/»-« 31" * T Z *--
M Največji slovenski dnevnik	k
-s v Zediqjenih drža vak >	M
III Velja za vse leto ... $3.50	|]j
|i[ Za pol leta......$2.00	}i[
GLAS NARODA
The largest Slovenian daily in the United States:-
List slovenskih delavcev v Ameriki.

Issued every day except Sundays and Legal Holidays. 50,000 Readers

TELEFON PJ®5ARNE: 469T CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 299. — ŠTEV. 299.
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 21, 1917. — PETEK, 21. D2CEMBRA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Božično premišljevanje.
V času, ko se vstavi sol nee na svoji poti ter prične zopet potovanje nazaj, na istočišče odkoder je prišlo, so se vršile jiomembiie stvari med primitivnimi narodi, ki so živeli v najožjem stiku z materjo naravo ter skušali prodreti v njene skrivnosti.
Bil je to čas zimskega ekvinokcija. to je čas, ko je noč najdaljša in dan najkrajši.
Ta čas so si izbrali naši predniki za svoj praznik ter slavili svoje dobrotne bogove, o katerih so domnevali, da tirihaja od njih vse dobro.
Povsod po deželi, v gozdovih in na gorah, ob morju in na širnih stepah domovine naših pradedov so plamteli kresovi na čast božanstvom.
Narod je vedel, da je to čas, da krene solne«' zopet svojo I nit, čas, ko se bo pričel dan vedno bolj daljšati in noč krajšati.
Bil je to praznik božiča, to je majhnega boga in eden najbolj pomembnih praznikov naših poganskih pradedov.
Ko je prišlo v deželo krščanstvo ter je križ izpodrinil stare žrtveuike ter ves bajni svet poganskih bogov, so postavili v to dobo krščanski praznik, s katerim se proslavlja rojstvo Krista. velikega Nazarena, ki je s svojimi nauki bratoljublja in popustljivosti izpreobrnil v duševnem smislu svet ter ga pridobil zase.
Stoletja so potekala.
Vedno bolj so bledeti spomini na pogansko prošlost K! vedno manj s«- j«' narod zavedal dejanskega izvora in globokega pomena tega čaščenja narave, kot se je vršilo v praznovanju poganskega božiča.
Ker pa najde vsaka stvar svoje nadomestilo, ga je našel tudi staroslovanski božič.
Vsa bajna milina in vsa etična višina krščanstva kot ga predstavlja prvotni nauk Nazarenea, najde svojega izraza v tem krščanskem Božiču.
To je čas, ki s«* ga ne more stisniti skupaj v tesno mejo par ur, temveč čas, ki se nevede in neopaženo pojavi ter s svojimi učinki trnja prav notri v novo leto.
Ki treba, da bi bil človek romantičen, da bi bil sanjač, a kljub temu se vsakemu vzbudijo čustva, ki se preko leta porazgube v šuinnem dirindanju vsakdanjega življenja.
Kako tono praznovali Božič i
Praznovali smo ga kot otroci in navdajalo nas je nekaj, za kar nimamo izraza, nekaj, kar presega vse izraze umetnega jezika.
Praznovali smo ga kot odrasli, seveda ne z ono pripro-s\jostjo in ono globoko naivnostjo, a praznovali smo ga kljub temu, kajti v nas je še živel odmev preteklih dm, brezskrbnih in srečnih.
Prazuujemo ga še sedaj v istem razpoloženju, z — istim veseljem, a vendar — drugače.
Prišli so časi kot jih ne pomni svetovna zgodovina.
Č asi velikih izgub, neizmernega gorja, pomanjkanja, bede in časi polni nejasnosti glede bodoče usode ne le po-Mmeznih narodov, temveč celega človeštva.
Ti časi so prišli nad nas nepričakovano, dasiravno nno jih s strahom že dolgo pričakovali in slutili.
Vse gorje pa je prišlo v tako ogromnem obsegu in tako raznolično kot bi si nikdar ne mogli misliti.
Požar vojne je razplamtcl po celem svetu ter divja naprej z nezmanjšano silo, a nikjer ni videti ne konca ne kraja.
Zakaj se se vrši ta boj, ni znano.
Vrši se pa kljub temu uaprej in v veliki množici mnenj glede vzrokov postanka in nadaljevanja vojne je najti v vsakem posameznem zrno resnice ter veliko, veliko — plevela.
I)a gre boj za demokratiziranje sveta, je jasno.
In v tem oziru je ta strašni boj vreden žrtev, ki se jih doprinasa.
Vso velikost in vso grozoto sedanje svetovne katastrofe pa je občutiti prav posebno v sedanjem božičnem ♦ asu, ki je čas ljubezni, sprave ter medsebojnega — odpuščanja.
Božič je praznik ljubezni, in tembolj bridko je človeku pri srcu v tem času, ko vidi, da je vse krog njega v — orožju, da vstaja narod proti narodu, človek proti človeku in da je ves »vet eno samo bojno pozorišče, kjer se pretaka kri v potokih, uničujejo se mesta, mirne naselbine, vasi, kjer se rušijo domovi in cerkve ter beže ljudje na cesto v in raz in pogibelj.
Ko se je mela sedanja svetovna vojna, smo domnevali, da bomo videli le en krvav Božič.
K^daj pa stoji pred vratmi že četrti, a še nikjer ni videti konca, nikjer najmanjšega znaka, da bo krvoprolitja vendar že konee.
Kako je »daj v nekdaj mirnih vasicah in mestih ?
Ali je še čuti zvonove, ki javijo k polnoč niči ter brne skozi jasno noč proti nebu. posejanemu z zvezdami? Niž vež J —
Pretvorili so jih v topove, prelili v smrtonosno orožja ki bruha sedaj ogenj in uničuje življenja in domove ravno oofe katere je isti bron vabil k svečani službi bo^ji.
t
Božična pesem trpečega t* naroda.
J. T. New York, N.
Kaj bi v očeh steklenih se zjasnilo? Vsled česa vnovič bi srce zabilo, če bi naenkrat zadonel nam gl^s:
"Potopljeni še niste, ne na dnu šel Mir z vami! — V srca mir in v duše! Dovolj je bilo smrti, zdaj je čas
življenja, dela, milosti, popravel Pozabite na vse krvave slave, iivite boljše kot ste dosedaj!"
Osvoboditelju bi se vesoljni svet zgrudil pred noge, in v duši bolni bi zablestel se sam nebeški raj.
Po božje narodi bi ga častili, in k njemu bi na božjopot hodili, v njihovih srcih bil bi več kot Bog.
Preteklost vsa in vsa sedanjost naša podobni peklu sta. Bridkosti čaša
Oh, saj mogoče daleč ni do dneva, ker zdi se nam, da v temno noč odseva luč velikega dne in teši jok.
Orožje vse se bode v plug obrnilo, ozemlje širno silno bo rodilo, ker ga gnojila je človeška kri.
Objem sovraštva se bo izpremenil v prijateljski poljub, ki ga bo cenil vsak kakor jamščino za lepše dni.
Izginila bo želja po gospodstvu nad vsemi narodi. Po občem vodstvu nikdo nikdar ne bo več hrepenel.
Vsakdo bo gospodar na svoji zemlji. In zakon: 'Če ne dam, nikar ne jemlji!' bo najsvetejše, kar v nas živi.
Tedaj bo Božič! Dan miru in sprave napočil bo človeštvo. Vse krvave dni bo pozabil, kdor bo v bJmb
cTVIiru v srca in duše!
Kje so mladeniči, ki so šli v spremstvu deklet k pol-nočnici, polni radostnega razpoloženja in najlepših nad glede bodoče sreče f
Zazveuela je bojna t romba in odšli so na gališko ravan, v Karpate, v strme gorske obronke italjauske meje, odšli so v Srbijo, v Rumunsko in Bog sam še ve, kani.
Raztresli so se, razpršili kot se razpršija piščeta, kadar plane nanje pošrešni kragulj.
In kje so sedaj i
Sedaj — v tem svečanem božičnem času?
Veliko jih je v prostrani bratski Rusiji, katero pretresa sedaj težki notranji boj narodnega preporoda in pre osnovljenja.
Drugi so v solnčni Italiji, nekateri v daljni bajni Indiji, nekateri v Egiptu, polnem starih čudes in vedno modrim nebom, nekateri v Franciji, gostoljubni in junaški, nekateri v Mezopotamiji ob zibelki človeške civilizacije iie Bog ve, kje še drugod.
Veliko jih pa še vedno stoji s puško v roki na bojni črti. v pričakovanju smrti ali jetništva.
Tem je dodeljeno največje gorje, kajti žive v večnem nemiru in večnem strahu glede negotove usode ter v bridkem občutku, da služijo in da se bore za stvar, ki ni njih stvar, temveč stvar onih, ki so njih največji zatiralci in — krvniki.
