s PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU *T.—NO. 2075. CHICAGO 21, ILL., iS. Julija (July If), 1047. fubltalMd W«ofcly at ttOl 8. Lawndale Am ••• LETO—VOL. XML PREMOGARJI DOBILI dofcro pogodbo, in nevarno kakor Jo bilo prej. a njihno delo je tciarao Svetovni metež in nered v znamenju razrednega boja Dva nasprotujoča si sistema v napeti tekmi. — Borba s "komunizmom" na Kitajskem in v raznih drugih dsislah. — Intrige s Grčijo Sedanja konferenca za obnovitev evropske ekonomije, ki se vrši v Parizu, je jasen dokaz delitve sveta v znamenju ideologije in novih imperialističnih teženj. v % K Ameriki! v spoprijemu z USSR Propaganda naše vlade trdi, da je v borbi za obvarovanje svobode v vseh deželah, ki jo hočejo, pa jim jo ogroža Sovjetska unija. V Moskvi odgovarjajo, da se nam gre le za oljna polja v Sredozemlju, za rudniška bogastva in za tržišča. Anglo-ameriški oljni interesi so se zedinili za skupno ekonomsko in politično taktiko v Iranu in sploh po vsem Sredozemlju, kjer sedaj prevladuje ameriški kapital in ameriška di več kot profesionalno izvežba-na, moderno opremljena vojska. A v isti sapi poročajo propagandist! grške vlade, da so kraljeve čete gerilce skoro povsod potolkle, ali pa jih polovile. In tik na to pa spet o masnih aretacijah po vsi Grčiji. V Washingtonu smatrajo, da bi grški kraljevi vladi ne bilo težko zadušiti upora — saj ima vendar našo ter anglelko mu-niči jo in našo drugo materialno pomoč, če se bi moglo prisiliti Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo ne podpirati grških geril-cev, ki se označujejo za narodno osvobodilno fronto. . Ampak ako se v grške notranje zadeve smeta umešavati Anglija in Zed. države, čemu ne bi bilo to pravilo veljavno tudi za ve Jugoslavijo, za Bolgarijo in AL P omacija ter bojnai sila. V Sau- ^ ^ 80ftedeKGrJije? d. Arab,ji smo dobili monopol ^ lmajo ^ Qne skuJ Arabiji smo dobili monopol nad petrolejskimi ležišči, ki so baje največja na svetu. In da ne pride Rusija do njih, in ne v Gr-tijo in ne v Turčijo, smo si ustvarili ' Trumanovo doktrino". Žrtev teh spletk je za enkrat najbolj Grčija. Dasi smo ji podarili sedaj tri sto milijonov dolarjev, in ji poslali proporčno več živilske podpore kot katerikoli deželi, je v nji civilha vojna vseeno nadaljevana, kar pomeni, da veliko grškega ljudstva ne odobrava našega umešava-nja. Na drugi strani ameriška diplomacija pritiska na organizacijo združenih narodov, da naj pričnemo "v obrambo Grčije" z oboroženo intervencijo proti Jugoslaviji, Albaniji in Bolgariji. Albanija najbolj "kritizirana" V anglo-ameriškem tisku je najbolj na jeziku Albanija, nedvomno na pobudo uradne propagande proti nji. Dna 13. julija je bila spet obdoižena, d* ja iz nje udrlo v Grčijo kakih tisoč n>ož, ne kot kaki "garild" tam- Tfjy m IV 9 f f f Vf ? A?Mf f f ▼▼v ■ BARTON, OHIO Konferenca Prosvetne mo-v nedeljo 77. julija ob 10. dop. na farmi s. Joseph Skoffa v bližini Bartona, O. 4^AUA|||||Mtti|iiitit| terese dočim tuje sile po Balkanu le intrigirajo — seveda ne balkanskim deželam v korist. Uhlajanje od noša je v s , Jugoslavijo Zaradi naše takozvane nove politike (Trumanove doktrine) in intervencije v Grčiji posta ja-(Konec na ft. strani.) Naši dolarski "orli" na Grškem, v Turčiji itd. že v ofenzivi V Grčiji so dne 8. in 9. julija aretirali nad štiri tisoč "komunistov" in drugih takih, ki so bili osumljeni pri-jateljstva do komunizma ter jih vrgli v koncentracijske logarje. Režim v Atenah io to svoje teroristično početje opravičeval s tem, da je odkril zaroto — komunisti-čno zaroto kajpada - za strmoglavtjenje kraljeve vlade. Predno je oroiniitvo dobilo navodilo za masne aretacije, je baje grški vnanji minister Tsaldaris, ki je bil nedavno v Washingtonu, nato vlado vprašal, kaj misli. In enako je storil grški notranji minister Napoleon Zervas, ki je hotel izvedeti o tem mnenje ameriške ambasade v Atenah. To namreč trdijo nekateri poročevalci tujezemske-ga tiska. Stvar je verjetna, kajti ko je Truman proglasil svojo protikomunistično doktrino in se odločil za intervencijo (proti "komunizmu") v Grčiji in Turčiji, je gotovo imel z grško in turško vlado sporazum ie sklenjen in obe sta vedeli, da bosta morale za prejete ameriške milijone plesati kakor jima bodo iz Wash-ingtona Migali Kar je čudno je to: Ce je večina — ogromna večina grškega ljudstva s kraljevo vlado, čemu toliUna napetost v vsi Grčiji? Zakaj ie tam še vedno na tisoče angleških vojakov in velike zaloge angleške municije, s katero se opremlja kraljeva grška armada? čemu tam ameriške bojim ladje, ameriški vojni materijal, ameriške vojaške komisije in pa ladje, noloione z ameriškim iiveiem ter drugim blagom, ki ga dovaiamo tja Grčiji v pomoč? Ako Grki vzlic vsej tej pomoči hočejo preobrat, kaj je narobe.* našo intervencijo? Ni mogoče, da bi bilo treba v Atenah in v okolici v eni noči aretirati nad 4,000 "osumljencev", ako ima vlada resZASLOMBO med narodoml Vlada ima armado, ima oroiniitvo, Ima policijo, irtm oroija na kupe, iiveia cele ladje, angleške polke, ameriške komisije, torej zakaj bi bilo vzlic temu treba udirati v stanovanja, v delavnice in tvornke ter vlačiti "osumljence" v koncentracijske tabore? Vsekakor se'Trumanova doktrina" v Grčiji ni obnesla. In ker se ni, zahtevajo ameriški diplomati oboroženo intervencijo proti Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji, "ker note in podpirajo oziroma povzročajo civilno vojno na Grškem" Tudi turška vlada je izjavila, da ji streie opozicija — zapopadena v demokratski stranki — po iivlje-nju. In naravno, zatira opozkionalni tisk in opozicio-nalni politiki pa morajo pod "policijsko varstvo". Vlada v Perziji (Iranu) je ustavila šest časopisov, ker so "ščuvali javnost proti nji". V Iraqu se opozi-cionalce enako zatira. In temu početju si kdo upa reči "borba io obvarovanje demokracije!" Od kar ni več Rooseveha, smo pač daleč prišli, ali bolje, silno nazadovali. Truman ie svari pred inflacijo in apelira . za znižanje cen , Delavski department zvezne vlade poroča, da je število v industrijskih, trgovskih in pisarniških obratih sedaj višje kot še kdaj prej v zgodovini naše dežele. Ko je Henry Wallace oznanil svoj klic sa ustanovitev šestdeset milijonov služb, so ga nekateri označevali sa "sanjača". Sedaj jih imamo, ln še je v uradih socialne zaščite sa brezposelnostim zavarovalnino toliko dro-nja, da se je čuditi! Vsekakor, SO,000,009 služb je za eno deželo ogromno število. In mezda se je letos skoro v vseh obratih zvišala. Toda s vsakim takim zvišanjem naslanja tudi podražitve. Zato je predsednik Truman po svojem prihodu z ribolova deželo znova posvaril, da mora kaj ukreniti v prid znižanja con, drugače pridemo v polom kot smo šli vanj po prvi svetovni vojni. Tudi cene delnic naraščajo — prav kakor takrat. Farmarji prejemajo sa svoja pride&e pri-lične cene, kot so jih v letih 1929-29. Potem pa so je pričelo propadanje. Prosper!teto je nasledila "depresija" — in kar smo imeli vsega preveč je začela vlada plačevati sa uničenje živina la pridelkov, brezposelnim pa ja bilo pomaga no z malenkostno podporo, da so sa mogli preživljati. Truman pred novo depresijo svari na podlagi caziskavanj delavskega, trgovskega in agrikul-turnega departmenta. Tudi državni departmea ima pri lam. Kajti ako sa za Peklenski stroj v Triku Neofatisti so vrgli peklenski stroj v trgovino z zelenjavo, kl ja last zavednega protifašista Romana Zorzina. Skoda znaša nad 600,000 lir. Poškodovana so tudl sosednja poslopja, zlasti okna. Za napadalci poizvedujejo. - Poljski begunci se vračajo Mnogim beguncem Iz Pulja, ki jih je lažna propaganda proti novi Jugoslaviji kruto preverila, se sedaj odpirajo oči. V Trst se je zatekla med drugimi tudi neka I. Antoni, ki je zaman trkala na razna tržaška vrata za pomoč. Končno je svoje tegobe v Evropi in Aziji Ift kjerkoli drugje fte bolj obvežemo, bo moralo mnogo naših dolarjev v inozemstvo. Na račun tak dajatev bo požiljan tja živež, muni-cija in rasno blago. Agrikultura! department pa nas svari, da naj pričakujemo vsled letošnjega izredna slabega vremena, pozne pomladi ter velikanskih povodnjl, veliko manj pridelkov, manj masa ter nadaljne podražitve žlvljenskih potrebščin. Naša sedanje blagostanja Ja torej zgolj umetno. Ill v kongresu so redki, k! sa M sanimali, kako pretečo kriso preprečiti namesto Jo zdraviti šolo kadar nastane._ bojazljivo zaupala slovenski hišnici, članici SIAU. Hišnica je odpeljala zapeljano I. Antoni na sedež SIAu, kjer so ji dali potrebna sredstva sa vrnitev v Pulj. Antonijeva je pred spojim odhodom iz Trsta izpovedala, da je v Vidmu še mnogo beguncev, ki bi se radi vrnili v Pulj, pa jih zmerom znova vračajo v tabori: šče. Dejala je:."Sedaj vem nekaj več. Nas siromake so varali, bogatini pa, ki so netili sovraštvo, se vozijo po Italiji v luksuznih avtomobilih in stanujejo v razkošnih stanovanjih." Protiunijski zakon premogarjem ni škodoval V boju sa sprejetje protiunij* skega zakona se je najbolj po* udarjalo "arogantnega" Johna L. Lewisa ter ifjegovo unijo UMWA In čim Je bil Taftov-Hartley-jev načrt sprejet, že Ja John L. Lewis sklenil s premogovniškimi družbami novo pogodbo, naj-prvo v osrednjem revirju (v Penni, West Virginiji itd.), nato v centralnih državah, na sapa* du in na Jugu. Lastniki rovov na jugu so imeli že dolgo v načrtu unijo razbit! čim jim zvezna vlada 'vrne" nazaj "rove". A ko so operatorji v Penni in v W. Vir-' ginlji, v Kentuckyju itd., pogodbo podpisali, so se na jugu preminili!. Izgledalo Je, da se bodo uprli uniji zares. To bi pomenilo uva- žanje skebov, masna poboje, sodna prepovedi In lahko tudl solidarnostne stavka, čeprav jih nova postava sabranjuje. Premoga rji na polju mehke* ga In trdega premoga so dobili višje svišanje mezde kot pa n. pr. Jeklarski in avtu! delavci, ne da se Jim bi bilo potrebno kaj posebno boriti sanj. Vseli so si desetdnevna "počitnice", nato po nakod še par dni počakali In pogodba Ja bila sklanjana pod njlhnlmi pogoji. Operatorji so pristali prispevati tudl v podporni sklad unija po določen znesek od vsaka tona nakopane-ga premoga, dasi nova paatava ta vrsta pogodbe mod unijami in delodajalci prepoveduje. In če ža obstoje, postava določa, da morajo bit! taki skladi pod uprava na samo unije temveč tudi drugih priaadetih faktorjev. ... Pogodba, k! Jo Je Lewis tako srečno spravil skosl, pomeni* da se bo zelo podražil tudl premog. Kajti kompanije no obratujejo rovov premogarjem ter ostalemu ljudstvu v korist pač pa sa dobičke lastnikov. In sate bedo podražitve premega ša večja kat pa Je svišanje masde. Je pa nek drug problem, kl bi moral Javnost sanimati bolj kot pa Jo. Premogovniška Industrija v naš! deželi se pomika nazaj. Izpodriva jo olje ln električna sila. Med lotom 1929-1949 Ja premogovniška industrija nazadovala IS odstotkov, dasi Ja indu-st rial na produkcija (v splošnem) v Isti dobi naraala «7 adatatkov. Število premogarjev Ja padlo s 705,600 na 452,900 In število premogovnikov s 1,921 na 0,324. Sedanja pogodba u*IJe premogarjev s lastniki tegn prirod-nega bogastva Ja najboljša kar Jih Ja la sklenila doslej. In pre-mogarji so snjo velllp pridobili — saj dokler bo trajala "pro-a pariteta". Posebno važna klatsula v pogodbi Ja glada varnostnik naprav v rovih. A žal, da astanajo taka določba običajne la na papirju. Spomnijo sa Jih Me po eksplozijah, kadar odnašajo Iz rovov mrtve pramagarja namesto da b! živi prišli van. Nate sa sačno preiskave, unija sa oglati In protestira, zakone so poostri, včasi sa kakega magnate celo kasnuje, a končno ostane vsa približne taka kakor Ja bilo. KOMENTARJI i mi Zbira in presoja urednikN Margaret Sanger, ki je bila pred leti na prvih straneh dnevnega tiska vsled svoje ognjevite propagande za porodno kontrolo, je spet pobila nekaj pozornosti. Predlagala je, da naj v tistih evropskih deželah, ki so v bedi, ženske v prihodnjih desetih letih več ne rode, da se prebivalstva skrči. Vatikanski dnevnik "L' Osservatore Romano" je njen nauk označil za največjo pregreho proti božjemu in človeškemu zakonu. Vseeno — v Italiji se njenega nasvete ženske ne bi držale, ker je v nji