10 letmi, Božiči namreč 1. 1870, oba eden in isti den, na št. Janževo v tej cerkvi inštalirana, pokojni kakor stolni dekan ¡k jut kakor stolni korar, in da sva pri tej priliki oba pred tem velikim altarjem v roke našega prevzvišenega kneza in škofa na bukve sv. evangelija prisegla pokorščino in vdanost do sv. Cerkve in do višjega pastirja naše škofije. Po šegi, za take inštalacije vpeljani, so mi pokojni stolni dekan takrat podali roko in me peljali v korske stole na sedež, zanaprej v koru meni odločeni. Zato utegne nekako primerno biti, da, ker so oni mene v kor vpeljali, jim tudi jaz denes v duhu roko podam in jih s svojim glasom spremljam, ko i smo jih zadnjokrat tu sem sprevodih, da vzamejo „jPrav tako, dobri . in zvesti hlapec! Ker si bil v malem zvest, bodeš črez veliko postavljen; pojdi v veselje svojega Gospoda!" Mal 25, 21. od stolne cerkve la od kora slovo, kterega so do treh zadnjih let, tedaj skozi blizo 13 let, tako vestno obiskovali. Pogrebni govori v kat. Cerkvi sicer niso navadni ; kajti iz poročila prvih krščanskih stoletij se le tega učimo, da naj za pokojne molimo in jim z dobrimi deli in z daritvijo sv. meše na po moč hitimo. Vendar pa morejo včasi take okoliščine nastati, da se primerno dozdeva, tudi pri pogrebu besedo spregovoriti; in taka prilika je denes, ker bi se nam nedostojno zdelo, blagega pokojnega molče položiti v grob, in ste gotovo tudi vi vsi besede za slov6 pričakovali. Pa če ondi mi katoličani tudi včasi besedo na grobu spregovorimo, nikakor ni naša navada, da bi umrlega prehvaljali in ga ročno med zveličane v nebesih prestavljali. To določbo prepuščamo mi večnemu Sodnika, čigar usmiljenje pri pogrebu na pomoč kličemo, naj bi po milosti sodil dušo onega, čigar truplo zemlji izročujemo. V predgovor sem si izvolil besede Jezusove: „Prav tako, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, bodeš črez veliko postavljen; pojdi v veselje svojega Gospoda!" Ne bo mi težko dokazati, da so se pokojni stolni dekan v trojnem oziru pokazali dober in zvest hlapec Gospodov, tako da smemo upati, da so vže slišali ali bodo skoraj zaslišali zveličavno besedo: „Pojdi v veselje svojega Gospoda !J Vendar to ni moj namen, ker sem vže rekel, da moramo sodbo večnemu Bogu prepustiti. Moj namen je le, z de-nešujim govorjenjem to doseči, da bi se tudi mi po zgledu rajnega skozi trojno zvestobo na srečno smrt pripravljali, in ker bodemo zdaj pokojnega bolj natanjko spoznavali, da bi še večje sočutje ž njim imeli in toraj še bolj goreče zanj molili. I. Trojno zvestobo tirja Bog od vsakega človeka, tedaj toliko bolj od vsakega kristijana, kteri boče prejeti krono večnega življenja. Prva je: zvestoba v porabi naturnih darov in talentov. Bog je namreč vsakemu človeku po svojem prostem in neskončno modrem večnem sklepu odločil posebno mero dušnih talentov in drugih časnih darov, n. pr. premoženja itd., kakor nas Jezus uči, v priliki rekoč: „Človek, kteri je na ptuje šel, je poklical svoje hlapce in jim izročil svoje blago. In je dal enemu 5 talentov, enemu pa^ 2, enemu pa 1, vsakemu po njegovi zmožnosti. Črez veliko časa pa pride gospod tistih hlapcev in ima obrajt z njimi, da bi zvedel, koliko je vsakteri prikup-čeval." Kar zadeva pokojnega stolnega dekana, ki so bili na male meše den leta 1812. rojeni, prejeli so od Boga obilo dušnih talentov, pa le malo časnega premoženja; kajti njih oče je imel le malo cesarsko službo; bil je namreč pomočnik pri mejni coln>ji v Dobovi, kjer si je toliko prihranil, da si je za stare dni nakupil hišico z malo njivo. Tam je živel, ko več služiti ni mogel, z malo penzijo, ter imel na skrbi žeuo in 5 otrok. Pa mlajšemu sinu, in to so bili pokojni stolni dekan, ni dalo doma ostati. Nek znotranji glas, ki ga takrat se vč še niso mogli prav umeti, jih je nagibal, zapustiti starše in dom in iti v mestne šole. Od doma so le malo dobivali; najboljše, kar so za popotnico prejeli, bil je očetovi in materni blagoslov; pa kakšno moč je moral za sina zlasti materni blagoslov imeti, bodemo pozneje še slišali. Latinske šole so študirali deloma v Celji, deloma v Zagrebu; od začetka s pomočjo milih dobrotnikov, pozneje so si pomagali z inštrukcijami. Modroslovne šole so dovršili v Gradci. Da jih je pomanjkovanje in vsakovrstno zatajevanje spremljalo ves čas njih' šolanja, se po Jem taLem lehko razume; zares v potu svojega obraza so bistrili in urili od Boga jim dane talente. Pa tako je prav; le kdor si v mladosti užije grenkega kruha zatajevanja; ve pozneje ceniti, ak