Veliko, veliko pa jih je, ki so dokončali zemeljsko pot potovanja in ki spe sedaj pod zasneženo rušo na planjavah Galicije, med kraškimi skalami, v srbskih šumali in po celem širnem svetu.
Njim je bila vsaj zasedaj dodeljena še najboljša usoda, kajti objel jih je smrtni mrak in ničesar ne vedo o — tem božjem svetu.
Prešli so v večno Nirvano in njih smrtni boj je bil le končno poglavje v vrsti velikih notranjih in zunanjih bojev. Vedeli so, da gredo v klavnico za interese ljudi, ki niso bili njih prijatelji, temveč le kruti gospodarji in naravnost sovražniki. Vedeli so, da gredo v boj brez upa —-zmage.
V	domovih, katere so zapustili možje in mladeniči, pa čakajo, — a čakajo zaman — žene, stariši, bratje in sestre, neveste in otroei povratka vsakega posameznega, za katerim-je bila izgubljena v tem velikem bojnem hrupu vsaka sled. — Člove ška narav je pač taka, da goji upanje in nade prav do zadnjega in da je do konca odporna res-lrici, kadar je ta resnica neljuba in neprijetna.
Vsled tega je nešteto žena. otrok in starišev, ki so v srcu pač prepričani, da se njih ljubljeni ne bo več vrnil, da je pokopan in da je izginil brez vsakega sledu. Krče-7ito pa se oprijemajo male lueice nade, da se je morda v vojnem hrupu vseeno storila kaka pomota, da je dotični ujet in da še živi, čeprav ni nikomur znano, kje in kako.
To malo upanje, ki še vedno iskri v tako številnih srcih, je ona velika uteha, ki jo je dala narava človeku v njega najhujših preiskušnjah. Seveda pa je tudi na stoti-soče in stotisoče slučajev, ko je žalostna resnica preveč o-Čividna in preveč podkrepljena z dokazi.
Solze, ki so potekle za padlimi, bi napolnile lahko veliko jezero, a kljub temu še vedno tečejo in nikjer ni videti konca tega strašnega vrelca.
Zgodovina nas uči, da so se vršili pred vsakim duševnim ali materialnim preporodom posameznih narodov ali človeštva v splošnem veliki boji, ki so imeli seveda za posledico neizmerna gorja za prizadete. Nikak velik preobrat še ni prišel polagoma, stopnjevito, temveč nenadno in na nekak krčevito bolestni način.
1 To je resnica tudi v sedanjem velikem boju. ki je nekako izbistrenje nazorov ter očiščenje ozračja od kuge, ki ga je napolnjevala v zadnjem času. Sedanji boj. započet od brezvestnih avtokratov ter zarotnikov nemškega rodu ki so se hoteli polastiti nadvlade sveta, ses je razvil v boj, potom katerega naj bi se pripomoglo pravici in resnici do ■'image ter enkrat za vselej odpravilo vse, kar bi lahko tvorilo podlago za bodoče boje med narodi.
V	tem smislu je sedanja vojna dobrih posledie m v tem smislu tudi vredna žrtev, ki se jili je doprineslo, dasiravno so tako ogromne in obširne kot jih človeštvo še nikdar ni doprineslo.
Glasi se, da klije iz grobov novo življenje in da se obnavlja vse, kar živi pod božjim solneem.
V	tem smislu je tudi vrjetno in skoraj gotovo, da se bodo rane vojne kmalo zacelile in da bo napočil dan, boljši dan, ne le za velike in mogočne med narodi, temveč tudi za majhne in dosedaj zatirane.
Med te je šteti tudi naš slovenski na vod, ki krvavi sedaj iz tisoč ran, ki pa kljub temu še vedno živi v pričakovanju boljše bodočnosti in lepših dni.
Narod, ki je šel skozi take preiskušnje, ki je toliko žrtvoval, ki pa kljub temu še vedno dviga glavo ter ni izgubil poguma, bo gotovo živel še naprej boljše in lepše kot je dosedaj.
Prišla je vest, da so si krščanske vojske osvojile Jeruzalem, torej ono bajno mesto, kamor se obračajo v sedanjem božičnem času duševni pogledi vseh ljudi.
Po več kot šeststoletni okupaciji se nahaja Jeruzalem v krščanskih rokah in z Jeruzalemom vred vsi kraji, ki so posvečeni od spomina na velikega Nazarenea, kojega rojstvo praznujemo v teh dneh. _______
[Kta II w uma.'


S..I.-T	••	' i ~	"	$
GLAS NARODA, 21. DEC. 1917.
Iz Washington.
-ooo-
KONGRES JE PRIČEL PREISKOVATI POSLOVANJE KVARTIRMOJSTRSKEGA ODSEKA VOJNEGA DEPARTMENT A. — GENERALA SHARPE SO ZO PET ZASLIŠALI GLEDE IZJALOVLJENJA NJEGOVEGA DEPARTMENTS DA PRMERNO PREHRANI IN OBLEČE VOJSKO. — ZMANJŠANJE EPIDEMIJ V VOJAŠKIH TABORIŠČIH.
Trt
truualutlou filed wilb the j»o8t nmxtcr at Nt-w York, N. Y. ou dec. 21, 1U17. a* rwjuiivd by t be Act of October 6, 1917.
Washington, D. 20. decembra. — Kongres je nadaljeval danes s preiskavo glede vodstva vojne od stsrani
administracije.
Docim je dobil vojni depaitment praznike in sicer radi presenetljive obrane taktike tajnika Danielsa pri vče-rajšnem zaslišanju, so posvetili danes glavno pozornost kvartirmojsirskemu departments armade, s katerim se tx> senatni vojaški komitej pečal to jutro.
Generalni kvartimi mojster Sbarpe je glavni predmet današnje preiskave.
Med tem pa se vrše sliene preiskave tudi drugod v glavnem mestu in prav posebno glede Lidjedelniškega sve ta, ki bo prišel pred preiskavo senata tekom jutrišnjega dne. Predvsem bodo zaslišali ebairmana Edwarda Hur-ieya, ladjedelniškega sveta, ki je moral opustiti dogovorjeno potovanje v New York, kjer bi se pričelo z graje-.njem ladij na velikem ladjedelnem prostoru.
Razen tega pa je še veliko drugih vladnih depart-meiitov, ki se pečajo s številnimi preiskavami, tikajoei-liii se njih samih.
Tako bi naprimer mornariški depaitment rad izvedel kako je prišel podmorski čoln "F-3" do tega, da je ; »utopil svojo posestrimsko ladjo	ko sta oba pod-
morska čolna operirala v gosti" megli pretekli pondeljek "nekje ob atlantiški obali". — Pri tem je izgubilo 19 mož svoje življenje.
Zvezna trgovska komisija hoče izvedeti, če imajo mogočni čikaški mesarji medsebojne in korporaeijske interese z železnicami in živinskimi trgi v istem mestu.
Vojni tajnik Baker še vendo pojasnuje večino priporočil generalnega zdravnika Gorgasa glede zavarovanja /ivljenj vojakov v taboriščih. Ta priporočila so vdejstvi-!i, vendar pa poizvedovanje glede te strani vojnega dela še ni končano po mnenju voditeljev v senatu.
Vojni department čuti, da ima general Gorgas v svojih objasnilili prednost pred drugimi javnimi uradniki. Izjavljajo, da se je vse, razen enega splošnih priporočil za administracijo taborišč, vdejstvilo, in da je izvzelo le pri-]M>ročilo opazovalnega taborišča, kjer naj bi rekruti preživeli dva tedna, prodno bi se pridružili čel am v rednih taboriščih.
Nadaljua preiskava, ki zanima Washington, je preiskava državne medtrgovske komisije glede železnic.
Washington, I). G., 20. decembra. — O splošnem izboljšanju zdravstvenih razmer v narodnih gardah za teden, končujoč se s 14. dec., je poročala divizija poljske sanitacije.
V narodni armadi je bilo nasprotno opaziti povečanje skupnih slučajev pljučnice, ošpic in vnetja v grlu, kar je pripisovati novim izbruhom bolezni v nekaterih divizijah.
— Z izjemo U4., 35. in 40. divizije, — se glasi v poročilu, — se je poročalo le o maloštevilnih slučajih ošpic iz taborišč narodne garde.
Zmanjšujejo se tudi slučaji ošpic in pljučnice, ki je posledica teh bolezni pri vseh teh divizijah, v katerih so bile ošpice epidemične.
Te tri divizije so bile 30., 34. in 39.