med navadnim ljudstvom porodna kontrola povsem neznana stvar. V Bagdadu v Iraku so bili trije komunisti obsojeni v smrt, ne zaradi kakega hudodelstva pač pa zato, ker so ruvarili proti obstoječemu redu in postavni vladi. Komunistično gibanje je v Iraku prepovedano. Zato — kolikor ga je — je pocltalno. A poleg obsojenih treh mora biti v Iraku še nekaj drugih komunistov, kajti zapretili so, da če bodo njihni trije tovariši obešeni, bodo ubiti tudi najmanj trije visoki vladni uradniki. Na sličen način se bore židovski podtalci v Palestini z Angleži. Že mar-sikakega angleškega vojaka ifi angleškega uradnika so spravili pod zemljo. To so pač nezdrave razmere, in napačno je, ker jih obe strani "zdravite" s silo. . Sumner Welles kritizira državni department vsled "pomanjkljive" propagande v Italiji. On je bil nekaj časa pod Rooseveltov podtajnik v državnem oddelku in pri njemu se je glede tržaškega vprašanja ogla-(Konec na 5. strani.) Kongresnik Hartley (republikanec iz New Jersey ja), ki je s senatorjem Taftom skoval postavo proti unijam, se sedaj jezi nad premogovniškimi družbami. Zelo ga je razjarilo, ker so v pogodbi z UMW pristale prispevati v podporni sklad unije, dasi novi zakon to prepoveduje. Ampak operatorji so menda uvideli, da je cenejše podražiti premog in sprejeti Lewisove pogoje kot pa se podati z delavci v dolgotrajno borbo. Mislili so na dobiček in se podali, pri tem pa prezrli Taftovo-Hartleyjevo zapoved. Lewis pa se jima smeje v pest. Čehot-lovaška se je znašla v precejšnji stiski. Njena vlada, ki ji načeljuje komunist, a imajo v nji večino druge stranke, se je prijavila za udeležbo na pariški ekonomski konferenci, a potem svoj sklep preklicala. Konferenco sta sklicala Bevin in Bidault. Molotov je v imenu Sovjetske unije izjavil, da ne bo zraven. In ker je Cehoslovaška v tako-zvani sovjetski sferi, je baje Moskva nanjo pritisnila — češ, kaj pa boste v Parizu, ako lahko mi ustanovimo svojo ekonomsko zvezo? In res je bila podpisana med Prago in Moskvo par dni pozneje. V Parizu so na Bevinovi-Bi-daultovi ekonomski konferenci (ki je ob enem politična, četudi le neuradno) zastopane tudi bivše zaveznikom sovražne in pa "nevtralne" dežele. N. pr,, naj-prvo se je priglasila Italija, pa Turčija, Irska, Portugalska, Avstrija, Švedska in Švica. Ako bi bilo odvisno od teh dežel, bi zavezniki nikdar ne zmagali. V tej številki V koloni upravnice An ne Beniger na tretji strani je razvidno, da vzlic praznikom Jn počitniški sezoni naie aktivnosti niso toliko pojenjale kot smo v prej-inji številki pesimistično prerokovali. Na drugi strani razpravlja v svojih' Razgovorih" o raznih stvareh — med tem tudi o vprašanju Proletarca, Joško Oven. Prečitajte in povejte tudi vi svoje mnenje. Ker smo že pri tem, naj tu navedemo nekaj stavkov iz pisma, ki ga je nam pisal Frank Kalan iz Spring-fielda, III. Pravi med drugim: V Proletarcu z dne 2. julija sem bral, da nas vprašujete za mnenje o tem in onem. Povedal bom vam svoje. Zanimate me posebno prva in druga stran, kot -Komentarji, članki, uredniški članki na drugi strani, "Iveri" Katke Zupančičeve, "Razgovori" Joška Ovna, dopisi Antona Shularja itd. Glede SANSa se pridružujem tistim, kl menijo, da kar človek čita že v kakem drugem listu — jaz n. pr v Pros veti — bi lahko iz tednika kot je Proletarec izostalo. čitamo radi stvari iz starfcga kraja, toda ne po dvakrat eno In isto. Torej če sem kakšno starokrajsko poročilo bral v Prosveti, ni potrebno, da se ga bi tudi v Proletarcu ponovilo. Povest, ki jo piše Wanda Wasiliewska na tretji strani, ne čitam, ker je predolga. Pozabim vse, kako je bilo od začetka, predno bi prišel do konca. 4n mislim, da človeka, ki mu je le čez 70 let kakor je meni. povesti o ljubezni več ne zanimajo. Rad pa čitam zabavne kratke povesti. čitam tudi angleško stran. Me veseli, ker marsikaj dobite tudi iz našega glasila "The Progressive Miner". - Pozdravljeni! - Frank Kalan." V tej štovilki je končano poročilo Etbina Kristana. Je eno najsijajnejšlh in zato je to bilo vredno priob-čitve vzlic temu, da so ga objavili tudi kaki štirje drugi slovenski listi. In potrebno je bilo objaviti poročilo SANSovega tajnika Mirko O. Kuhla zaradi inf^mativne važnosti. In priobčili smo tudi glavno resolucijo Iz minulo SAN-Sove konvencije, veliko drugega konvenčnega gradiva po smo morali izpustiti, prvič radi prostora in pa ker bi bilo res preveč ponavljanja v očeh Hitih, ki so poleg na Proletarca naročeni tudi na druge napredne slovensko liste. Hvala Franku Kalanu aa pošteno, iskreno izraženo RMMNNAi i——...............■■' 1 ..... ———■ » ■ ■ ———————■ ■ rnmmmn^^ / StgUTAUSC, PROLETAREC LIST ZA INTERESI DRAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Jwnaiifwka DtUvib Tukovu Driika, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE MABOCNINA * Zadinjenih driavan sa celo leto $3.0u; ia pol leta $1.7*; sa tetrt leta $1.00. loosonstro; sa cel£ leto $3.50; ta pol lata $8.00. Val rokopisi ia oflui morajo biti v naSem urada najposneje do posdotjks popoldne sa priobči te t v številki tekotefa tedna. PROLETAREC Published every Wedneaday by the Jugoalav Workman's Publishing Co las. Established 1006. Editor. .Prank Zaits SUBSCRIPTION RATES: Jaited SUtoe: Ono Tear $1.00; Six Months $1.76; Three Months S1.00. Foreign Countries, One Year $S.*0; Sis Months $3.00. PROLETAREC 4301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone t ROCKWELL 2864 Ameriška politika na Japonskem večini naših zaveznic ni po godu V nobeni deželi se ameriška vnanja politika ne razvija tako ugodno kot na Japonskem. Njen resnični "cesar" sedaj je general MacArthur. On je pristaš "svobodnega podjetništva" in "našega načina življenja". Za komuniste mu ni, dovolil pa je, da načeljuje sedanji japonski vladi nekak social demokrat. b Ta ministrski predsednik je mislil spraviti skozi kabinet načrt za socializiranje rudnikov, pa je propadel. Ne japonski cesar, ne njegov štab, ne zavezniški vrhovni poveljnik MacArthur niso za take "novotarije". Kontrola — no, če potrebno, ta naj le bo! Ampak svetost privatne svojine in privatnega dobičkarstva — to dvoje mora ostati! Kapitalizmu po svetu je to prav. Ni pa pristašem kapitalizma v Angliji, v Avstraliji in drugje, niti ne delavskim strankam v teh deželah všeč to, da se Japonsko pod MacArthurjevim vodstvom pretvarja v "ameriško kolonijo". Nedvomno je general MacArthur dober organizator. In pa izboren politik. Saj ga je republikanska stranka snubila za svojega predsedniškega kandidata že pred več kot štirimi leti, ko smo bili še v vojni. Ampak Angleže skrbi, kaj, če izgube na Pacifiku in v Aziji še tisto malo vpliva kar ga jim je še ostalo. Japonsko industrijo se naglo obnavlja, toda pod ameriškimi regulacijami, s pomočjo ameriškega kapitala in v duhu naše centralizirane ekonomije. The Yorkshire Po6t v Angliji, ki ga lastuje bivši vnanji minister Anthony Eden, piše, da bo odvratno, če bodo na konferenci za sklenitev miru z Japonsko ostali zavezniki izprevideli, da je vse že v naprej dovršeno in določeno, in da jim ne bo kazalo drugega kot se podpisati na določeni črti ali pa iti domov brez podpisa, kar pa bi situacijo nič ne spremenilo. Anthony Eden, ki ima v diplomaciji veliko izkušenj, ve, da se gre Zed. državam v tej politiki za zgraditev take Japonske, ki bo v ameriški politični in ekonomski sferi, torej ameriška glavna trdnjava proti Sovjetski uniji na vzhodu. S Kitajsko imajo manj sreče. Stane zvezno blagajno veliko a uspehov ni. MacArthur na Japonskem pa jih na debelo žanje. . Zelo nezadovoljna z ameriško politiko na Japonskem in na Pacifiku sploh je tudi Avstralija. Smatra, da jo gen. MacArthur ignorira. A po ovinkih jo iz Washingtona opozarjajo, naj ne pozabi, da če bi ne bilo ameriške intervencije na Pacifiku, bi Avstraljo zasedli Japonci. Torej ker so vojno na Pacifiku in v Aziji odločile Zed. države, imajo potem menda ja pravico imeti tudi v graditvi in v obnavljanju japonske države več besede kot pa Anglija, Avstralija, ali kaka Nova Zelandija, ali pa Sovj. unija, ki je Japoncem napovedala vojno šele zadnje dneve. Nedvomno se bodo ta nesoglasja nadaljevala. In ko se bo začelo z Japonsko sklepati mir, je več kot verjetno, da bo imel general MacArthur pogodbo z njo že napisano in ostalim zaveznikom res ne bo kazalo drugega kot jo podpisati, pa čeprav s še tako glasnim protestom proti "dolarski diplomaciji". Dohodki korporacij sadaj večji kot še kdaj prej. In nov davčni načrt j« "navadnemu človeku". najbolj v korist, najaiaaj ANGLIJA V BORBI Z GOSPODARSKO IN SVETOVNO POLITIČNO KRIZO V Angliji se je oglasil minule dni posebno konservativni tisk, da je čas ljudstvu povedati resnico o krizi tako, da jo bo razumelo. Namreč, da se angleško gospodarstvo nahaja v skrajno kritičnem položaju in da ni še nobenih izgledov na zboljšanja. Torijaka stranka ob enem dol« ži za to stanje delavsko vlado in je pričelo med maso širiti nauk, da le ako se spet ustanovi koalicijsko vlado s Churchillom na čelu. kakor se je med vojno — bo Anglijo mogoče izvleči iz gospodarskega propadanja. Član delavske vlade Hugh Dal ton — njegov portfelj je "chancellor of the exchequer" — je v poslanski zbornici dne 30. junija poudaril, da Angležem ne preostaja drugega kot da si pas še bolj zadrgnejo. 2ivljenski standard na Angleškem je že sedaj v marsičem nižji kakor med vojno. Anglija je v prošlosti bogatela od izvoza, ki je bil veliko večji kakor uvoz. In vrh tega so njeni kapitalisti prejemali ogromne dobičke od svojih pod vzeti j ^Indiji, Afriki, na Kitajskem itd. Tiidi te vrste dohodki so sedaj le ša nežna tn ost v primeri z nekdanjimi, a marsikje so Sli v nič. Tako je sedaj angležki imperij prvič v zgodovini potisnjen v mednarodni trgovini ob steno in v produkciji zastaja, namesto napreduje. Neki konservativni poslanec je v parlamentu dejal, da so temu delavci krivi. Ceš, da so postali počasni, da puščajo šihte in da jim je vseeno, kaj se zgodi z njihovo deželo, ako se jim ne ustreže v vsaki njihovi zahtevi. Na drugi strani posebno unija premogarjev trdi, da ako se bo delavcem, ki imajo naporna de- la, "zadrgavalo pas", kako naj sploh producirajo več? Saj človek lahko izgotovi le toliko kolikor sile poseduje. To velja kajne predvsem za pcemogarje, jeklarske delavce, stavbenike itd. Hugh Dalton je dalje poslancem dejal, da ako jim je za obvarovanje svoja deiele pred polomom, mora (Anglija) znižati uvoz — predvsem iz Zed. držav. Torej naj zniža dovoz tobaka, gasolina, časopisnega papirja in sploh naj omeji dovoz vseh drugih takih stvari, ki niso ljudem življensko potrebne. Pri tem je omenil tudi ameriške filme. To bo sicer škodilo Hollywoodu, a koristilo angleški ekonomiji Anglija si bo oh enem morala pritrgavati Še v marsičem drugem, da bo imela več za izvoz. N.,pr., omeji naj se odmerke za oblačila, zato da bo več sukna za pošiljanje v inozemstvo. Kriza v Angliji ni zgolj njena krivda. Kajti v nji je sedanje neljubo gospodarsko stanje po* sledica vojne — aa le one ampak dveh — in Anglija je bila v drugi svetovni vojni napol razrušena od nemških bomb, dočim Zed. države niso vsled kaka sovražne 4 bombne t akcije nič trpele. Producirale< so nemoteno ln ameriško ljudstvo je med vojno lahko bretskrbno delalo, dočim je moralo v Angliji gasiti požare, kopati ranjence in mrliče iz razvalin in poškodovane industrijske ter prometne obrate znova obnavljati. To seveda ni samo krisa* Anglije temveč vseh tistih dežel, ki so občutile vojno na svojih tleh. Druga silna naloga Anglija je njena politična kriza. Ali pra-vilnejše — zatonjevanjc njenega imperija. Indija je dobila obljubljeno osvoboditev, a po vseh videzih je gospodarsko na Anglijo še toliko navezana, da bo tudi v "neodvisnosti" še vedno v angleški ekonomski sferi, in s tem seveda tudi v politični. Vsled neuspele konference za gospodarsko obnovo Evrope med zunanjimi ministri Anglije, Francije in Sovjetske unije, je za Anglijo nastalo novo vprašanje: Ali naj se združi v "zapadni blok", pod vodstvom Zed. držav, ali pa igra svojo staro politiko ravnotežja. A je sedaj že toliko odvisna od Zed. držav in v ameriški