O številnih slučajih ošpic se poroča iz 84. in 90. divizije narodne armade; ti slučaji so se tudi povečali v 90. diviziji. Pri vseh ostalih divizijah pa so se razmere glede pljučnice izboljšale tekom tedna, razen pri 90. diviziji, kjer se je poročalo 77 novih slučajev, kar pomeni povečanje za 36 v primeri s preteklim tednom.
Vojni tajnik Baker je objavil, da se je že odredilo v se korake za popravo slabili razmer v nekaterih arinad-nih taboriščih in .^icer na podlagi načrtov, ki jih je objavil generalni zdravnik.
Preskrbeli so volnene uniforme in spodnje perilo vsem četam, ki se nahajajo v taboriščih ali na potu tjakaj.
Preskrbeli so nadalje tudi dodatne odeje ter posteljno opravo, tako da je sedaj vsak vojak opremljen z vsemi stvarmi, da mu ni treba prezebati.
Preskrbeli so nadalje tudi nove šotore, vendar pa ni mogel Mr. Baker izjaviti, če jih je bilo dovolj, da se da vojakom v taboriščih narodne garde dovolj prostora, kot ga jc priporočil generalni zdravnik.
Nova mirovna ponudba.
Nemčija in Avstrija bodeta ponudili zaveznikom splošni mir. Nemčija je izpremenila mirovne pogoje.
True trauslatiou filed with the postmaster at New York. X. Y. ou dec. 21, 1D17, as required by the Act of October 6, 1917.
Petrograd, Rusija, 20. dee. — Kakor poročajo časopisi, so centralne države informirale Rusiju da mislijo staviti zaveznikom mirovno ponudbo.
To poročilo je objavljeno v) 1 Evening Post", ki pravi, da so zastopniki centralnih drŽav v preliminarni mirovni konferenci z Rusi v torek nazitanili, da njihove vlade nameravajo staviti mirovno vprašanje pred vse sile in da so naprosile svoje zaveznike, da store isto. Tudi Rusijo so naprosili, da napravi iste korake.
Zatrjuje se, da bodo Rusi porabili vsa sredstva, da nagovore zaveznike.
•QhGMJMJMJMJMJMJMJMJMJ^^MJ*
23P VSEM NAROČNIKOM IN OlTATELJEM "GLAS NA-RODA" ŽELI VESELE BO-ŽIČNE PRAZNIKE
Uredništvo.
^H^^H^M^H^H^Mj^ ^^ ^^	^^
Z laške fronte.
Lloyd Georgov govor.
Lloyd George pove mirovne pogo je. — Centralne države morajo vrniti vse zasedeno ozemlje.
V zakasnelem poročilu se poroča, da so koncentrirali. Nemci napade na Solarolo.
True translation filed with the postmaster at New York, X. Y. on dec. 21, 1917, as required by the Act of October 6, 1917.
Rim, Italija, 18. decembra. — (Zakasnelo poročilo). — Italjanski vojni urad je izdal danes naslednje poročilo glede vojaškega položaja :
r Včeraj, na sedmi dan bitke med rekama Brento in Piavo, je kon centriral sovražnik svoje napore izključno na pročelje gore Solaro lo. Ob enajsti uri zjutraj, po več
Z&menjava ujetnikov.	I nih tisoč nemških in 500 franco-
----jskih bolniških strežnic in članov
True translation filed with the j»o>t- j mnbulunčnega zbora potom Švice, roaster at New York. X. Y. on dec. l!t. .
1917. an rvqalnxt bjr the A,t of OrtohT p<)t0p dveh podmorskih ČOhiOV. H. 1917.	j
_	I True translation filed with the post-
Bern, Svwa. 20. deenibra. — 'master at New York, N. Y. on dec. 21, Nemčija in Fraucija sta ravnokar 1917. as required by the Act of October (»končali pogajanja zaradi iz me-1	i G. 1917.
njave velikega Steviia zdravniških j Atene. Grška, 20. deeembra. — in ambulantnih mož iz ujet niskegL.; Kranco^ki rnšilci so potopili dva tabora	-	j neinika podmorska čolna v Ta-
V prih<»injih dnevih bo izmenja- rantskeni zalivu.
Rojakom in rojakinjam čirom Zedinjenih	^
|j! držav voščim tem potom	i^i
I vesele božične praznike.	|
FRANK SAKftEB.	I
pravljene razpravljati mirovne pogoje na podlagi neosvajanja in brez odškodnin, toda so mnenja da je samoodločevanjc narodov nepraktično. Centralne države pa hočejo tudi vedeti za rezultat Rusije v njenem prizadevanju, da dovede zaveznike do tega, da se pri-družnjo pogajanjim. Pravijo pa da se bo to nazivanje mogoče še premenilo in da bodo zadovoljni razpravljati o miru samo z Rusijo. Nemci domnevajo, da bo rusko premirje vplivalo tudi na ostale fronte.
Prva konferenca je bila posvečena samo razpravi, kdo se bo v beležil pogajanj.
Washington, D. C., 20. dee. — "Izgleda kot nemška propagan da."
Na ta način so administračijski uradniki označili 4'nemške mirov ne pogoje", ki so danes dospeli v Washington po nevtralnih diplo-matičnih potili.
Pravijo, da ni prav nič novega v "božičnih mirovnih pogojih." Državni department ne ve nič ofi-cjcliiega o tako imenovanih "po go jih", ki imajo sledečo vsebino
Zadeva Alzaeije in Lotaringije se prepusti plebiscitu prebivalstva
Anglija naj plača Nemčiji za njene izgubljene afriške kolonije ta denar pa se bo porabil za popravo Belgije, severne Francije Rumunije in Srbije.
Ruske provincije, ki meje na Baltik, Orno morje in Prusijo, postanejo neodvisne po nemškem načrtu.
Poljska postane samostojna država pod avstrijsko nadvlado.
Rumunska, Srbija in Črnagora bodo obdržale prvotne meje; Srbija pa dobi pravico dohoda do morja.
Turčija ostane nedotakljiva.
Razoroženje, svoboda morja- in trgovine se prepusti odločitvi na mirovni konferenci.
del Orto do Porte di Salton, so in-fanterijske koflone prodrle iz nevero iztočne smeri in severa proti na šim pozicijam.
Prve oddelke iz severoiztočne smeri, ki so napredovali ob obron ku Monte Spinonzi, je zajela naša artilerija z zelo uspešnim in kon centriranim ognjem francoskih baterij. Prisiljeni so bili vstavlja ti se ter prenehati z naskokom še predno so prišli v stik z nasi mi črtami. Zadnji oddelki, ki so' obstajali iz cele divizije nemških čet so šli naprej s pomočjo napadalnih oddelkov, ki so se vrgli proti Monte Solarolo ter severnem obronku Calcino doline. Naše čete so nudili najbolj obpuen in ustra jen odpor. Sovražnik je bil po obupnem boju in potem, ko je zelo trpel vsled našega ognja in naših protinaskokov, prisiljen prekiniti akcijo ter se vrniti v svoje lastne postojanke.
Vjeli smo par jetnikov ter zaplenili par strojnih pušk.
V odseku della Berotta je nal artilerijski ogenj naglo vstavil naval nekega dela sovražniške infan-terije. Na ostalih delih fronte j* bilo bojevanje le omejeno.
True translation filed with tlie postmaster at New York, X. Y. ou dec. 21, 1917, as required by the Act of October 6, 1917.
London, Anglija, 20. decembra Kakor je rekel ministrski pred sednik Lloyd George danes popol dne v poslanski zbornici, slone an gleški mirovni pogoji, kolikor s< tičejo Anglije, na tej temeljni po dlagi, da centralne države popolnoma vrnejo vse zavzeto ozemlj« ter popolnoma poplačajo škodo katero so povzročile.
Miru ne more biti, je rekel, bre zmage nad vladajočo stranko a Prusiji, ki mora odpraviti milita rizem. '
Ministrski predsednik jc rekel da Anglija ni šla v vojno, da b' povečala le za en jard svoje ozem Ije s tujim, temveč samo zarad tega, ker je bila prizadeta čas* Anglije in vprašanje, da se drz beseda.
Premjer je rekel, da se bo do gnalo na mirovnem kongresu, ka. se bo, ko pride mir, napravilo ; nemškimi kolonijami. Bodoči vo ditelji teh dežel bodo morali ra čunati na mišljenje svojih naro do v.
Rekel je svojim poslušalcem, d-bi prihodnja zveza narodov, kje bi Nemčija predstavljala zmage vit militarizem, bila prazna žalo igra.
Tekom svojega govora je Lloy< George prerokoval velikanske u spehe zaradi ameriškega vstopa * vojno; rekel je, da je obseg mor nariških izgub že bolj omejen, ke podmorski čolni povzročajo mnog manj izgub, kakor pa je sam nape vedal v avgustu; svaril je deželr da bodo prihodnji meseci velik poskušnje in je naznanil, da bod-zopet poklicani možje v armado.
Nemška dekleta dajejo lase.
True trauslatiou filed with the postmaster at Xew York, X. Y. on dec. 21, 1917, an required by the Act of October 6, 1917.
Washington, D. C\, 19. dec. — Nemška dekleta imajo nove službene znake, kakor pravi ženski odbor tujskega časnikarskega odbo ra. Mnogo deklic se vidi z majhnimi čepicami, na katerih je napis:
"Dala sem lase za svojo domovino."
Iz teh dekliških las izdelujejo gonilne vrvi za stroje v tovarnah in zrakoplovih.
Napail naiLondon.
-OOO-
PRI ZADNJEM NAPADU NA LONDON JE BILO U-BITIH DESET OSEB. — 75 JIH JE BILO RANJENIH. — DVA ZRAKOPLOVA STA BILA IZSTRELJENA.
-ooo-
True trauslatiou filed with the post master at Xew York, X. Y. on dec. 21, 1917, as required by the Act of October 6, 1917.
London, 19. decembra. — V zračnem napadu na London, ki se je izvršil zadnjo noe, je bilo ubitili deset oseb, 75 ranjenih. Izven Londona je bilo ranjenih 5 oseb.
Eden nemških zrakoplovov je bil izstreljen, o drugem pa vlada prepričanje, da je bil razdejan.
Napada se je vdeležilo kakih šestnajst ali dvajset zrakoplovov. Razdeljeni v šest skupin so dospeli nad London, toda bombe jih je metalo samo pet.
Izdano je bilo sledeče uradno poročilo:
— Žrtve včerajšnjega nočnega zračnega napada so bile: deset mrtvili in sedem ranjenih v Londonu; izven Londona je bilo ranjenih samo pet oseb.
Na več mestih je izbruhnil požar. Povzročena škoda ni velika. Vojaške in mornariške naprave nis opoškodo-vane. —
Zadnja poročila naznanjajo, da se je vdeležilo pohoda od šestnajst do dvajset sovražnih zrakoplovov.
Cilj vseh šest skupin je bil London. Yqcji del zrakoplovov se je vrnil vsled obstreljevanja naših strojnih pušk. Nad London jih je dospelo samo pet, ki so metali med sedmo in osmo uro zvečer bombe na mesto.
Ko je bil glavni" napad končan, se je pojavil krog de-t ete ure zvečer nad mestom en sam aeroplan.
Ogenj strojnih pušk je izstrelil nek zrakoplov, ki je padel v morje ob Kentski obali.
Neka naša obrežna ladja je vjela dva moža. Dovolj j^d^^^^^^^toi^^Mfo^^^bil izstreljen še nek
Saparatni mir.
True translation filed with the i»os» master at Xew, York, X. Y. on dec. lil 1917, as required by the Act of Octobei «, 1917.
Washington, D. C., .19. dec. -Ruski uradniki so danes izjavil la je separatni mir med Rusijo ij Nemčijo neizogiben, ako se Rus ja sama ne osvobodi boljševikov.
Češko-slovanska armada.
True translation filed with the post master at Xew York, X. Y. on Dec. 20 1917, as required by the Act of Octobei t>, 1917.
Pariz, Francija, 19. decembra Francoska vlada danes form al n naznanja sestavo češko-slovašk« armade pod narodno kontrolo. — Glavni stan se bo nastanil v Pa rizu.
Poroča se, da je organiziran; že moč SO tisoč mož za to armado
V čeako-slovaški armadi se bo do skorogotovo nahajali tudi Srb: Rumuni, Črnogorci, Albanci, Slo venci in Hrvatje, pa tudi Rusi.
Rusi se bodo borili z U. S.
True translation filed with tbe postmaster at Xew York. X. Y. on dee. 21, 1917, as required by the Act of October 6, 1917.
Z ameriško armado v Franciji
20. decembra. (Po Ass. Press.) — Častniki ruske armade v Franciji so skupno ponudili svojo službo Združenim državam.
Častniki želijo nadaljevati vojno proti Nemcem, ne ozirajo se na rusko-nemška mirovna pogajanja ter izjavljajo, da bodo z veseljem pozdravili vsako priliko, da se do konca bore za Rusijo pod zvezdnato zastavo.
Višji ruski častniki, ki so vložili prošnjo, da sprejmejo nje in njihove podložne v ameriško .službo, so zagotovili, da so porok za vsakega, ki bi bil sprejet. V prošnji so zastopane vse šarže od drugega I>oročnika navzgor.
Zadeva se bo poročala v Washington.
Ni nevrjetno, da bodo nekateri ruski vojaki, ki se sedaj nahajajo v Franciji in so v resnici brez domovine, sledili vzgledu svojih častnikov.
POLNOČNICA.
Na sveti večer, t. j. v pondeljek opolnoči se bo v slovenski cerkvi na 62 St. Marks PL (8. ulica) s slovefcno mašo obhajala ^olnoeni-ea po s tarok rajski navadi. " Domovina" bo pela stare slovenske božične pesmi, ki razvesele vsakega Slovenca, kajti bude mu spomine na leta, ko je v stari domovini biva! ta večer v Jrnotfu svojih dragih. Snidimo se v novi domovini I pri polnočnici in skupno dbhajaj-mo rojstvo Odrešenika s željo, da
HAw JMPvOA 'OlrlfiCMBfe jbyrQ KMJEJM I

Kerenski na poti v Moskvo.
-ooo-
LONDON POROČA, DA KERENSKI PELJE ARMADO PROTI MOSKVI. — NEKATERA POROČILA PRAVUO, DA ZBIRA VELIKI KNEZ NIKOLAJ NA KAVKAZU ARMADO. — BOLJŠEVIKI DOBUO POMOČ S FRONTE. — BOLJŠEVIKI POSKUŠAJO ZA TRETI PROTIREVOLUCUO. — VPELJALI SO VSE DRASTIČNE ODREDBE; TUDI SMRTNO KAZEN. -ooo-
True translation filed with tln> postmaster at Xew York. X. Y. on dec. 21.
15*17. as ri-ouirod by the Act of October (!, 1917.
London, 20. deeembra. — Kakor pravi neko poročilo z Haparande na Exchange Telegraph Co., je prejšnji ministrski predsednik Kerenski z armado na potu v Moskvo, ned tem ko veliki knez Nikolaj zbira veliko rojalistieno armado na Kavkazu.
Položaj v Petrogradu in v donski pokrajini je tako resen, da so na ruski fronti prejeli brzojavke, ki prosijo za ojaeenja, da se pomaga boljševikom, da u duši j o proti-revolueijo.
Bol j še vik i so proti svojim nasprotnikom vpeljali vse Irastične odredbe, med tend tudi smrtno kazen.
Kakor poroča iz Petrograd a poročevalce •'Morning Post", so nastali še drugi zapletljaji, da kažejo ziiame-via, vprizorjena po Nemcih, da se prejšnji ear Nikolaj zopet posadi na prestol.
Da bi zavstavil kozake v južni Rusiji, je vrhovni bolj deviški poveljnik praporščak Krvleuko, ker mu dovolju-•e premirje, poslal več divizij s severne fronte proti generalu Kaledinu.
Po petrograjškili poročilih ne pridobiva ta kozaški voditelj na moči, temveč se razširjajo plameni državljanke vojne tudi proti severu ob Volgi od Astrahana do Sa-nare.
Maksimalisti drže še Astrahan. od katerega mesta, cakor se je poročalo, so bili kozaki v pondeljek oddaljeni 12 milj.
Izvanredne razmere vladajo v Carieinu v provinci ji Samara, kjer niso niti maksimalisti. niti kozaki še dobili »remoči; obe stranki nadkriljnjejo čete caricinskega opa-a Heljodora, ki je poznan pod imenom Iljodor, "bedasti nenik'\ ki je šel proti njim pojoč: "Reši o Gospod, svoj i arod!"
Oreiiburški kozaki. katerim poveljuje general Du-ov, prodira proti Samari; med potom je razpršil garni-ijo maksimalistov.
Kozaki so zavzeli ves vzhodni del provincije Voro-;ez. Brzojavna in železniška zveza s kozaškimi pok raji na-ui je bila pretrgana.
V Odesi se boji nadaljujejo; ukrajinske čete drže arsenal ter brzojavni in telefonični urad«
Mestno gledališče je večkrat premenilo svojega gn--podarja, dokler ni slednjič ostalo v rokah v posesti Ukrajincev.
Maksimalisti so držali pristanišče, katero so l'krajin ■i obstreljevali s poljskim in težkim topništvom v otlgo-for na bombardiranje mesta z mornariškimi topovi.