gospodarski sferi, in odvisna od ameriške pomoči v konfliktih z Rusijo, da bo ostala saj za sedaj še tam kjer je — namreč partnerica ameriške vnanje politike. i OS KO OVEN: RAZGOVORI Akcija za zedinjenje Evrope na čezdalje trhle jših> nogah Spet so se sestali v Parizu, da na predlog našega državnega tajnika Marshalla sestavijo načrt za obnovitev ekonomske stabilnosti v Evropi,, ga nato predlože naši vladi in ta pa kongresu, ki bo odločil, da li naj prispevamo po kakih pet milijard na leto —skozi pet let, v namenu izvleči Evropo iz bede, iz gospodarske zmešnjave in pa iz "nevarnosti pred komunizmom." Na čelu te akcije za ozdravljenje Evrope sta načelnika tako-zvane za pad ne demokracije, vnanja ministra Ernest Bevin (Anglija) in Bidault {Francija). Najprvo sta se posvetovala na Mar-shalov nasvet sama, potem povabila Molotova zraven. V par dneh je odšel iz Pariza nazaj v Moskvo. • Predno pa se je poslovil, je svetu dejal, da to kar Zed. države hočejo v tej akciji, ni v korist Evropi pač pa reakciji in kapitalizmu tu in drugje. Ni se sicer izrazil natančno tako, a vendar toliko jasno, da vsakdo ve kaj je itfsUL Bevin in Bidult nista odnehala. Cim je Moiotov odšel, sta se znova sestala in sklenila s posvetovanji nadaljevati. Povabila sta na nov sestanek 22 držav. Prva se je za to "ameriško pomoč" odzvala italijanska vlada. Italija — menda ni še pozabljeno, je bila v vojni z nami in sploh z vsemi zavezniškimi deželami. Posebno je njena armada pustošila po Jugoslaviji, v Grčiji in kamor sploh je še dosegla njena peta. In tik za Italijo se je priglasila Irska, Portugalska in Turčija, in še par drugih takih dežel, ki so bile med vojno "nevtral-ne" in zalagale Hitlerja. One so se prve priglasile v "sodelovs-nje" za Marshalfov predlog. Iti nato Svedsks, ki je bila tudi nevtralna Nemčiji v korist, in ensko Švica. Izmed povabljenih se ja pritrjevalno odzvalo 14 dežel. Sedem jih je odklonilo prisostvovati. Med onimi, poleg Rdsije, ki so povabilo odklonile, so Jugoslavija, Bolgarija, Rumuaija, Madžarska, Poljska, Albanija in Čehoslovaška To sam na sebi je blok, brez katerega ne more biti konstruktivne obnovitve evropske ekonomije. Tudi Finska je povabilo odklonila. Torej vse kar sedaj Zed. države lahko store je, da pomagajo priglašenim deželam z milijardami dolarjev, kakor jx>magajo s s stotinami milijonov Grčiji, Turčiji in čezdalje bolj i Itailji, Nemčiji in Franciji. T Na konferenci v Parizu za obnovitev "evropske ekonomije", oziroma za zgraditev "zapadnega bloka' imata Bevin in Bidault, ki sta sklicatelja, silno težavno stališče. Prvi in drugi imata doma mogočno opozicijo proti politiki ameriškega kapitalizma, ali kot jo v Moskvi in drugod označujejo, proti dolarski diplomaciji in "atomskemu pritisku". . Jasno je, da neglede na boj kotiranje Sovjetska unija ter njenih ^satelitk", ki so sklenile konferenco ignorirati, dasi bi vse rade velike ameriške kredite, bo storjen poskus zgraditi nov blok držav na poenostavljeni skupni ekonomiji. A to bo le poskus. Zed. države, z angleško vlado vred, žele obnoviti predveem nemško veleindustrijo. Kajti čb se bo s tem odlašalo, bo morala ameriška vlada preživljati velik del nemškega prebivalstva ne samo v svoji temveč tudi v angleški in morda tudi v francoski coni. Zato v Washingtonu mislijo, naj se Nemčiji dovoli obnoviti veleindustrijo v Porurju, izboljša premogovnike v Sarru in sploh da naj se novo evropsko ekonomijo nasloni zopet na nemški industrial^ sistem, kakor je bila pred vojno. Francija so pa Nemčija boji. Kajti v Parizu smatrajo, da čim se bi se s tako zavezniško politiko opomogla, bi nacionalizem v nji znova zaplamtel, prišel bi kak nov Hitler in Francija bi bila spet spremenjena v bojišče. Vlada v Parizu je vsled tega za razkosanja Nemčija. In rada bi Porurje — ki ja najbolj industrializiran del Evrope, pod svojo zastavo. Enako si želi zase Saar. Angleži in Američani so proti. Njim je — tako se zdi — za obnovitev "močne" Nemčije. In da se to šc ni zgodilo je največ Rusija kriva. Štirinajst držav — ali kolikor že, ki so pristale v Marshallov nasvet, pomeni v Evropi veliko, toda v svetovni ekonomiji sedaj nič več kot Rusija s svojimi "satelltkami", ki so odklonile prodati Wall streetu "svojo dušo". V Washingtonu so rekli — dobro, stem ste si zaprli vrata pred krediti, ki jih žalite od nas. Zaklenili ste si jih pred sabo za zmerom. . * Moskva teh pretenj ne jemlje resno. Saj so v Kremlinu za ameriške kredite ie vprašali, pa so jim bili odklonjeni. Italijani in Francozi. Grki in Turki jih doba, kar sa pripravljeni potrditi tudi naše politične, ne samo kupčijske pogoje. Vseeno, na Grškem je sedaj takosvani "balkanski sodček smodnika" eksploziji najbolj izpostavljen, če ne bodo Marshall, Bldauld, Sforza, Bevin itd., varno stopali, bodo zanetili požar, ki ga ne bo mogoče pogasiti niti z atomsko stlo. Uničil pa bo obe sporni skupini. oziroma bosta lomastili druga po drugi toliko časa, dokler skupno ne omagate. Mar za naše državnike ne bi bilo pametnejše to resnico zspopasti ter delovati sa mir namesto le risati načrte in voditi kampanjo ss tretjo svetovno vojno? L KONFERENCA PROSVETNE MATICE V VZHOD. OKIU Barton, O. — Včasi je vabil na konference Prosvetne matice za naše okrožje pokojni Joseph Saoy. Pisal je veliko v Proletarca in v Pros ve to. Sedaj moramo v s tem delom nadaljevati drugi, ako nočemo, da nam nafte aktivnosti zsmro. Odločili smo se delati dalje. Kajti uspeh ni nikoli odvisen samo od ene osebe temveč od sodelovanja. f\>trebno pa je, da je vsaki akciji nekdo na čelu, bodisi že odbor v celoti ali pa kak posameznik. Naša prihodnja konferenca Prosvetne matice se bo vršila v nadalje 27. julija na našem običajnem prostoru — na Skoffovi farmi v bližini Bartona v Ohiu. Vsi ta kraj že poznate, torej ste vabljeni znova iz vseh naselbin vzhodnega Ohia in iz sosedne West Virginije, da pridete na to zborovanje v čimvečjem številu. Seja se prične ob 10. dop. John Vitez. Nov napad fašistič- hiL t^rnrl.l<•>» r iiniVcrui I as O V Dne 10. junija je skupina po-halinov, ki ae je udejstvovala že pri ponovnem napadu na Slovensko narodno gledališče dne 16. junija, razgrajala po mestu in pela neke žaljive popevke proti maršalu Titu. Dne 20. junija je sledil terorističen napad na kulturni krožek "Perossa". Napadli so žene in otroke, ki*so jih hoteli pobiti z bombami. Pri aretiranem teroristu Famiu so našli dokumente, ki jasno kažejo, kdo pošilja teroriate na delo. Ob teh dokumentih je izpričano, da se italijanska liberalna stranka poslužuje v politični borbi nasilja. Člani kulturnega krožka "Perossa" v ulici San Vito so imeli *svojo običajno konferenco 20. junija. Ob koncu konference so pričeli člani odhajati domov. Mimo je prišla skupina 15 do 20 neofašističnih razbijačev, ki so vrgli v množico ljudi na vrtu pred krožkom 3 ročne bombe, ki so eksplodirale in ranile okoli 20 oseb. Med ranjenimi je mnogo žensk in otrok, od katerih je eden star 3 leta, drugi pa štiri. Ranjena je bila nadalje najstarejša članica kulturnega krožka 731etna Roza Sentassi. Policije ni bilo precej časa nS spregled. Ljudje so pridržali enega od napadalcev, 171etnega Farna Claudija, pri katerem so našli naveden* dokumente, ob katerih je točno razvidna zveza na* padalcev z Izvršnim odborom Italijanske liberalne stranke v Trstu. tU lepših sanj... Ivan Cankar: Ni jih lepših, jasnejših sanj, ki delujejo na člavcka s nekim čudovitim poetičnim. a obenem globokim tre* gttnim dojmom, kakor sa sanje materine... Ona se vživi vanje, v njih samih je ves njen svet, nedotaknjen od krute resnice. Mogoče, da bo kdo vprašal, če smo že tudi* v Clarendon Hillsu opazili tiste leteče ponve, katere bajt* frče s strašansko br-» zino v vsemirju. No, dosedaj še ne. Prvič, v. naži vasi ni nobanih takih prostorov, kjer bi se.čto' vek lahko malo od bližje sezna-nik s kako opojno pijačo ter si s tem pomagal do boljžaga astronomskega pogleda na stvari, katere sa. gibljejo v oblakih in po nebu. Ali priznati moramo, da je ta bajka o drvečih kolesih dobila v zadnjih tednih velikan? ski zamah v radiu,, časopisju in še celo v kongresu so govorili o tej stvari. Neki kongresnik je izjavil, da so to "leteče ponve" mogoče inter'-planetarne, mogoče 9 planeta Marsa alt pa Venere. Drugi so pa zopet ugibali, če niso morda spet .Rusi zraven. Kaj-« pada v dobi atomske sile je vn| mogoče« * Volitve v Španiji Človek komaj* veruje, da je kaj tak&ga mogoče. Ali je resnica. Evo — predzadnjo nedeljo so se po celi Španiji (kot pravijo), vršile "svobodna in tajne volitve). Kot smo že vsi vedeli vnaprej je caudillo Francisco Franco zmagal z. ogromno večino. Ta farsa bi bila v današnji dobi podobnih svobodnih volitev mogoče postala resnica — če bi svet ne vedel kaj se danes godi v Španiji. Minule tedne je bilo danih na književni trg o Španiji več knjig.* Te knjige niso napisali kakšni španski aH inozemski anarhisti, ampak so bile spisane od angleških in ameriških diplomatov, kateri so bili vsa ta leta na licu mesta. Nanje ne more pasti sum, da so komunističnega prepričanja ali pa da so simpa-tičarji komunizma. %Komur te knjige še niso prišle v roke, naj prečita spis Irvinga Wallaceja v reviji Sat. Evening Post z dne 5. julija, pod imenom "This is life under Franco." Je zelo zanimiv članek, še posebno za naše katoliške Amerikance. Pisec riše življenje v mali vasi Nueva Tierra, katera se nahaja nekako sedemdeset kilometrov od glavnega mesta Madrida. Ugotavlja, da je to "tipična španska vas kakoršnih je več kot 11,8000 po Španiji." Pisec nadaljuje: "Kajpada, da sem si ime te vasice izmislil, ker če bi rabil pravo ime, bi imel Franco polovico teh vaščanov v ječi. Vas izgleda prav tako kot je izgledala pred štiri sto leti. Če bi prišel Cervantes nazaj na zemljo, bi se počutil popolnoma doma. Vas nima ne tlakovanih cest, ne restavracij, ne kinematografov in ne avtomobilov. Hiše nimajo ne številk, ne poštnih nabiralnikov in ne steklenih oken. Nikjer ni prostora za travo pred hišo, nobeden nima omare-ledenice in ne prostora v kuhinji za umivanje posode. Nobenih stranišč. Ta vas šteje dva tisoč prebivalcev od katerih jih spada 50 k falangi, ostalih 1950 pa nikamor." Pisec nadaljuje, kako je stanoval pri najbogatejšem človeku v vasi, kfeteri je lastoval največje poslopje in pa cel aker zemlje. Hiša je imela tri z apnom pobeljene sobe, od katerih je ena bila jedilnica. Ta posestnik je bil edin v vasi, kateri je imel več kot pa eno samo električno žarnica Članek je precej dolg in ga lahko vsak sam prečita. Omenim samo še malo iz-črpkov. "Sanchez, kateri živi nasproti' hiše, ni ravno najrevnejši v vasi. Lastuje zidano hišo, katero je podedoval po materi in pa mule. V hiši ni ne preprog in ne pohištva drugega kot en stol, postelja in ena električna žarnica. Z mulcem živita v hiši. Vsako jutro vstane ob petih, se napoti z mulo kakšnih petnajst kilometrov v gore, Rjer kupi sa trideset centov nasekanih vej, katere poveže v butare ter odide na trg. Za vse to skupi kakšnih šesti ndevetdeset centov. Ob enajstih zvečer pride izmučen domov —* s prof i torn šestinšest-deset centov! Sanehes mi ja tudi pravil, kakšno jo njegovo kosilo. Za zajutrek poje dva kosa domačega kruha in eno sardino. Kosila opoldan si ne more privoščiti. Pozno v noči, ko pride domov po osemnajsturnem dolu, si napravi juho z nekaj u* kradene zelenjave, dva koss kruha in pa dve sardini." Španija je danes ena sama velika ječa. Falanga, armada, katera pod Frankom šteje danes 1,000,000 mož in pa aristokracija, črnotržni raketirji s cerkveno oligarhijo, so danes hrbtenica Franco ve vlade. Ali kljub vsemu temu so caudiilu dnevi ža stati. Če bi on ne dobival podpora in potuhe od zapudnih demokracij, bi bilo že konec njegove vlada. Ali danes je menda sezona v podporo takim ljudem. To se dela na Grškem, na Kitajskem, v Turčiji itd. Španija, najbolj katoliška država, je raj za mogotce, ki se goste ob obloženih mizah, dočim 16,000,000 ljudi stanuje v votlinah ali pa stanovanjih, ki niso spodobna za ljudi. Španija, katera si je skozi štiri stoletja navlekla tako ogromnega bogastva iz svojih takratnih kolonij v Oceaniji in v Južni Ameriki kot nobena druga država na svetu, je danes mogoče najbolj katoliška, kjer duhovni v Vsaki vasi tedensko daj*.jo poročilo falangi in policiji, kateri vaščani se niso udeležili sveta maše. Ogromna večina njenega prebivalstva ne zna ne čftati in ne pisati, in njen življenski standard je najnižji v Evropi. Isto, kar je naredila Španija z inkvizicijo v svojih kolonijah,' katere posledice še danes trpe v Južni in Centralni Ameriki ~ je naredila doma na svoji zemlji. Obeta nebesa po smrti — tdda na zemlji je ustvarila pravi pekel. Pri nas. Stari John Lewis je ponovno v časopisju. Ali tokrat so on in njegovi 'majnarji' pošteno zmagali. PoviŽek, katerega so dobili premogarji, je precejšen in ga fantje zaslužijo. Kajti, nihče naj se ne moti, da bo ta vsota prišla iz profita premogarskih baronov. Kot je bilo vedno v navadi, se bodo cene premogu toliko zvišale, da bodo fantje, kateri lastujejo premog, sebi napravili še večji dobiček- In to je stara navada. Naj se zgodi kar hoče, tisti, kateri imajb — so vedno na površju. Nafte gibaaje Naš urednik in naša upravnica poročata, da cene stalno naraščajo. Je vrag, ker mi nismo kot premogrski baroni ali pa lastniki pocestne železnice, kateri lahko zvišajo cene kakor se jim poljubi. Treba bo na kakšen način ponovno dobiti vir, kateri bi kril tekoči deficit, tako, da ne pridemo preveč v dolgove. Mislim. da bi glede tega vprašanja bilo treba malo razprave od zunaj. Imamo veliko število dobrih prijateljev, katerih nasveti bi bili na mestu v teh kritičnih časih. Kaj storiti, da se listu opomore, to naj bi bilo vprašanje. Zadrske ribe za Trst Zadrski ribiči so nalovili v letošnjem maju 670,000 kg rib. Od teh so izvozili v Trst 300,000 kg) -.......