Reuterjevo poročilo iz Odese, datirano 18. decembra, oravi, da so trajali v mestu krvavi boji med boljševiki in Hkrajinci, ker Ukrajinci niso hoteli dovoliti prevoz oja-"enj za uničenje donskih kozakov.
Boljše viški poveljnik je bil ubit. Poročilo dodaja, da ;e največja nevarnost v pristanišču, kjer so oddelki •Mornariške posadke razdeljeni med obe stranki.
Ukrajinska osredna Rada je izdala na Ukrajince po-z\v} s katerim razglaša Ukrajino za demokratično republiko, ki bo del vseruske federativne republike.
Zakasnelo poročilo boljševiške ageuture v Petrogra-du naznanja, da je ultimatum, ki je bil poslan Ukrajincem, spremljala proklamacija, ki brez pogojev in brez o-mejitve priznava pravico Ukrajine, da se loči od Rusije in stvori svojo lastno republiko.
Petrograd, 20. decembra. — Tukaj se priznava, da se kaže premirje med boljševiško vlado in centralnimi si-l lami na več načinov.
Mesta, posebno Petrograd, so napolnjena s civilnimi vojnimi ujetniki, ki so se vrnili z dežele brez dovoljenja. —
Popolnoma lahko je vrniti se v Nemči jo na fronti pri Minsku, kar je ujetnikom znano. Civilisti pa rajše osta-, uejo v Rusiji in pričenjajo zopet s trgovino, o kateri u-pajo, da bo zopet normalna kot v mirnem času, kakorhi-tro bo medsovražna komisija pričela svoje seje v Petro-gradu.
rt"
Serrail je odstavljen.
Trne translation filed with the i«o*t- i master at Xew York, X. Y. on dec. lil. | 1017, as niiuirtHl by the Act of October 6, 1017.
London, Anplija. 19. decembra. Kakor poročajo atenski časopisi, je bil poveljnik zavezniških čet v Solunu preneral Sarrail odpoklican. (lovori se. <la bo njegov naslednik kot poveljnik maeedonskih1 čet general Guillement.
[ Dosmrtna ječa za morilca.
I 23-Ietni OtU F). 81ane, ki j<- po^ maffal oropati in umoriti šoferja Israel Hoturina. je bil po s»Mliš<*-u v San Oip'^o, Cat., obsojen v dosmrtno ječo.
Of»ravnava proti njegovemu to variš u, 17-letneniu Leslie Northo-nii. se je tudi pričela.
Rojaki naročajte se na "Glas Naroda" najv^ji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prijatelji in znanci*
ooo-
Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji
Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov.
TVBDKA FRANK 8ABSBB, fm floH|||d| IL v.---— ^^^ Bfflf ^ork« M. T«

21. DEC. 1917.

SVETA NOČ
Ana Marin, Brooklyn, H. T.
(Nadaljevanje).	1
—	Nosim verige, katere sem si' »koval trkom življenja. — je rekel dull. — Koval Mem jo, člen za členom, vatel za vatlom; iz *voje lastne, proste volje sem *>i jo na-loiil m it »vitje lastne, proste voi
s« m jo i»«>mI. Ali se ti zdijo' njeni členi čud«?	j
S<TiK»i{f se je tresel vedno bolj in bolj,
—	Ali pa morda ImmNn vedeti,
—	je nadaljeval duh, — kak« težke in dolga je veriga, katero n»>iš ti tam * Bila j«* ravno tako težka in dolga kot ta tukaj pred •edinimi liožiči. (Ki tedaj naprej pa si delaj na njej. Zelo teika j« vilut.
kroofr se ji ozrl na tla v pričakovanja, cta vidi ovito kroo ae-| be najmanj petdeset do šestdeset kla/ter dolgo železno verigo. Vitle! pa m ničesar.
—	Jakob, — je rek«l Scrooge proaoče. — .lakob Mark j, povej Uit ie vec. Daj mi utehe, Jakob!
—	Nimam dajati nikake uteh*1, je odvrnit dun. — i'teha prihaja u drugih pokrajin. Ebenezer Scrooge, ter jo prinašajo drugi sli k drugim ljudem. Tudi ti ne morem povedati, kai bi ti mogel. Malo vei je \*e, kar mi je dovoljeno Nikjer ne morem počivati ali mirovati. Moj duli ni šel nikdar preko liiiM- pisarne, — zapomni si to! — v življenju je ostal moj duli wdno v ozkih mejah na-še barantaške luknje in dolga, dolga potovanja leže še pred rno-noj.
beroog«' je wuel nava^lo vtakniti roko v hlačni žep, kadar je postal zamišljen, Razmišljajoč o tem, kar je rekel duh, je storil to tudi sedaj, nt* da bi dvignil oca ali vstal s stola.
---- Moral si pa vzeti si veliko <-a*a, J>akob, — je rekel h }>oudjar-kom trgovca. a kljub teiuu z veliko ponižnostjo ter velikim spoštovanje rn.
—	Veliko easa. -- je rekel duh.
—	Sed«-m let mrtev, — je razmišljal Scrooge naprej, — in celi ča* na potovanju.
—	Celi ras — je rekel duh. — Brez mil u in pristanka ter z mukami ve«-nega kesa.
—	Ti potuj«* zelo liitro, — je rekel Scrcoge.
—	Na perutih vetra, — je odvrnil duh.
—	Potem bi 1 ali k o v sedmih le tih prepotoval dolgo pot, — je re-kt^l Scrooge.
Ko je duh to slišal, je zopet divje zakričal ter <ako strašno zaropotal s svojo verigo in to v grobni ttšhii noči, da bi ga lahko jH>licija s polno pravico katznova la radi motenja miru.
—	O, ujet in uklenjen, — je vzkliknil duh, — in ne vedeti, da j« treba časovne dobe neprestanega dela človeških bitij, predno se more razviti dobro, katerega je zmozna zemlja; ne vedeti, da si more najti krščanski Juh, in naj deduje v še tako majhnem in omejenem krogu ljubezni, že v tam zemeljskem življenju sani isa-*e dosti hvalevrednega dela! Te ga pa jaz nisem vedel, oh, tega nisem vedel'
—	Pa saj si bil vodno dober trgovec, Jakob — je rekel Scrooge, tresoč se. ker je pričel sedaj usodo prikazni navajati na sebe samega.	. i«
—	- Trgovina! — je vskiiknil duh ter zopet pričel viti roki. — t lovek je bil moja trgovina. Splošna dobrobit je bila moja trgovina. Usmiljenost, spravljivo«! m ljubezen, vse to je bila moja trgovww, V m*, kar sem storil v svojem poslu, je bila le mala kapljica vodo v velikem oceanu mojo trgovine.
Držal je pred seboj svojo veri .^o, kot da je slednja vzrok njegovega nepotrebnega trpljenja, ter jo zopet vrgel z ropotam na tla.
—	V tem času potekajočega le ta, — je rekel duh, — trpim najbolj. Zakaj sem h od ti skozi gnečo svojih soljudi s povešenimi očmi in zakaj ni*em nikdar dvegnil svojega p<ogleda navzgor, k oni blažmi zvezdi, ki je poved la modrijane v dom uboštva? Ali ni bilo nikake borne koče, kamor toi me luč te zvezde lahko povedla f
• Scrooge je z grozo poslušal ta govor duha b-r se pričel na vao moč tresti.
—	Slušaj me, — je rekel duh.
—	kajti moj čaw je skoro pošel.
—	Hočem poslušati, — je rekel Scrooge — Pa bodi vendar usmiljen a menoj. Ne poeUaui prevroč,
VABILO
na
PLESNO VESELICO,
katero priredi društvo ZAVEZNIK št. 3 SDPZ. v Franklin-Oonemaugh. Pa., dne 31. decembra t. 1.
v Slov. Izobraževalnem Domu. 1 Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vabimo sosedna društva in o-občinstvo. da nas mnogo-
jeau ob enakih prilik Sviralo bo taniburaško društvo Slav ulj iz Jolinstovvna, Pa , lepi koračnice v slovo zadnje ure iz starc-ga leta v novo.
Za vsako osebo moškega spola j je vstopnina $1.00, ženice in ih*-
kli.
Sveta noč, srce mi zadrhti od hrepenenja po Tebi. Sveta noč, divna in jasna si ravno tako, kakor si bila nekdaj tam v domovini, posut je Tvoj svod z milijoni zvezd, »ki tako prijazno migljajo, z isto milino, kakor so nekdaj. V tem času se mi zdi. kakor da mi hočejo dati tolažbe in utehe v tej tihi bolesti, ko mi legajo mrak in temne sence na dušo.