- ■ - - * * i Tole thi ne gre Kako, da se je nafta vlada zavzela podpirati najbolj reokeiona svobode, humanitarnosti In demokracije, to mi nikakor ne gre v glavo? Vladajoče stranke na Grškem, Kitajskem, v Tn»-čiji, Perziji, v Saudi Arabiji Itd., niso ne bumsnitarne, ne demokratične! Torej čemu jih vzdržujemo! PtOliTARIC 3 PRIPOVEDNI DEL WANDA WASILIWSKA: Iz ljubezni (Nadaljevanje.) Mati je vročično hodila po stanovanju, vneto prala, ribala, pospravljala za prihod Grigori-ja. Pokleknila je pred ikono in na glas molila, prekinjajo zahvalne molitve z vzhidi. Mariji pa je zletela iz rok prva vazica, ki jo je začela umivati, in mati jo je jezno nagnala iz kuhinje. "Pojdi, pojdi, bom raje sama." Nekje visoko v zraku je ropotal motor. Letalo je letelo po Grigorija. Kako so jo mogli tako strašno užaliti, raniti? A zdaj je že prepozno, nič ne more narediti. treba je nekako preživeti ta eas. Prevzela je še dežurstvo od Raise, h kateri je s fronte prišel ženin. Ne misliti, o ničemer misliti. Obveze, jod, zdravila, krivulja temperature. Trudila se je biti stroj, ki brezhibno opravlja svoje delo. Operaeije, prevezovanje, obisk bolnikov s profesorjem, nočno dežurstvo, spet obisk bolnikov in spet operacije ... "Malo bi se odpočila," je rekla ena od sester. A Marija je obupano zamahnila z roko. Ne, ne, za nič na svetu. Glava ji je gorela, roka pa je brez pomote odštela kaplje in oči so brez pomote gledale temni stolpec živega srebra in najmanjšo spremembo na obrazu bolnika, ki ga je prevezovala. Zadremala je šele proti večeru. pri čaju, ki so ji ga dali na mizici v dežurni sobi. V trenutku jo je obvladal spanec, ji nagnil glavo na rob mize in pogrošni la se je v nezavest. In prav takrat ji je sestra Tatjana položila roko na ramo. Marija, pripeljali so tvojega moža." Nelepi, nagubani obraz stare ženske je sijal od veselega nasmeha. Marija se je v trenutku zbudila. Pri vratih je stal Vo-roncov. a v njegovem licu ni bilo nasmeha. ' Pojdi, čaka," je rekel in Marija je poslušno šla. V ušesih ji je šumelo. Srce ji je tako bilo, da je mislila, da se bo zdaj pe zdaj iztrgalo. Na stopnici se je spotaknila in Voroncov jo je prijel pod roko. 4 Počuti se dobro. Pot ga ni utrudila."- Marija je šla hitro, skoraj tenia je. Ustavil jo je. Začudeno ga je pogledala. Marija, moram te opozoriti .. Leden mraz ji je spreletel telo. "Opozoriti?" Da, opozoriti. Grigorij Je bil težko ranjen. Bolan je še. Z njim je treba ravnati pazljivo. Razumeš?" Ne, ni razumela. Voroncov je bil bled in je ni gledal. 'Zakaj?" ' Ah, sprašuješ, kot *bi bila mala deklica," je rekel brez moei. Stala je na stopnišču, ne da bi razumela, zakaj jo je u&tavil. "On... Marija ... zelo je pohabljen..." Spet leden mraz. Od lobanje, po vsem telesu, do prstov nog.... "Moraš se obvladati, Marija .. Ledeni mraz ni izginil Držal je v kleščah vse njeno telo, le-denela je koža na licih, boleče je stiskalo njene ustnice. "Bolestno je občutljiv, boji se.. Molče je pokimala z .glavo Voroncov ji je močno stisnil roko. Na stisk ni odgovorila. Sla je po hodniku z navadnim korakom, čuteč, da postaja hladna, da ni živ človek, temveč leden kip. To že ni bil strah, temveč nekaj, kar je hujše od samega strahu, nekaj, kar je stiskalo srce z železno roko. Ce Voroncov ... Če celo Voroncov ... Vrata. Doktor ji je še eAkrat stisnil roko in pritisnil kljuko ter jo spustil naprej. Dobro, da v žilah ni krvi, da je le led. Dobro, da je vse telo otrpnilo. Tam v naslanjaču nekdo sedi. Toliko, da se vsaj prvi hip ni umaknila — to je vendar pomota Stopila je proti naslanjaču. Obveza je potisnjena z obraza na vrh glave. Gotovo je zahteval, da bi jo odmaknili, da bi ona takoj videla. Strašne, škrlatnordeče opekline. Debeli šivi brazgotin. Nečloveško, udr-to oko. Pogled je pohitel dalje. Rokav srajce je prazen, z obvezami na gosto obvita nepremična noga je v gipsu. To je bil Grigorij. S strašnim naporom volje se je obvladala. Približala se je, pokleknila pred stolom, vedoč, da je tako treba. Z grozo je čutila, da jo objema edina roka pohabljenca. Glavo je naslo-lila na prsi človeka, z mrtvimi ustnicami je zašepetala ime: "Grigorij, Grigorij..." Voroncov je po prstih odšel in previdno za seboj zaprl vrata. "Marija..» Premagala se je in dvignila oči k izmaličenemu obrazu. Pred očmi se ji je stemnilo, ničesar ni videla. "Nisem sem hotel vrniti k tebi, nisem hotel, da bi ti videla," je slišala hripav, trgajoč se šepet." Treba je bilo odgovoriti. Iskala je primeren odgovor. A ničesar ni našla. V obupu se je oprijela prve besede, ki ji je prišla na um. "Vem...." "Ne jezi se, draga. Viktor mi je povedal, razumel sem, da tako ni mogoče..." Ah, da, Voroncov. Kot da ji je postalo malo lažje. Voroncov je že rekel vse, kar je bilo treba. Kaj še zahtevajo od nje? (Dalje prihodnjič.) t t t t PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DKUŠTVA. D£S£7 ČLANOV(lC) JC TUBA ZA NOVO DKU&TVO Mladi tobakarji V pristanišče Sv. Andreja je pravkar prispela ladja. Nedaleč od most k a se je zbrala gruča dečkov. V pričakovanju mornarjev, ki bodo vsak čas zapustili krov, si žvižgaje prostaško popevko, se prerekajo med seboj in si že naprej delijo tobak, ki ga bodo angleški mornarji pritihotapili. V brezobzirni medsebojni tekmi se zaženejo za kočijo, v katero je vstopil prvi mornar. Tam se vrši kupčija. Če je zaloga velika in presega kupno moč tistega, ki se je prvi prerinil do nje, povabi še ostale, ki so ostali zadaj in čakajo druge prilike. To je eden izmed virov mladih črnoborzijancev iz ulice Sor-gente. So pa tudi drugi viri, kot je pobiranje pouličnih čikov, kjer ostane vedno nekoliko tobaka. Izprazniš jih, zviješ cigareto in jo prodaš za drag denar. Približal se tem dečkom, ki jim je ulica drugi dom in najmočnejši vzgojitelj. Na lahek način zaslužijo na nji denar in ga ne bodo mogli več pogrešati. Kje so doma in kdo jih je pognal na ulico? Nino ima tri sestre, mati pričakuje petegaotroka. Oče dela pri zaveznikih za tri tisoč lir na teden. S tem vendar ne morejo živeti. Dvanajst let ima. razume stisko, ki jih tare, zato gre med tobakarje, četudi bi šel rajši v šolo. Paolu, s katerim si pomagata pri 'poslu*, se godi kot njemu. Toni je "esu-le" iz Zadra. Prevarah so jih, da bo v Trstu vsega dovolj. Prvi mesec so jim dali tudi podporo, drugi je izostala; od plače se živi le pol meseca. Za drugega pol morata delati on in sestra. Tullio je iz Gorice. Ni mu treba ravno hoditi na ulico Sorgente, hodi iz pokvarjenosti in tobaka-rice so jezne nanj, ker jim odjeda kupčijo. Razgovarjaš se z njim in izveš da pripadajo mladini krščanske demokracije. Nino izvleče iz žepa listek, na katerem čita sledeče: "Moj mali prijatelj, hočem ti povedati toliko lepih in dobrih stvari, pritekel boš tudi ti na otroški misijon, ki bo samo zate." Kje ste vi krščanski vzgojitelji, da ne vidite, kod mora hoditi mladina? Kakšna je tista oblast, pod katero morajo še otroci črnoborzijaniti, da se doma preživijo? "Kaj bo iz teh otrok?, se vprašujejo v bojazni tržaške matere. NAROČITE SI DNEVNIK PROS VETA Naročnina u Zdrušen* drftsvs (fcvsemši Chiesgs) In Kanado 18 00 »a lato; $4.M sa pel lets; |1.H ss šstrt Isto; ss Ckleags In ( ook Co., II BI SS sole kote; Mil ta pol Ista; sa inessmstvs |11. Naslov m list In tajniitvo |o: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILUNOIS . «..«. Mu Protestna stavka v Nabreiini v Dne 4. junija je bila v Nabre-žini od 10. ure do pol U.. protestna stavka zaradi zasedbe prostorov, kjer imajo svoje sedeže organizacije iz Nabrežine in nabrežinskega okraja. Stavka je bila popolna. S tem je ljudstvo ponovno izrazilo svoje o-gorčenje in odločenost, da ne bo umaknilo svojih organizacij iz prostorov, ki jih zakonito poseduje. Ljudstvo je poslalo številne protestne resolucije guvernerju Tržiča, ki je prišel v Nabrežino. Pokazalo se je, da je bil guverner slabo informiran glede nekaterih stvari. Dejal je, da ni on izdal ukrepa o zaplembi, temveč nekdo drugi iz Trži-ča, in da bo zadevo raziskal. Dne 5, Junija popoldan pa Je prišla v Nabrežino civilna policija iz Tržiča in z orožjem v rokah prisilila tovariše izprazniti prostore demokratičnih organizacij. Policija Je prostore sape-čatila, poslopje pa zastraiila. Ljudstvo je prihitelo iz vseh okoliških vasi v Nabrežino in pričelo protestirati proti nezakonitemu postopanju Zavezniške vojaške uprave. Ker ni mo- 81a policija razgnati manifestan->v, Je začela streljati. Eden od manifestantov je bil ranjen. Z vseh strani prihajajo protestna pisma proti zapečatenju prostorov nabrežinskih protifašističnih organizacij. Poslušajte vsako nodoljo prvo In naj-starejšo jugoslovansko rod/o uro v Chicagu od 9. do 10. aro dopoldne, postaja WOtSf 1360 kilocycles. W jo ~ f COHOHMSMAH *m CMT TALK n tU Okr hh/ talk n> labo*.' • NAŠE AKTIVNOSTI Zbira ANNE BENIGER Za mnoge so sedanji tedni dnevi počitnic. Ljudje potujejo in marsikdo izmed njih se oglasi tudi pri nas. Nedavno je bil tu Ciril Medved iz St. Louisa, Mo., s svojim prijsteljem Rudolfom Silcom iz Jolieta. Ciril je nam pravil razne dogodov-ščine v njegovi naselbini, se nekoliko potožil nad urednikom zaradi nepriobčenega dopisa, ker smo bili takrat, kot je dejal urednik, v takih težavah, da mu je bilo mogoče pripraviti za objavo le najnujnejše gradivo. In vse se je tako dobro izteklo, da si je naš jolietski sosed na Ciri-lovo priporočilo naročil Proletarca. Tako imamo v Jolietu enega čita tel j a več. Oziroma enega naročnika več. Kajti ako bo z nami sodeloval, bo dal list potem ko ga prečita še komu drugemu, da ga pregleda. Obiskali so nas tudi Joe Ys-nesh, in njegova hči Emma v spremstvu Pauline Oz bolt iz Chicaga, ki so kupili nekaj knjig ter par prijateljskih besed so izmenjali. Tončka Urbants pa je privedla svoje prijatelje in sorodnike v naš urad in v Center, ki so prišli k nji in k nam na obisk U naselbine Witt, 111. Frank in Mirni Omahen, ki imata sedaj svoj domV*predmestju Downers Grove, sta se tudi oglasila pri nas. Obnovila sta naročnino na list ter ob enem dala naslove ter vsoto za štiri izvode Družinskega koledsrja, ki naj ga pošljemo v stari kraj. To je bilo tudi storjeno. Prispevala sta tudi $5 v tiskovni sklsd. Helen Arko, z družino (njen dom je Cicero) je bila na obisku v Detroitu. To je bilo ob praznikih 4. julija. Obiskali so družino Rudolfa Potočnika, ki živi sedaj na deželi in ima lep pikniški prostor, ki postaja Slovencem v Detroitu čezdalje bolj priljubljen. 