Sveta noč! Kako čarobno lepa se mi zdiš, ko mi hite misli, kakor v tihem snu preko sinjih dalj; ko mi vzbuja spomin na te, ko sem tem praznovala pri svojih dragih na domači grudi, na rodnih tleh, saj tam si mi bila najlepša božična noč. Zunaj je ležala debela snežna odeja, ko se je blestela v jasni mesečini, kakor kristal. Ka. ko lepo je bilo v topli izbi, ko je tako hitro potekal čas ob pripove do van ju pravljic. In ko je zaklenkal zvon, kako z veselim čustvom sem hitela v cerkev, k jaslicam, v katerih je ležalo na borni slamici tožje detece, z nežnim smehljajem na ustnicah. Kako nežna mT.ina mi je napolnila dušo. ko se je oglasila v čistih in jasnih akordih božična pesem:
Sveta noč, blažena noč —
O, kako srečna sem bila tedaj, ko sem klečala pri jaslicah, zr-j la v božje detece z ono nežno zaupnostjo in brezskrbnostjo! Saj takrat srce še ni čutilo gorja in prevar. Tistikrat je vladal v njem mir, !oh oni blaženi mir brez viharja. In nocoj, božična noč. praznujem te na tujem. Jasna si kot kristal, tudi nocoj je posut tvoj nebeški svod z milijoni zvezd. Poslušam zvon, ko me vabi neka čudna inoČ v božji hram, bližam se k jaslicam, kjer počiva božje dete, ki tudi (revno leži na slamici, a vendar s teh jasnih in nedolžnih lie odseva le mir in tiha zadovoljnost. V tem času, ko zrem v to milino, hite moje misli preko sinjih dalj naprej, med vihar, čez potoke krvi, mimo grobov, čez grobje podrtij in razvalin.
Oh, tam naj se vstavim, vsaj za hip.
Tam mi je rodna zemlja s krvjo in solzami namočena, 'kako nesrečna si danes, domovina! Kako otožno praznuješ že četrto božič J no noč! Kako prazno je svetišče! V jaslicah leži božje dete, krofe njega pa klečijo obupani, starčki in nedolžni otroci, .premrli od mraza in gladu, lu naši bratje, sinovi domovine! Teh ni nocoj v svetišču pri jaslicah. Ti ne praznujejo noeoj svete noči! Na bojni poljani s>, kjer se bore z junaško pogumnostjo za tebe domovina, da bi o-svobodili košček nam tako drage zemlje, one slovanske zemlje, v kateri počivajo naši pradedje. O, ko bi vstali danes iz grobov, zjokali bi se, ko bi zrli na grobi je razvalin, ko bi videli, kako zatiran in preganjan je njih rod na lastnih tleh. Kako srečni so danes oni, ki spijo v grobovih, saj oni so v varnem zavetju, saj v grobu je mir. Danes se izpolnujejo nekdanje prerokbe, danes se izpolnujejo besede: Srečni so oni, ki niso doživeli. Nesrečni so oni, ki so doživeli, ;ker zrejo v obraz tej grozni usodi.
Torej, praznujmo sveto noč! Hitimo k jaslicam; z onimi liesreč-: nimi tam v domovini prosimo božje dete, naj dodeli, do se bližajo .t? usodepolni dnevi koneu, da bi še kedaj praznovali v družbi svojih, jd.i bi klečali pri jaslicah na rodnih tleh, da bi se še z lepšo milino glasila božična pesem, še jasnejše kot nekdaj:
Slava Bogu na višavah, in mir ljudem ua zemlji! —
pre te jo vsako pet ice.
lahko noter brez
Za vse slučaje bo dobra postre-
elanstvo kdor famed članov se ne vdeleži veselice, plača v društveno blagajno $1.00. (21&27—12)
D o m a .
ooo
Spisala Zofka Kveder-Jelovšek. -ooo
kazen, ampak -zato, ker je to po-! treba njegovega bitja, ker je to
ediuo dostojno človeka.
* * *
Dnevi so potekali. Štirinajst, dni je bil že doma. a vendar se mu! nekako ni dalo proč. Omilili so se mu ti hribi, ta polja, ti gozdi, tihi j in samotni, koder je ure in ure hodil in sanjaril. Kadar so ga oni; temni, neprijazni obrazi dosua žalili v srce, bežal je v gozd in tu pozabil na vse. Čemerno in neza-| dovoljno se je držal oče, srdit, da se sin ni uklonil njegovi volji; mati je iarnalia in ga mučila z neprestanim vpraševanjem; brat se je držal mrzlo in nezaupno. kakor da se boji, da bi ta srečnejši, študirani Tone imel tajno namene. ila "se še kako okoristi, da še kaj izvleče iz tega donla, ki ga je on smatral za svojeiga, a ki je njemu doslej še tako malo dal.
Vratne se je izpremenilo. Dva dni je močsno deževalo in nebo jc bilo še zdaj prepreženo z oblaki. Tonetu je bilo tu neprijetno in mučno. Pri in oran je bil ostajati doma in njegovo razmerje proti domačini je postajalo vedno bolj napeto in neznosno. Padale so pikre besede, katerih on ni iiuel voljo poslušati dalje, kakor bi ravno moral. Čakal je samo še solnč-nega dne) da odide. Lgubezni ni našel don«a. In četudi ga je mati morda ljubila, četudi mu je bii oče v srca morda vendarle naklonjen, ta ljubezen, ta naklonjenost je bila preslaba, da bi ■premajjaihi predsodke, proti katerim sc je pregrešil. Od dne do dne so postajala očitanja ostrejša in nepra-vičnejša ter vsa ta karanjsa, vsa ta večkrat čisto izmišljena natolcevanja so mu žugala zastrupiti vsa nežnejša čustva, ki jih je gojil za svoj«} bližnje sorodnike. Zaželel si je iti zopet nazaj v tujino, kjer je vsaj prost, svoj, če ne drugega. Odšel je še .prej, kakor je mislil. Šel je doli k obedu. Oče je že sedel pri mizi. jezen, razdražen, drugi so ravnokar
—	No, torej reci že enkrat, kaj hočeš in kaj misliš/ — ga je ogovoril oče osorno. — Cela vas je pokoncu, vsak čas prileti kaka baba vprašat, kaj je s teboj, in sosedje si tudi ubijajo glave, kaj počneš. —
—	To je moja skrb, — je odgovoril srdit in užaljen.
—	Tvoja.'... Jaz bi rekel, da moja tudi. Ne more mi biti vseeno, če smo ljudem v zobeh ali ne. —
Sin je molčal.
—	- Če misliš, da sc bom omehčal, se zelo motiš! — je dejal oče porogljivo
—	Ne mislim, ne bojte se! Še danes odidem. —
—	Saj je najbolje, če ne misliš biti drugače«. K pošti bi Šel ali k železnici, mi je dejal notar v
1 trgu, bi vsaj nekaj bilo iz tebe. —
—	Notar naj zase skrbi, jaz ' bom že zase! —
—	Boš skrbel, boš! Iz tebe ne bo nikoli nič prida! Ha, ha, še žamdarji te bodo okoli gonili, ka-
* koršen si, trmast in svojegla-
I	ven. —
Tone se je obrnil in odšel gori ' v kamro. Spravil je svoje Teči v kovčeg in se pripravljal na od-
II	hod. Šel je k mizi in naenkrat se 1 i je čutil strašno zapuščenega. V \ grlu ga je nekaj dušilo in zarjo-! vel bi bil kakor oustreljena zver. 1 tako mu je* bilo hudo.
^ Mati je prišla njim.
—	Pa res pojdeš? — ; — Res! —
■ Zajoaitla je, ali njega ta jok ni iganil. Topo je gledal solze, Id so J ji tekle po licih in padale rta j predpasnik.
—	Kovčeg dajte na pošto! Bom j že jaz na Dunaju plačal. —
t — Če bi kaj imela, dala bi ti . na pot, pa nimam ničesar. —
Nasmehnil se je trpko: slišal je pred dvema dnevoma, kako je ' mati dajala sosedi, ki je šla na . božjo pot k Mariji pomagaj, <ne-. kaj 'goldinarjev 1' za maše za To-. neta".
i — Sej imaš de tiar za vožnje.
ne: — je vprašala mati. » — Imam, — je lagal. Za nič bi . ne povedal, da ima komaj do . Ljubljane. Pa proda tam uro ali ; jo zastoavi, ali morda najde kake . ga znanca, ki mu posodi.
—	Zdaj pa pojdem! —
l — Počakaj še malo, «dam ti i vsaj kaj suhega mesa in kruha za . popotnjo. —
-- Nočem, ne bom jemal. Sreč i ni ostanite! — i Mati je zajokala. t — in tako pojdeš! O, moj Je-: zus! P« z Bogom! Boga ne pozabi 1 in k spovedi pojdi! — mu je na > ročala in ga pokrižala.