2enski odsek Slov. nar. doma je imel na njegovem prostoru dne 4. julija izlet in ob tej priliki sta Joe Kos in August Platt nabrala v tiskovni sklad Proletarca $21. Mrs. Helen Arko je nam izročila to vsoto v ursdu, obnovila naročnino na list zase in jo izročila tudi za Rudyja Potočnika, kateri je ob enem dal $1 v tiskovni sklad (Vsa imena prispevateljev bodo v prihodnji številki.) Mrs. Mary Vertnlk in njčna hči (obe iz Chicaga) sta prišle obnoviti naročnino in Mrs. Vert-nik je ob enem plačala članarino v klub št. 1 JSZ. Nagaja ji zdravje, a za naše aktivnosti je še vedno navdušena in čeprav s trudom, nas vedno tu ps tam obišče. Pogledali sU tudi v Družabni klub centra; ki je ves prenovljen in jima je jako ugajal. Dr. John J.Zavertnik PHYSICIAN and SUROEON J7I4 west sata min Tel. Crawford Mit omet HOURS: l:St to 4 P. M. (Except Wed., Sst. snd Sun.) t:S* to l:H P. M. (Except Wed., Sst and Sun.) ttlt So. RMfswar Ave. TaL Crawford 144% U ne answer, — Call 0?M Bivši Čikažan (ob enem je bivši klarendonhilčan), Michael Reading, ki biva sedaj v Kaliforniji že precej let, je obnovil naročnino in poslal $7 v tiskovni sklad. V pismu pravi med drugim: "Predstavljam si, da Je v vašem vrtu okrog Centra (poslopja) sedaj že vse v cvetju." Pozdravlja vse prijatelje in znance, ki se zbirajo v njemu -- - , i . ^ .U — — — . - ..-..» - S Mi - woman ie no "inejf _^er»Ttr er w|»rininK, hair without pain of stars. Contulto'ion without obligation Inclose this Adv. (ff Y-U, l.m.i- ^ ,1,■ , I 4S Ywn Razne novice Porotno sodišče v Trstu je obsodilo na dosmrtno Ječo 20-let-nega Jožeta Skočaja iz okolice Matorije, ker je 16. aprila umoril voznika Rudolfa Zadnika in Justo Butija iz Trsta, potem ko ju je izvabil v gozd pri Bazo vi-ci. — V tržaškem lesnem pristanišču je izbruhnil požar, ki je uničil več skladovnic industrijskega lesa. Skoda gre v več mi? lijonov. — Drzni zlikovci so iz-ropali trgovino z nogavicami v ulici Sv. Lazarja 9, ki je last Franca Kravosa. Odpeljali so okoli 800,000 lir vredne svilene ženske nogavice in druge predmete. Policija poizveduje.—Pri pobiranju granatnih nabojev je eksplodirala granata in usmrtila 40-letnega zidarja Deziderija Čuka. — Nevarno si je pretresel možgane pri padcu s kolesa 63-letni delavec Silvo Angolis iz ulice Media 14. — Tržaška poli-, cija je aretirala celo vrsto tržaških občinskih uradnikov, ki so trgovali z odrezki živilskih nakaznic. Med aretiranimi je vsaj 8 načelnikov raznih uradov. — V nekem predoru v bližini železniške postaje na Opčinah so odkrili veliko zalogo municije, ki so jo'tam verjetno pustili'Nemci ob njihovem begu pred partizani. Našli so okoli 70 zabojev boksarjev in granat od 81 in 88 mm, 200 bomb za možnarje, 364 min, okoli 400 ročnih bomb vseh vrst. — S cigaretnim vžigalnikom je povzročil požar v hiši ta-petnik Franc Rust ja, ki je podlegel opeklinam. Njegova žena in 15-letna hčerka Francka sta se plamenov tako prestrašili, da sta skočili s prvega nadstropja in se potolkli. Zdravita se v tržaški bolnišnici. — Pet poštnih uslužbencev iz tržaškega paketnega oddelka se je polastilo več paketov iz Amerike. Pred sodiščem so bili obsojeni Grumbeli, Scaramelo in Pascuci na 2 leti zapora in 25,000 lir globe, Fon-tano Romilda pa na 4 mesece zapora in 25,000 lir odškodnine. — V noči na 9. junija je v Kr-minu eksplodiral peklenski stroj* ki so ga profašistiični elementi postavili v bližino sedeža italijanske komunistične stranke. Eksplozija je povzročila okoli 15,000 lir škode. — V ulici Lampieri so našli 3 ročne bombe, vrste "Balila", ki so jih pobiralci min odstranili. oblast pravočasno obveščena o njegovem obisku. Ob zaščiti Narodne zaščite se je škof odpeljal iz Kopra. Na bloku pri Škofijah se je škof Santin zahvalil poveljniku okrožne narodne zaščite za Istro z besedami: "Zahvaljujem se vam, kajti storili ste več nego je bilo v vaši moči." Pri obrambi škofa pred razjarjeno množico je bilo več zaščitnikov poškodovanih. Narodna zaščita je aretirala okoli 20 demonstrantov, med katerimi je več takšnih, ki so po predoru kordona Narodne zaščite vdrli v semenišče. Drugi fizkulturni z let v Ajdovščini V Ajdovščini se * je zbrala mladina goriškega okraja na svoj drugi fizkulturni zlet. Pri nastopu so sodelovali mladinci in mladinke onih krajev, ki bodo priključeni Jugoslaviji. Izkazala se je tudi močna skupina goriškega predela cone A. Popoldanskega nastopa fizkultur-nikov se je udeležila več tisoč glava množica. Se dolgo v noč se je razlegalo po ajdovskih ulicah veselo petje. Ljudstvo je bilo veselo spričo odličnega uspeha fizkulturnega zleta. Koprski dogodki Znano in povsem utemeljeno je stališče našega ljudstva glede na osebo tržaškega škofa Santi-na, ki je bil ves čas fašizma eden glavnih stebrov faistične politike. škof Santin je postal junak tržaškega šovinizma, od koder prihajajo napadi in bombni atentati na naše ljudi in na naše ustanove. Prav gotovo bi bil fašizem zahteval odstranitev škofa Santina, kakor je bil zahteval odstranitev goriškega nadškofa dr. Sedeja in tržaškega škofa dr. Fogarja, če ne bi bil trdna opora fašistične politike v Julijski krajini. Na množičnih sestankih je istrsko ljudstvo ponovno izražalo željo, da ne želi da bi škof Santin stopil na zemljo, ki jo je ljudstvo samo s potoki krvi in neizrečenimi žrtvami očistilo vseh sledov fašizma. Dne 19. junija zjutraj pa je nenadoma prišel v Koper na parniku "Itala" Škof Sarftin, ne da bi bil o tem prej obvestil krajevna oblastva. Na sebi je imel obleko navadne ga duhovnika. Toda ko je ljud Stvo iz Kopra in okolice izvedelo za njegov prihod, se je začelo zbirati, izražajoč zahtevo, naj se škof Santin takoj odstrani. iz mesta. Množica je vzklikala bivšemu tržaškemu Škofu Fogarju, ki je branil ljudstvo pred fašisti. Hkrati pa je izražala svoje razpoloženje v vzklikom: "Proč s škofom, fašističnim polkovnt kom!" Ko ni hotel škof sprejeti delegacije ljudstva, je množica predrla kordon Narodne zaščite in vdrla v semenišče. Ko je množica našla škofa, je pravkar prišlo ojačer^je Narodne zaščite, ki je škofa zaščitilo. Predstavniki okraj, ljudskega odbora so izrazili škofu obžalovanje zaradi dogodka ter pripomnili, da bi se to gotovo ne zgodilo, če bi bila Nova cesta v Brkinih Pred dobrim mesecem so pričeli graditi v Brkinih novo cesto, ki bo vezala celo vrsto vasi z glavno cesto Trst-Reka. Letos bodo na sektorju Javorje-Pre-gar je zgradili po večini s prostovoljnim delom 4 km nove ceste. Ze v Avstriji in Italiji so govorili o potrebi te ceste, vendar pa je bilo treba nove ljudske oblasti za uresničenje načrta nujno potrebne cestne zveze v naših Brkinih. Help Wanted 1st CLASS MECHANICS AND I AUTO BODY MEN A good percentage with a gaar-ante* of $7 S.St weak - Pleat? of work • Steady - Finest working conditions - Top BORGEN CHEVROLET CO. Year Authorised Chevrolet Dealer 3SS Se. Mala Sioux Falls, S. D. (CHEVROLET) MECHANICS WANTED GOOD PAY Borgl Chevrolet Solos SS4S West Cermak Road AUTO MECHANICS MUST SK CUMrriKNT HIGHEST PAT FOR A-1 MAN BEST WORKING CONDITIONS Apply ADDISON-PACKARD 5020 S. Harper Ave. OAKIand 7S7S stared CIST Peoria Opoajaa far assistant leaaager Register 'WlJr agar or alae retail We aparate ftUTLI FF*!?* C A ft K CO., lac Peoria, Illinois MECHANIC NEEDED I Industrial Sawing Machine Mechanic. Qualified fee machines. all type factory OK SEWING MACHINE CO. SS1S Leavenworth Omaha, Neb. DISHWASHER AND TARDMAN Goad working conditions and salary - Apply altar S F,M. MILLER STEAK HOUSE If It North Western Avenue Ezpe r fenced SEM AN Pleasant Werklng • Good Salary S Day Week Mr. Tate BRIargate S1S1 GIRL TO INSPECT -LITHOGRAPH PLATES NO EXPERIENCE NECESSARY ; SOME KNOWLEDGE &F TYPING SS HOURS A WEEK—PERMANENT GOOD SALARY EjOUTAtlC Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, IU. CONORf SSMAM ORlf»P Bt YOMEN MIRKO G, KUHEL: Tajnikovo poročijo drugi konvenciji SANSa (Konec.) Zadnje mesece so se naši upravni stroški znižali, dohodki pa nekoliko povišali, toda še zdaleka ne enačijo dohodkom izza leta 1943 in 1944. Iz stare domovine pa prihajajo razni apeli, da bi SANS nabavljal raznim zavodom in uradom potrebščine iz Amerike, kinematografsko aparaturo, filmske potrebščine in kemikalije, knjižnim zavodom knjige, revije itd., toda vse le v zameno. Bilanca v upravnem skladu tega ob tem času ne dopušča, obenem pa obstojajo tudi transportacijske zapreke in nevarnost o mogoči izgubi dragocenega materiala. Izjema je le izmenjava knjig, dasi tudi pri knjigah nastaja velika razlika v ceni. Bodoče dohodke jc treba v glavnem pričakovati od članarine ter od večjih prireditev. Nove dohodke obetajo prinašati tudi novi filmi, ki vzbujajo splošno zanimanje in veliko privlačnost za naše prireditve. Računati pa je treba, da se bodo porabili ti novi dohodki v glavnem za nabavo omenjenega materiala za staro domovino. Naše podporne organizacije bodo morale še v bodoče biti naklonjene naši ustanovi ter jo primerno podpirati. Obenem pa bomo morali omejiti nekatere subvencije in sicer na podlagi sedanjih dohodkov in SANSo- težnje slovenskega naroda, oni tam pa se pravilno poučili o pravi Ameriki, o ameriškem ljudstvu, o vsem tistem dobrem in zdravem v karakteristično revolucionarnemu ameriškemu človeku, vsled česar je bila naša nova domovina tako priljubljena in občudovana tja do dobe velikega Roosevelta. Nova Jugoslavija želi sodelovati z nami na vse .načine za vzpostavitev bratskih in prijateljskih odno-šajev med obema deželama. In tako sodelovanje bo pač pripomoglo do čim hitrejšega prijateljskega sožitja narodov in svetovnega miru. Osebno sera posvetil vse svoje moči, da je SANS ostal v ospredju in vedno kazal tisto življenje, ki so ga njegovi člani v Ameriki in prijatelji v stari domovini od njega pričakovali. Toda to ni bilo zadosti. Naše ameriške slovenske mladine nismo pridobili v svoje vrste v toliki meri kot bi bilo potrebno, dasi smo v nekaterih naselbinah zbudili veliko zanimanje in dobro voljo med mlajšo generacijo za stato domovino. Nismo pa imeli zadosti prilike, da bi se mladina poučila o naših skupnih problemih in jih razumevala. Naša mladina ima že širšo ameriško mentaliteto, SANSu pa je manjkalo oficielnega aparata in potrebnega osobja, ki bi skrbel vih lastnih potreb. Sploh pa je i za potrebno publiciteto v angle- ves bodoči proračun odvisen od SANSovih bodočih nalog in aktivnosti. Razna in zaključek Po dolgem času smo končno lansko leto vendar navezali dobre stike s staro domovino in SANS danes služi kot svojevrstna 'clearing house" za kultur-no-prosvetne odnose med Slovenijo in njenimi izseljenci v Zed. državah. Kaj takega v preteklosti nikoli imeli nismo in zaradi tega tudi naše rojstne dežele več poznali nismo ob času, ko ji je pretila največja nevarnost in se je v naših srcih zbudil naravni čut, da ji ob njeni najtežji a najveličastnejši uri priskočimo na pomoč. S SAN Sovo pomočjo, z neustrašenim širjenjem risnice in vzbujanjem duhovne miselnosti je v naših dušah zopet zaživel slovenski duh, duh Prešerna, Levstika, Cankarja in drugih nesmrtnih slovenskih velikanov, prerojenje in vstajenje naše narodnostne zavesti, ki nam je ustvarjala voljo in vlivala moč in pogum za vsa naša l>oč€tja. Narod v stari domovini nas prosi, da se v bodoče ta odprta pot še bolj utrdi, da bomo mi slovenski Amerikanci tolmačili ostali Ameriki prijateljske *$ JUST MEAMT ALL WORKERS FORMED ^ ^ A NEW POL tT! CA (f PARTY.* ^ škem jeziku. Mladina nas še precej razume v slovenski pesmi ne pa v pisani besedi. SANS ni razpolagal s potrebnimi delovnimi močmi niti ne z materialom, ki bi odgovarjal tej potrebi. Nekaj zamujenega sa še vedno lahko popravi, ako ne maramo da bi se naša mladina nezavestno ali brezbrižno udinjala reakciji. Tudi v mladini mora bodoči SANS dvigniti duhovno miselnost ter ji dati vso mogočo priliko, d\ raste in se razvija v naprednem duhu, v vzajemnem skupnem delu s starejšo generacijo. Danes se pač nahajamo v neprijetnem položaju. Gonja reakcije proti Jugoslaviji in proti Slovanom sploh se nadaljuje in raste. Prišel bo čas, ko tudi Amerikanci slovenskega porekla ne bodo izvzeti, že sedaj so podvrženi belemu terorju in in-timidaciji zaradi svojega porekla. Delavske mase se morajo prebuditi iz svoje pasivnosti in brezbrižnosti. Govorimo o železnem zastoru, ki baje zakriva tisti del Evrope, ki vidi svojo zvezdo Danico le v Sovjetski zvezi. Govorimo pa lahko tudi o drugem zastoru, o zastoru, ki za-bran ju je slovenskim Amerikan- gVffTfTTffTffTTTffff*?