Ni mogel za to, ali skoro bi m M bil zasmejal. Korfedija, koucdi
Ivan Poljanšek. doma iz Šentjanža na Dolenjskem, sedaj vojni ujetnik v Italiji, išče svoje bratrance in znance: ANTONA in JOSIPA EKMANA. MATIJO in FRANCA OI ^VZNIKA ter FRANCA PETANA, vse L', št.-janške tare na Dolenjskem, ki se tačas nahajajo v Ameriki. i'i jih prosi, naj mu pišejo na sledeči naslov: Ivan Poljanšek. prigioniero di guerra, Case mi a !.. Snlmona, Italia.
)
,Jaz Jernej Skrabee, doma iz lilok na Notranjskem, sedaj vojni ujetnik v Italiji, iščem svojega brata in sorodnike, ki se nahajajo v Ameriki. Vsi so dama i/. Nove vasi. 1'ara Bloke. Notran jsko. Prosim jah, da mi pišejo in pošljejo kaj denarja, ker sem v potre.bi. Moj naslov j«*: Jernej Skrabee, prigioniero di guerra. Cascrina l"nibci"to I.. Snlmona. Italia.	(1*1-24—12)
Rojake v ruskem ujetništvu prosim. da. ako kateri kaj ve za moje brate ALOJZIJA. ANTONA. FILIPA. PETRA in Ml-1IAKLA ZAVERŠNIKA, doma iz Sv. Antona, pošta Vuherje, Spod. Štajersko, naj mi blagovoli naznaniti. Za vsako poročilo se že vnaprej zahvaljujem. Moj naslov je: John Zavenšnik. Box I'll, Bessemer, Lawrence Co., Pa., U. S. America. < 21-24—12}
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je dne 11. decembra ob 3. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni umrla moja žena
FRANČIŠKA BARAGA.
Doitts je bila iz vasi Stoiovo, fara sv. Trojica na Notranjsekm. Pokopali smo jo v Nottinghamu na katoliško pokopališče.
Tem potom se zahvaljujem vsem onim. ki so darovali tako krasne vcuee. Najlepše se pa za-iivaljujem mojemu bratu Matevžu Baraga ter od moje ranjke žene sestri in nje možu po imenu Mary in Krist. Stoke!. Zahvaljujem se tudi vsem onim, ki so so trudili ob času bolezi in ob času. ko je~ pokojna ležala na mrtvaškem odru. Posebno čast ki hvalo pa izrekam društvu Baron Vega katero je darovalo tako krasni venec in prevzelo vso oskrlm za fpogrebnika. Zato društvo pii|K>-ročaiu A jfakemu, ki uri še član, da pristopi k njemu. Zahvaljujem tudi našemu g. župniku Josipu Škur, ki se je toliko potrudil te*-
v takem velikem mrazu, ker je ta bolnišnica od nas oddaljena uro m pol, šel sam do nje. da je prejela sv. zakramente. Torej še enkrat vsem skupaj: Bog plačaj!
Kanjka zapušča tukaj v Ameriki eno sestro, ki stanuje v Cal-limvoodu, ter enesra brata ki mislim da stanuje nekje v West Virgin!j L v starem kraju pa eno sestro in sta riše. meni pa je zapustila tri male otročice v starosti: Fany 7 let, Zofi 5 let in Albino 3 leta.
V miru počivaj, moja nepo/.a-b-Ijeua žena. lahka naj ti bo tuja zemlja in večna luč naj ti sveti!
Žalujoči ostali: Anton Baraga, soprog 'm 3 otroci
Collinwood-Clevetand. O.
15702 Saranac Road
Al	■
I Jakob, prosim te!
—	Kako je prišlo^ da morem i stopiti predte v vidni obliki, ne vem. Veliko, veliko dni pa sem sedel neviden poleg tebe.
To m bila ravno prijetna misel. Scrooge je vzdrhtei ter si obrisaJ .pot s cela.
—	Ni ravno lahek del moje po-I kore, — je nadaljeval duh. — i Danes ponoči prihajam k tebi, da J te posvarim ill povem, da je š'
ena niožnourt uiti moji usodi. Ena možnost in eno upanje, za katero mi imaš zahvaliti meni.
—	Bil si mi vedno dober prijatelj, — je rekel Scrooge. — Hvala ti!
i — Trije duhovi, — je nadalje-I val duh Marlev-a, — bodo prišli \k tebi
Pri teh besedah je bil obraz [ Scrooflje-tti še veliko bolj žalosten . kot oni duha.
—	Ali je to možnotat in upanje, katero si imenoval, Jakob? — je vprašal Scrooge s tresočim se gLasom.
j — Da.
—	Jaz bi mislil, da to ni ravno pooelmo upamje.
—	Iirez njih prihoda, — je rc-i kt-1 duh, — ne moreš upati, da bi: se izognil poti, kateri moram sle-! diti jaz Pričakuj prvega jutri, /jutraj. ko bo udarila ura eno.
—	Ali bi ne mogel vzeti vseh treh jui en požirek? — je monil Scrooge.
—	Pričakuj drugega v naslednji noči ter ob isti uri. Tretjega pa v nato sledeči noči, ko bo iz-
I zvenel zadnji udarec dvanajste jure. Oglej si me, kajti ne boš me j več videl; oglej si me, da se radi samega sebe spomniš na to, kar] 1 se je zgodilo med nama.
Ko je izgovoril te besede, je! vzel duh zopet z mize robec ter si i ga privezal krog glave. Scrooge j je zapazil to vsled škripanja zob, j ko sta se obe čeljusti sklenili, i Tedaj si je upal dvigniti oči ter j zapazil svojega nadnaravnega ob iskovalca stati pred &eboj, z očrni, ki so bile strmo uprte vanj ter z verigo krog telesa in rok.
Prikazen se je odstranjevala nazaj grede. Pri vsakem koraku .pa se je okno malo odprlo, tako da je bilo na široko odprto, ko je dospel duh do njega. Pomdgriil je Serooge-u. naj pride bližnje in ta je to tudi storil. Ko »ta bila od-j daljena 1<* še dva koraka drug od drugega, je dvignil duh Marlev-a svojo roko v višino z ukazom, di< ne sme priti bližje. Scrooge je to tudi storil.
Storil je to manj iz pokornosti kot iz presenečenja 'n strahu: .kajti kakorhrtro se je dvignile
I	roka duha, je začul brenčati po zraku nesoglasne glasove jadiko
■	| vanja in bolesti, neizkončno ža-i lostno in polno kesa. Duh je nekaj časa prisluškoval, nato ipa
» sam pr-se^el v jadikovauje in žal-i no pe«em. Nato pa je odplul ven t v teiuno, mrzlo noč. ij Scro<*ge je stopil k oknu, skoro na rolni obupa vsled radovednosti. Ozrl se je ven.
Zrak je bil napolnjen & senca i mi, ki so plavale seniintja z nemi-i roiu in jadikovanjem. Vsak pa je nosil verigo kot duh M ar leva; ne-
■	kateri so bili uklenjeni skup«j (najbrž krivic polna minislr-
•	iStva) ill uobeen ni bil brez spon.
•	J Veliko jih je bilo znanih Scroogeu t J v času njili življenja. Prav dobro L je poznal nekega starega duha z
I belim telovnikom, ki je vlekel za . seboj velikansko železno blagajno -jter strašno kričal, da ne more pomagati neki stari ženski z otro-i kom, ki jc sedela spodaj na pra-' Ril. Jastio je bilo videti, da je - tnjih muka obstajala v tem, da so ; si ziWtonj prizadevali storiti ljudem dobro in da so za vedno iz-
■	gubili moč za to.
Če »>o se te fprikakni izgubile v
•	megli ali če jih je zavila megla . vase, tega Scrooge ni mogel povedati. One same in njih pošastni glasovi pa so izginili ob tstora ča-
> su, in zopet je na<stala noč, kot je i j bila v času, ko je bil šel domov, i j Scrooge je zaprl okno ter pre-i iskal vrata, skozi katera je bila I prišla (prikazen. Bila so zaprta in
•	zapahnjena kot preje. Skušal je i reči: — Neumnost! — a beseda
mu je pri prvem zlogu obtičala v i J grlu, in ker je bil zelo izmučen \ vsled notranje ginjenosti, mogoče tudi vsled naporov dneva, vsled .(pogleda v nevidni svet, vsled za-"bave k duhom ter vsled poztae ure,
II	je šel takoj v posteljo, ne da bi W slekel ter hitro padel v spanje.