**?****************************| ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► \\ PROLETAREC' je v novi Jugoslaviji dobrodošel Ust. V prejšnji je bil prepovedan. r ^ f Naročite ga svojcem. Stane $3.50 za celo j leto. Pol leta $2. Naročit« ga čitairtkam tar bralnim dreilvoai v valih rodnih krajih. j V starem kraju tudi žele, da jim naročite j AMERIŠKI DRUŽINSKI K0LEDW t Stane za stari kraj $1.65. Z lanskim lešnikom pot-/jemo oba za $3 .Dve knjigi za tri dolarje. Tiskovni urad slovenske vlade teli, da pošljemo ljudem tam čimvei izvodov Proletarca in Druiinskega koledarja Ne odlaiaftol Polljito naročilo takoj! - .....-........................... delovnega ljudstva Množice delovnega ljudstva v Pulju so nadaljevale z velikimi demonstracijami proti politiki Zavezniške vojaške uprave. Nad lOjDOO ljudi je odkorakalo pred palačo Vojaške uprave in zahtevalo odgovor na svoje zahteve, predložene 28. maja. Množica pa je prodrla policijske kordone in zahtevala, da sprejme predstavnik Zavezniške vojaške uprave njeno delegacijo. Ko je prišlo sporočilo, da ni mogoče dati odgovora, ker je pristojni častnik odsoten, je množica krenila na trg Foro. kjer je bila proglašena splošna stavka, ki bo trajala, dokler ne bo dala Zavezniška vojaška uprava pozitivnega odgovora na zahteve puljskega ljudstva. cem in progresivcem sploh ob-1 CfavLa ouHsheaa isk Jugoslavije. Ta zastor je na - r_f W_ M ^ šega domačega izdelka. Mar se bojimo, da bi ob povratku v Ameriko ti obiskovalci govorili in poročali drugače kot govorijo Pattersoni in Lane in drugi sta-rokopitarji, ki ne razumejo, oziroma nočejo razumeti duha časa? Vsaki dan najdemo druge izgovore — od stare jugoslovanske nevarnosti za ameriške državljanske pravice do zaželjene lakote in neurejenih razmer, ki bi baje pretile prizadetim obiskovalcem. Uradni Washington je bil tako prepričan o preroko-vanem pomanjkanju in lakoti v Jugoslaviji to pomlad in poletje, da ie odklonil jugoslovanski via-didi nakupitev presežka žita, ki plesni po ameriški)^ žitnicah. Odprl pa je svoje žitnice in denarno mošnjo bivšim največjim sovražnikom. Vendar se bodo tudi te žalostne razmere sčasoma izboljšale in mnogim bo dana prilika, da obiščejo Slovenijo in druge dele Jugoslavije. Tudi SANS se bo moral enkrat odločiti, da pošlje svojo uradno de-pu taci jo v staro domovino ter tako vrne milo za drago. Da se to ni storilo ža prej, 10 krive naše finančne razmere kakor tudi zadeva potnih listov, predvsem pa moralna odgovornost. Ker imamo tudi v SANSu nekaj kroničnih nezadovoljnežev, dasi dobronamernih članov, ter da se Izvrševalni odbor razreši zadev ne odgovornosti, naj konvencija sama odloči o tem vprašanju, novi odbor pa ga naj po možnosti izvede. Taka deputocija bi storila obilo koristnega, kajti v nekaterih ozirih nas naši rojaki v Jugoslaviji še ne razumejo. Naš položaj, da smo z našimi tu rojenimi potomci postali slovenski in jugoslovanski Amerikanci, je še vedno nedoumljiv. Oči-i-u tajoči prst pa zopet kaže na pr^7un tek lost, ko ni bilo nobene ustanove v Zed. državah, ki bi naš novi položaj pravilno tolmačila v stari domovini. Demokratična organizacija triakih vseuiiliščnikov 0 Skupina italijanskih in slovenskih vseučiUščnikov je ustanovila tržaško federacijo, ki povezuje dijake, vpisane na tržaškem vseučilišču. Člani te federacije so lahko slušatelji tujih univerz, ki stalno bivajo v Trstu. Med drugim hoče tržaška vstučiliščka federacija izboljšati položaj na tržaški univerzi in urediti težko socialno stanje njenih slušateljev. Hkrati bo zahtevala ustanovitev stolice za slovenski jezik Tržaška federacija vseučiliške mladine bo pristopila k Mednarodni zvezi, demokratični organizaciji, ki predstavlja dijaško mladino vsega sveta in ki bo vodila borbo za mir in demokracijo v svetu, zla-za demokratizacijo šole ter 'univerze. Svetovni metei in nered v znamenju razrednega boja (Konec s !, strani.) jo odnošaji med Washingtonom in Beogradom vedno bolj hladni. Maršal Tito je v svojem poročilu federativni skupščini dejal, da je želja jugoslovanske vlade živeti z Zed. državami v čimbolj prijateljskih odnošajih. In če tega prijateljstva sedaj ni, je dejal, je krivda drugje, ne na njegovi strani. Tako ni med Zed. državami in Jugoslavijo še nobene prave trgovske pogodbe, ne organiziranega prometa, ne dobro hotelih diplomatičnih odnošajev. Umevno, da je bila v teh okol-ščinah jugoslovanska vlada ena izmed prvih, ki ni hotela poslati na od i Amerike sponsorirano ekonomsko konferenco v Pariz nikakršnega zastopstva. Boj "ideologij*' Tu mnogi kolond trdijo, da smo v taki politiki zaradi vere v demokracijo, vsled vere v civilne svobodščine in ker je naše pravilo, da naj ima vsak Človek pravico lastovati kolikor si more imovine postavno pridobiti. Sovjetska unija je to pravilo zavrgla ob svojem postanku in zavrgla ga je nova Jugoslavija. Bolgarija, Albanija, in odprav lja ga Madžarska, umunija in Čehoslovaška. In o socializaciji govore v sovjetski coni Nemčije, v Belgiji, v Franciji, na Angleškem itd. Namen naše nove takozvane doktrine pa je pomagati staremu redu. da se ohrani. Torej načelu "svobodnega podjetništva". Ali bolje, kapitalizmu. Pri nas je močan in uspeva. V krizi leta 1929-32 je bil v krizi in bi se zrušil, ako bi ga Roosevelt ne rešil s svojimi socialnimi ter drugimi reformami. V Evropi pa je skrahiral in ga tudi naš državni tajnik Marshall ne bo mogel oteti. In ne na Kitajskem, ne v Koreji. Začasno morda le na Japonskem in v anglo-ameriški coni Nemčije, toda na ameriške stroške. tam še niso zadovoljni in nas strašijo s "komunizmom", čf amerii ^ dajatve ne postanejo vrčle kot so. KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani t sila tudi SANSova in ZOJSova _ deputacija. Toda prej in poseb- no še od kar je izven urada piše prtLQ(4 /UGOSJOVCU!- zoper Jugoslavijo in dokazuje,; JWfcJV**frT^- da je mirovna konferenca, skle- SKefJO generala V TfSt Poleg kulturno • prosvetnih zvez, ki jih naj bi bodoči SANS navezal s staro domovino, pa čaka našo organizacijo še druga važna naloga — in ta je, postati tisti člen v Ameriki, ki bi povezal vse ameriško-slovenske elemente za organiziran nastop proti vsakemu naporu, s kate-terim bi se ogrožali naši lastni interesi kot organskega dela 'naroda narodov'. Mi sami rabimo ustanovo, ki bi nepristransko skrbela za našo skupnost in nas obveščala o vseh zadevah, ki bi so dale rešiti le s skupnim nastopom. Znamenja že jasno kažejo, da se bomo delavci morali sami boriti za svoje interese, ali pa nas čaka usoda narodov, ki niso hoteli ali niso mogli rszu-meti novega časa in so zaradi te napake morali nositi svoj križ ns lastno Kal vari jo. Ta borba se v Ameriki že napoveduje, se celo že vrši. Treba bo močne hrbtenice in žrtvovanja, treba bo budnosti in pripravljenosti. Reakcija že javno žuga in pripravlja svoj aparat — med nami pa se še slišijo besede, da smo svojo vlogo že odigrali. t Ta konvencija je poklicana, da povzame potrebne korake tudi v našo lastno zaščito,' kajti vsem naprednim elementom v Ameriki se napovedujejo viharni dnevi, tudi oni bodo morali zadati najprej smrt fašizmu, če hočejo ohraniti svobodo narodu! Mirko G. Kuhal. Pišite po novo knjigo "Slo-vensko-ameriška kuharica" v Prolc tarče vo knjigarno. Cena $5.00. Naročite si Jo še danes. njena z Italijo, krivična. Pripo rot a, naj bi naša vladna propaganda ljudstvu v Italiji dopove-dala, da le Zed. države so se na mirovni konferenci v Parizu zares potegpvale, naj Trst s svojim zaledjem vred ostane pod rimsko vlado in dp se to ni zgodilo, je kriva trdoglavost sovjetske vlade. Ker je Sumner Welles poklicni diplomat, bi bilo ?anj boljše, ako bi Italije ne ščuval, ne dregul v Jugoslavijo, pa* pa rajše priznal, da je šlo Italiji v mirovnih pogajanjih veliko boljše kot pa bi zaslužila. Kaj, *e bi Mussolini in Hitler zmagala! Mar bi bila ona dva toliko radodarna kot je sedaj tista a-meriška diplomacija, ki flirta z italijansko reakcijo in intrigira proti Titovi vladi? Ej, tedaj bi tudi Amerika plačevala svoj poraz in v Rimu, v Berlinu, in v Tokiu ne bi imeli z njo nobenega usmiljenja. Angleftem j« ostalo v Grčiji veliko munlcije, ki se je bi radi iznebili. Zastonj Jo Grkom ne dajo — pravijo, da so grški vladi ža dovolj pomagali — zato je tiste angleške zaloge kupila ameriška vlada. Tako poroča E. R. Noderer v čikaški Tribuni. To ni sicer v korist mirnemu, demokratičnemu razvoju na Grškem, je pa v podporo kralju ter njegovemu režimu. Normalne razmere v Evropi se le polagoma ustvarja. V njeno škodo se jo deli v za pad ni in v vzhodni blok. Tega ne bi bilo, če se bi ameriška vlada toliko ne zapletla v boj za ohranitev našega ekonomskega sistema v nji. A države takozvane ruske sfere gredo svojo pot. Nedavno so sklenile medsebojno trgovsko pogodbo Bolgarija, Madžarska in Rusija, ima jo Jugoslavija z vsemi temi državami in pripravljajo se svojo ekonomijo graditi na še bolj vzajemni podlagi. Kitajska je dobila od zavezniške relifne akeije skozi vso dodo 2,076,956 ton živeža. Sedaj, ko je UNRRA prenehala, podpiramo Čiang Kaišekovo Kitajsko direktno iz zvezne blagajne. A Dne 31. maja je prispe l v Trst jugoslovanski generalmajor Ba-njina Anton, poveljnik 5,000 jugoslovanskih vojakov, ki bodo prišli na Svobodno tržaško ozemlje v smislu sklepov mirovne konference. Na Opčinah ga je sprejel ob prihodu ameriški general Moore, ki bo ostal na Svobodnem tržaškem ozemlju kot poveljnik ameriških vojakov. Po obisku Devina in Mjramarja se je generalmajor Banjina vrnil v cono B. Obisk ni bil uraden. Oba generala sta se sestala, da se seznanita, ker bosta na bodočem Svobodnem tržaškem ozemlju sodelovala kot poveljnika svojih vojaških edinic. V jugoslovanskih vojaških krogih uživa generalmajor Banjina velik ugled kot vojaški strokovnjak in vojak. V borbi za osvoboditev Trsta je sodeloval kot poveljnik divizije. Srebrni umetniiki jubilej V juniju je proslavljal 25-let-nico svojega plodonosnega u-metniškega, odrskega ustvarjanja, igralec in režiser Sloven^ skega -larodnega gledališča v Trstu Milan Košič. Med drugo svetovno vojno je doživljal gorje v raznih nacističnih taboriščih v Nemčiji. Po osvoboditvi je prišel v Trst in obogatil celo vrsto svojih odličnih odrskih likov z novimi stvaritvami. Slovensko ljudstvo Trsta in Priori orja izraza priljubljenemu u-metniku svoje čestitke. Politka odprtih vrat Profesor Wm. McGovern, ki poučuje na čikaški Northwestern University, zahteva izboljšanje ameriške špijonske službe v državah sovjetske sfere in ob enem urgira našo vlado, da naj si izvojuje v njih ekonomsko politiko odprtih vrat. Na nesrečo je ta učenjak pozabil, da imamo bas mi v tej deželi najstrožje tarifne predpise in zato vodimo v ekonomiji politiko zaklenjenih, ne pa odprtih vrat. Človek s . znanjem, a bras energije, je kakor lepo opremljena hiša, a hrei Se zmerom odvažajo v Italijo industrijsko naprervo Po takozvanem Devinskem sporazumu je bilo dogovorjeno, da bodo skušale vojaške uprave v obeh conah zagotoviti redno življenje, torej tudi preprečiti kakršnekoli spremembe gmotnega stanja. Toda Zavezniška vojaška uprava v Trstu se tega dogovora ne drži. Dejstvo je, da so odpeljali od 12. junija 1945 dalje iz cone A 25 elektromotorjev, U električnih vlakov, 16 parnih lokomotiv, 25 Dieselovih lokomotiv. V zadnjem času se množijo primeri odvažanja naprav in materijala iz onega dela goriškega okrožja, ki mora pripasti Jugoslaviji. Primerilo se je tudi, da je Zavezniška vojaška uprava dopustila poškodovanje hiš, parkov in gozdov. Zaradi tega je predsednik delegacije Vojaške uprave Jugoslovanske armije pri Zavezniški ekonomski komisiji poslal sekrete-rijatu komisije v Trstu protestno pismo, v katerem se ugotavlja, da se pripravlja odpeljeva naprav v tovarni za cement in v tobačni tovarni iz Pulja. Triaiki športniki v Beogradu Dne IT. junija so dospeli v Beograd s posebnim vlakom fiz-kulturni brigadi ia Trste in Slo-venije. Tržaška športna mladina Je bila kljub napornemu po tovanju vedela in razigrana. Tržaški športniki so navdušeni nad in goetolju Chicago aid Northern Illinois ... Fntnre Medical Capitol of tho World O ZEMLJE Chicaga in Severnega Illinoisa, ki je že po vsem svetu znano po svojih medicinskih šolah, znanstvenih raziskovalnih institutih in velikih bolnišnicah z obilnim osobjem, bp še nadalje privabljalo važne medicince z vsega sveta. V prihodnjih par letih bo ozemlje Chicaga in Severnega Illnoisa zavzelo prvenstvo nad vsemi medicinskimi središči v zgodovini. Illinoiska univerza in univerza Loyola, Državni department za javno blaginjo in Veteranska administracija bodo postavile skupino novih'zgradb za proučevanje javnega zdravstva, industrijske in letalske medicine . Univerza Northwestern pa ima v svojem programu, da zgradi deset novih poslopij, vključivši zgradbo instituta za raziskavo medicine na poljih srčne bolezni, raka in visokega krvnega pritiska. Druga poslopja v tej skupini bodo poveča-la svoje prostore za specialne študije medicine, bolniško oskrbo in šole za bolničarke. Kot del tega načrta bo Veteranska administracija zgradila svojo bolnišnico, Mercy bolnišnica pa bo po« stavila bolnišnico za tisoč postelj in raziskovalno središče. Se drugi program na tem polju pa ima v načrtu Cikaška univerza. Zgradila bo štiri poslopja za atomsko raziskavo, poleg tega pa institut za radiobi* logijo in biofiziko. Vodilo se bo obširno raziskovanje glede novih možnosti v medicini, zlasti pa o raku, kar je prinesel na površje razvoj atomske raziskave, Več drugih skupin je naznanilo načrte, ki predstavljajo skupno svoto več kot 200 milijonov dolarjev, ki bodo dani za bolnišnice. Bodoče svetovno vodstvo na polju medicine je aagotovljeno Chicagu in Severnemu Illinoisu. v' . TERRITORIAL INPORMATION DEPARTMENT j|f*»me* Šmd4mt-I40 Wl fW. CMmm J, fflWr-Nw KAS&H lin COMMONWEALTH EDISON COMPANY A Yugoslav Wttkly Devoted to tilt Interest of tht Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. $. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC IDUCAXIOM ORGANIZATION i' CO-OPIRATI V f > COMMONWEALTH NO. 2075. t»«kli*M WmUt at 2501 So. LawsdaW Ave. CHICAGO 23, ILL., July 1«, 1947. VOL. XU1. TAFT-HARTLEY JUST A STARTER Congressman Howard Smith, the Virginian who helped sponsor the distastful "can't strike" law that bears his name, gave a hint—just a slight hint—of what the future holds for workers of America. Hep. Smith told the House that the new Taft-Hartley law may not be sufficient to stop the calamity of a national coal strike. We are certain the Congressman is correct. The new law will not be sufficient, any more than the Smith-Connally law wa; sufficient, to give the owners of America a free hand in exploiting the nation's resources and making continuously-mounting profits out of the labor of workers. And, since not enough has been accomplished by the law already enacted, the American people may be quite sure that more will be done—and more and more and still more—to bind workers with the controls of a super government. Of course we qualify the above gloomy prediction with an "IF" Labor will be forced to accept an ever-increasing degree of control , if the private-profit system is to remain the way of life for this country. The reason we believe that is because the profit economy has become thoroughly socialized under private ownership it can no longer function without government aid. The reason why labor is being hit with legislative restrictions is that the system needs the kind of laws that are being made and will be made in the future. To stop that kind of lawmaking, to keep it from growing until it wipes out the last vestige of workers' freedom, private capitalism itself must be scrapped. We would like the workers of America to understand that, because until they do there is scant hope they will be able to unite their efforts for the inauguration of a new economy under which wealth will be produced for human welfare and distributed on the basis of service rather than ownership. Also because we don't want to pass through an era of American fascist control. However, unless the workers set up a system under which they can produce abundance for themselves, then production must be planned and controlled by somebody who has the interest and initiative to do so. In either case, those who do the planning will be the bosses and, under a private-profit economy, that menas the workers will be regimented and bossed by means of whatever laws are necessary.—Reading Labor Advocate. TOC MARCH Or LABOB A SAD STORY ON GREECE Hard upon the Greek government's note to the United States promising the fullest cooperation in carrying out the American-financed $300,000,000 rehabilitation plan came the word that seventeen former E. L. A. S. soldiers had been executed in the Aegina Island fortress. It is significant that these men had been under sentence for two years and that their execution had ben stayed by protests from the British Labor Party and fifty members of the British Parliament. But America is far away, its Congress not so sensitive to acts of tyranny this side of the iron curtain. And anyway, is not the Greek government the sagging bulwark of democracy that we are determined to shore up? The Greek government, in Us note to us expressing its willingness to have us virtually take over the running of its economy, stressed its determination to compose internal differences. But how this was to be done was clarified in another section of the note: "Aid given for military purposes will be used for the restoration and maintenance of internal order." Nothing could be clearer. Full partnership in the economic reconstruction of Greece involves also full partnership in the policy of a regime which, since "liberation," directed a campaign of terror against all who oppose it. Is this acceptable to the American people? Can we with a straight face and clear conscience urge an inter-national bill of rights at Lake Success and actively support the violation of the elementary rights of human beings in Athens?— The Nation. A Common Economk Language In a world searching desperately for common denominators of human experience, cooperatives have an important contribution to make. Here is a common economic language understood by all because it springs universally from man's desire to work with his fellowmen. A college professor in Cambridge, a coal miner in England, a fisherman in Sweden and a wheat grower in Australia—men of all tonguea-^and from all walks of life*—sharing a common experience. Cooperatives hope to make an important contribution in world trade. They seek to trade for mutual benefit. Control of the world's oU supply has long been a touchy problem, a natural breeding ground for intrigue and war. If we can bring to that trade the principle of service to the ultimate consumer thru the development of inter-nstionsl cooperative trade in oil, ws will begin to hsve democracy in international economics to parallel our efforts toward democracy in world government The International Cooperative Alliance and its hundreds of thou-sands of small local cooperatives thruout the'world art meeting not only the imperialistic variety, but all forms of etenomk snd ooeisl exploitation today. In their quiet snd peaceful procedura they art raising the rtal standards of living for their milliona of members. They art patterns of human teamwork for human wtlfsrt. One cannot experience this tremendous undertaking of peace without the realisation that It is not within the province of one group or one natkm to light the way. Our world task today calls for total mobilization in what is clearly the most important human adventure In man's history. In this spirit the International Cooperative AllUnce welcomes every possible mission and challenge toward the achievement of world peace.—Murray D. Lincoln, in recent speech to American Ass'n for the United Nations. AMERICANS 1H6 MANUAL **U€0,€ft*l4KlUfD. UN*KJUCt>-MAM* UP ?0*)Utf**ACAP? UXXtVDQ. tNC i***J LABO. iN ČAPS JUi*)rtAi*. mxi'MAi* IS WeU AMPC. _ The AM A At Work UMW GIVES $575,000 FOR SILICOSIS STUDY Unloa's H age Grant to College For Bests re h and Treatment of Minors Something unique in the way of endowments to universities came from a labor union — the United Mine Workers. ' The U. M. W. announced a $575,-000 grant to Jeferson Medical College at Philadelphia and White Haven, Pa. The fund will be used to flnamce five years of research and treatment in the field ol silicosis and other occupational dis-from which miners suffer. A flood of propaganda is being poured out on hapless Americans against a national plan of hospital and sickness insurance— some from Boston, Chicago, and even from Australia. This represents the fine hand of the American Medical Association snd its arch assassin of social insurance—Dr. Morris Fish-bein, snd it is high time the lies and misrepresentstions of that gentleman and his association be curbed. There is no intent on the part of President Truman, in his recent recommendstions, or in others who fsvor hospitalization for \hose in need, to cut the doctor out of his fees. Nor is it the intention to establish a system of social medicine. All that is asked, and all that ought to be done at the moment, is the establishment of some form of prepaid insurance, probably through social security. r, Private insurance companies have their piece in that fine field, it is true, but too many now covered by social security are not covered on hospital or sickness insurance needs and the federal government is the logical agency to provide lor theee needs. Prepaid hospitalization insurance and sickness insurance need not regiment workers, nor preclude their choice of physicians to minister to them. All such forms of insurance should do, at least at the start, is to build up funds for psying the bills when the going gets rough—snd that is when s man or member of his family require hospitalization or a small income during illness of the wage-earner.—The Progressive Miner. Where Army Money Goes The Wsshington "Post" assigned one of its "star reporters" to write a series of articles urging more money and men for the army. He interviewed generals, visited military posts, and did a good propaganda job for the "Brass Hats." However, he made one significant slip. Only 28 officers and enlisted men are at Camp Campbell, Kentucky, he said, but "an 18-hole golf course and a 25-acre artificial lake, stocked with game fish, are just being completed there." The 16 officers st the camp will enjoy the golf course and lake, but such things cost a lot of money. Other army poets spend millions on similar luxuries for officers, while tlte War Department spreads propaganda that Congress is "stsrving national defense." — Labor. Signs of the Times "There are indeed two wings of business men, one facing the future, the other looking backward to the good old days'."—Louis Stark, N. Y. Times. • • • The end of the little six-cent aigns on candy counters waa brought closer last week by the announcement of wholesale price cuts by several producers and a return to nickel bar manufacture b> others who hitherto have been mak ing the dime size.—Chicago Sun. • • • "The guaranteed wage used with care, with full recognition of its limitations, and with eyes open to dangers in exceeding those limitations. can become an integral part of a rounded program for greater iecurity, for harmonious industrial lelatians, and for a more lasting prosperity."—Latimer Report. • • • The profits of 149 companies in 15 industrial groups for the first three months of 1041 averaged 282.7 per cent over their profits for the same period ir 194$.—Wall Street Journal. • • • "Union members have a much more direct interest and s more direct voice In the way their unions are run than moat citizens have in the affairs of their own city."—Secretary of Labor Schwellenbach. • • • "When we look at the press as a whole, we must conclude that it is not meeting the needs of our society. The Commission believes that the failure of the press is the greatest danger to its freedom."— From report. of Commission on Freedom of Press, financed by Time Magazine and Ensyclopedla Britten-lea. • • • The only sure road to world peace is food for starving, not guns for decadent governments.—Henry Wallace. • • • V It cogs no more to raise a child than to own an auto, but the number of auto owners is rising while the birth rate in the United 8tates is actually declining.—Prof. Oliver E. Baker, University of Maryland. • • • Collaboration with the Soviets cannot continue as a one-way traffic.—Anthony Eden, former British foreign secretary. • • • The dangers to world civilisation from another world war art greater today than they were between the wars. — British Prima Minister Clement Atlee. s • • Films are meant for entertainment. If anyone has a "message" for the public, let him call Western Union.—Marvyn LeRoy, film director. • • • The one and only road to peace is a program of action based on a priority not of political reliability but of human needs.—Henry Wallace College authorities voiced deep gratitude. They said the gift will make possible creation of a special research department, as well m the training of students, internet and physicians in the problems of silicosis. Much of the work will be carried on In the large Jefferson hospital, where treatment will alao be givtn to mintrt who are victims of tha disease. Shoppers Buying L#ts That consumers are buying less food than last year Is Indicated by a government report. It places dollar volume of sales about 10 percent above a year ago, but food prices trt 45 per cent higher. Thst metnt s 35 per cent drop in sties. Mr. Wilcox Indulges In Loose Talk Here is a minor example of antiunion propaganda: At a meeting of the American Institute of Accountants in Washington, Edward B. Wilcox of Chicago declared that the accounts of labor unions should be audited "and their financial position made public for use in all labor-maragement wage negotiations." Now It happens that ,the books of all labor unions are very carefully audited and the results are placed before the members, but what we would like to know is how the books of t labor union can Influence wage negotiations. Are wages to be based on the surplus in the union treasury? If so, the boss is not likely to benefit, for union treasuries are not bulging vtith cash. Unfortunatelly, while Mr. Wilcox does not know what he Is talking about, his "views" will be givtn wide publicity by the newspapers and a lot of people will imagine he's engaged in some kind of Important reform.—Labor. Judge: "Your profession." Witness: "Agricultural txpert." "What was your father?" "A farmer." "And your grandfather? **( "A peasant." —Exchange. Do Tell, BCRI Bituminous Coal Research Institute recently widely publicised a press release in which they said: "The Amerltan Fablle la tUII little aware of tbe fact tkat Um Bituminous eoal miner in terms of wages, is at the tof of the IbJas-trial worker." / . Well, what do you know about that? Carpenters ln> St. Louis recently got their pay up to $3.20 an hour. Printers all over the country are averaging $60 to $70 a week for a 37Vfc hour week. Coal miners get $1.18 an hour, and we challenge any printer or carpenter to go to work in a coal mine—EVEN AT HIS $2.20 AN HOUR OR $80 TO $70 a week! The worst part of such poppycock as published by the BCR is thst s lot of people believe it without knowing the true fscts.—The Progressive Miner. A Prayer to Mother Labor Now, shtll A merles tnd Russia waur? And Fear again be made the worldwide law • • Our savage borbeara knew long SPEED! A jet-propelled army plans la new queen of tht sir. Flying st speeds sometimes aboVt 832 milts an hour, it set a new world's record at tests on a California The title previously haal held by s British plane, which had a 618-mtle-an-hour record. It's not the best snd htunldlty that makes us hot under the collar It's the stupidity of humanity. years ago When minds were clouded when brows were low? and the PRESIDENT IKE General Dwight D. Eisenhower is so sttrsctive a personality thst it is essy to forget thst he is a five-star general; and easy also, in conaidering the rather sensational news of his appointment as president of Columbia University, that he is not an educator. Yet even as that fact obtrudes, so does the reflection that the duties of the president of Columbia University have very little to do, strictly speaking, with education. His task, in relation to the university, is one of coordination and administration. Columbia is so large and so complex that >ne man would be unable to direct it in all its ramifications »r to impoae his will or any neat theory upon it. It is so large and so complex that in a sense it must run itself. Each depart-nent determines its own policy—and the ultimate authority n the rare cases when it is invoked, is exercised by the trustees, /ho delegate their power, whether to president or department, inly on sufferance. The president's larger job is to represent the university to he world and, to put it bluntly, keep funds flowing into the nstitution's coffers. This being so, he must be a public figure vho commands the respect of a wide range of opinions and nterests. General Eisenhower is demonstrably a good organizer tnd a good administrator. Moreover, there is little reason to ioubt that he will be able to conquer and "contain" the sources it Columbia's income and meanwhile keep up a workable liaison with the Board of Trustees. And it is s matter of satisfaction that while in the nature of the case he must fulfil and will be juite capable of fulfilling the functions of a "stuffed shirt," lie himself has no resemblance to the species. As a public figure, and particularly as a five-star general, Ue has another qualification which is not to be minimized. For all his medsls, he is a man of peace; he has often reiterated his belief that education is the most effective weapon against war. As a retired general and the head of a great university he'can throw his prestige snd his knowledge sgsinst the military mind that thrives on war and rumors of war.. "Your business," he said to a graduating class a year ago, "is to put us out of business." He is now in a position to assist in thst enterprise. —The Nation. \ IS THE HOT WEATHER TO BLAME? Distinguished gentlemen sre indulging in a lot of unfortunate talk these days. General Eisenhower tells a Senate committee that our army is a "poor second" to that of Russia If that be true, then there is something wrong with General Eisenhower and his associates. They hsve hsd billions to spend. The suggestion that they have been "starved" by Congress is nonsense. Incidentally, we are willing to bet a dollar against a plugged nickel that Uncle "Joe" Stalin doesn't think our army is a "poor second. Glaring headlines in Wsshington newspapers snnounce: "The army doesn't rule out the possibility of snother war in 1948.** That story, like General Eisenhower's declaration, is calculated to scare Congress into appropriating more money. Chancellor Robert M. Hutchins of the University of Chicago —a young gentleman for whom we have profound admiration —says: "We have, at the most, three years to forestall annihilation." We must form a world government, he insists, and then begin practicing ^universal brotherhood." Now, everyone knows we couldn't form a "world government" in three years, even if everyone in America were willing to join the crusade. That being true, there is no way we can avoid "annihilation" within the next three years—if we accept Dr. Hutchins as a prophet. We will bet Chancellor Hutchins another dollar against a plugged nickel that we will be here three years from now and that will survive despite the fact that there isn't any "world government." Perhaps it's the hot weather, but we submit it is about time for our "leaders" to "talk sense"—Labor, Washington, D. C. Must we destroy the good Race has wrought? And all the Great Inventions, travail brought. Be used to rear Empires built on Slaves, And Lying Monuments o'er Conscript's gravtt? Forbid It, Mother Labor) Era worst comes, Sound far and wide your tocsins snd your drums! Compel your legions to Ont-Un- And cleanse all Earthiands of Enterprise." She: "I see dark spots in front of my tytt." Ht: "Yep! I'm planning on perking In one of them." Bridt: "1 don't want any mora flour like you told mt last week,'* Grocer: "Whet waa tbe matter T" Bridt: "It was to tough my hut-band couldn't ttt tht beacuitt I made With it!" Army Sergeant to Draftee: "Havt you any prtferenot?" Draftee: "Yts, sir." Army Sergetnt: "What would you llbt to bt?'\ Draftee: "An tx-strvictman with e No Valid Excuse For Losses Now We note, with considerable misgivings, that several of the smaller CCW-affiliate local co-op societies have been showing red ink in their annual or semi-annual audit reports. Some have even continued in the red, for several successive audit periods, thus taking considerable bites out of their net worth. We are In no poaition to know, In most such esses, what the underlying cause or causes may be for operating at t lots. In some co-opi it may have been poor management, In others indifferent direction by the board, or the red ink may be due to the much more serious and basic Illness of uninformed and consequently dlaloyal membership But whatever the rtttons, operating tt a lots during these high tnd ever-rising prices it t most alarming phenomenon! If a business "can't operate in the black now, what will happen to It when the prices starts tobogganing and heavy inventory lottet must be sbtorbtd? Fortunately, there art not many of these rtd-ink co-opt among CCW's 200-odd loctl affiliates. But tht re shouldn't bt sny! It bthoovts every member of every such coop to do hit utmost to correct the Situation, snd It It imperativt thst tbe other co-opt, thru thtir Cen trsi Co-op Wholtttlt, give tht wttk litters all pott!bit aid and advtca. Wt should not have to erect any co-op tombstones after the next crash. Cooperative businesses, mora than any other businesses, have been amply warned by the Movement't own farsighted economists that a deflation-crash is bound to follow the artificial infla Uon-boom. Regardless of the size of the coop on which a crash writes "here lies," the entire co-op movement takes a setback when a co-op fails. A failure psychologizes an entire locality into distrust of the entire co-op business idea. When a private business faila, nobody cares much, because nobody except the owner had s stake ln It But when a co-op fails, it is a different story, for the entire community, even the nonmembers, felt closer to It. So it's up to the manager, board, and membership of every red-ink so-op to take effective action while here is still time. The regional can lelp, but the baalc job of nursing their sick co-op child back into robust health must be done by the »eople who own it.—The Cooperative Builder. GENERAL WARNS AGAINST MILITARISM General Merrit A. Edison, who /on the Congressional Medal of Ionor during World War II, is »bout to quit tht "fighting Marines" and take a Job as chief of afety in Vermont. The reasons ht lives for the change are really the mportaAt part of his story. "I am returning to civilian life >ecause of the assumption of power *>y the military in Washington," ♦aid tht gtntral. "When we have cached the point whtra tht military art Olrtcting instead of supporting, this country's policy, wt art ftr along tht road to losing vhat this country has stood for."— Labor. £ Consumers Rebel Daring the first four months of this year retell liquor sales in Wash-Ington dropped 38 per cent. High prices art givtn as tht reason