(Daljo prfbodnjift.) - . .'"C•
(Nadaljevanje).	|
Ko so prišli domov, se mu je zdelo, da ga mati nekako prijaz-neje gleda kakor ponavadi. Kosilo je bilo boljše kakor sicer in ]>o obedu je postavila mati liter vina na mizo. Tiho so t*edeli naokrog. Oče je odprl parkrat usta, kakor da hoče tnekaj reči. a potem je vendarle molčal. Kmalu so sl* razšli. Tone je šel gori v izbo ter legel na postelj. Rdeče zagrinjalo je viselo na oknu, da solnce ne sije noter, rdeči sestrini nageljni na polici so razširjali močan, o-ntaiinJjajoč vonj. Zažgal si je cigareto in brez mislil glodai v modrikaste kolobareke. Ni slišal, da so se vrata odprla. Neka roka se je dotaknila njegovih las. Bila je mati.
—	Ta si vseeno dober, — je dejala iii zardela od zadrege. Sto-, pila je k oknu in brisala s predpasnikom čisto, blesteče okno.
Vidiš, samo da si bil pri maši, — je nadaljevala.
Moral sc je nasmehniti ter nekaj mehkega sc mu je zganilo v prsih. Kako ipreprotite so te duše! Gleg, njegova mati je srečna, da je bil v cerkvi, da je bil pri maši. Ne vpraša, kako misli, ne vpraša, kaj je čutil, ne ve nič o težkih duševnih bojih, ki se bojujejo letA. Ona misli, da je tako lahkomiselno odložil vero, tako zlahka, ker mu je bilo morda nerodno hoditi v cerkev, ker je bil prelen, da bi molil.. In zdaj je bil »pet pri maši — in spet je v»e dobro !
Pristopila je k njemu. Nekaj svetlega se je zableščalo v njeni roki.
—	To je blagoslovljena svetinja, — je rekla. — Sama sem jo prinesla s Svetih VEarjev. Na vzemi jol —
Ni imel srca. da bi ne vzel svetinji ee.
—	In obljubi mi. da je ne vržeš proč I —
-- Ne bom. mati! — je zatrdil resno. — Hranil jo bom kakor spomin na vas, ker ste mi jo vi dali. —
Solza se ji je ulila od veselja. Saj so rekli gospod, da tistega Marija ne »posti, ki nosi njeno svetinjo, pa naj je tudi brez vere in velik grešnik.
Vedel je, kaj se godi v -njeni
duši, ali molčal je. Vedei je, da je m moči na svetu, s katero bi jo pripravil, da bi razumela njegovo duševno stanje, njegovo mišljenje in naziranje. Nekaj nepopisno žšalostnega je bilo v tej zavesti. Mati iti sin — a kak neizmeren prepad je zijal med njima! Spomnil se je nekega svojega prijatelja iz Gradca, sina dobre in čislane rodbine. Bil je svobodoumen kakor on. hodil je med samo napredno kroge in, kar je glavno, je vselej brez strahu povedal svoje mnenje. Oče ni odobraval njegovega nastopanja, češ, da si pokaži vso bodočo karijero, aLi zato nikdar ga ni karal in psoval. Mati je večkrat s strahom v sreu poslušala pogumne ideje in načrte svojega sina, ali nikdar ni dvomila o njem. Delila jih je razlika stare generacije od mlade, delila jih je razlika duševnega življenja za easa njihove mladosti in zdaj za časa sinove, dve dobi sta si stali nasproti, stara hi nova, mlada — a vendar to nasprotstvo ni bilo boleče, ni segalo v razmerje bližnjega krvnega sorodstva. Sta-riši se niso -izpremenili, njihovi nazori so ostali isti ali v ljubeam, skozi to ljubezen so sledili sina in gu razumeli. To je, uvideli so in spoznali, da ima sin svoje vzroke, da misli in dela tako, kakor misli in dela; prepričani so bili. ila ima dobre in poštene namene v svojem srcu, verovali so vanj, zaupali so ura, četudi so se čudili, da drugače gleda na svet kakor oni, četudi so njihova ljubeča sr-ea trepetala za sina, da'si ne škoduje, da ne postane nesrečen za-iradi teli novih ciljev, katerih oni niso videli in razumeli
To ge bilo, to. Zaupanje! On je vedel, da nimajo zaupanja do njega, niti oče, niti mati, nimajo vere vanj, niso prepričani, da ne more biti nič podlega, nepoštenega v njegovi duši. Mati si je mislila, da je zato opustil veni, da mors živeti brez vesti in mej, da more uživati svet na pošten in nepošten način, zato, <Ja mu ni treba delati raalike med dobrim in zlom. Ni slutila, da si je njen sin Tone načrtal pošteno in cisto pot k dobremu, k popolnosti, četudi zanikava dogme, ne more zafto, ker je kaj zapovedano ali prepovedano, ker čaka plačilo aH
!ja! Vse sc je strlo v njem in otrpnilo, vse so ubili, nič ni ostalo. In v ta jok ni mogel verjeti in v te solze ne. Kaj je bila to ljubezen t .Materina ljubezen? Zazeblo ga je v dušo. Tujec jc prišel, tujec od-liaja.
j §el je doli. Mati je šla ž njim. ] Očeta ni bilo videti. Lojz je bil
■	iv iilevu. Hladno se je poslovil zi
bratom. Tudi sestra Ančka je ne-1 kam iziginila.
j — Počakaj, da pride! — je de-, jala mati. ;j — Ne morem. i\a pozdravite
>1 —
-j Še enkrat je stisnil materi ro-■:ko. Zaklalo mu je v srcu. Saj je,
*	njegova mati, morda je ne vidi !nikoli več...
I Trenutek pozneje je že stopal po stezi za vasjo proti veliki ee-i ; sti. Ogledal se jc naokrog. Nebo I je sivo v i s« J o nad vasjo, zapušče--k'no je ležalo polje v dolini, gozdo-j
■	vi so žalostno šumeli v mokrem! ! vetru. Kakor da so umrle pisano'
\ barve, kakor da je izginila v ta | zmagoslavna vesel ost narave. \ Obrnil se je. j In če ga je vse razočaralo in o-
*	goljufalo pri tej vrnitvi na dom, narava ga ni. Bolj kakor kdaj jo
" je poznal, bolj kakor kd^.j jo je " 'razumel. Glej. kako temen je po-| gled na te hribe, pokrite s smre-! kovimi šuntami, po katerih pole-1 gajo deževne megle. Blizek mu je " in drag, zakaj žalostno mu je v j.duši. Srce je razrovano. potrgane se srčne žile, ki so ga vezale na e,to vas s tisočerimi vezmi. Trp-jkost je ostala mesto ljubezni, grenka bolest mesto onih toplih, trajajočih čustev, s katerimi je - prihajal.
Ni tu njegovo mes^o, ni tu nje-! govo polje. Preveč mu je postalo "ito ljudstvo tuje s svojim mislje-' I njeni. Kontrasti ubijajo. Ne ko-■ rist*l bi tukaj nikomur in su.n bi
e
propaJ ter izkrvavel v brezupnem 1 i boju. Niso še godna- tla za njego Ivo setev. Pojde v mesto, tam bo . i sej a l in učil. Svobodo misli, svo-J | bodo vesti, svobodo prepričanja.
: O.Tnanjal bo pravico potlačenim. ^ pravico do kruha. Naj se vzdra-mijo in zavedajo svoje bed**! In '• ko se nasitijo, zadrhte njihova srca iu tema jim izgine iz duše. Vstajali bodo novi ljudje, silni ir dobri, čisti in brez hinavščine. _ svobodni in ponosni Vstajali bo-
*	do! On veruje v ljudi, veruje, ve-^ ruje! Pozno za njiiu pridejo in se
razidejo po vsem širnem svetu. In takrat zasveti tndi v teh vta t seli luč pros vete in svobode. Zarožljale bodo verige, ki spenjajo j dušo njegov ega naroda, in or. J vstane čil in jak; padejo okovi — j »n on se vzpne k solnce, mlad iu J prerojen...
^ Odpočil se je doma, napil se je \ moči v teh gozdih. Boleče se mu trga srce v prsih, ali vzbudil sc 7 je. Ne bo več spal in čakal, satu Zi poseže za delom, saj je mlad in si I len. Marsikaka kaplja srčne krv mu pade na suha tla, toda on jc ,e pripravljen. Pridejo drugi, vednr L" več in več jih pride, in enkrat do 1 zori na teh suhih, trdih tleh bo . gata žetev. Ne bo je videl, ne b«:
I	i več njegovega prahu, ali ideja h« I živela, kateri je posvetil svoje si
/Jle, plamenela bo luč, katero sr drugi prižgali pred njim in ki se (daj njemu sveti' na njegovem
r P0!"'
Še enkrat se je ozrl. Navduše nje je zatrepetalo v njem, čutil & je močnega in silnega.
Poslavljam se od vas, vi temu . hribi! Zašumite mi Še enkrat vaše
II	sveto pesem, moji gozdovi, zelen ° iu sveži, dajte, da se še enkral
nadiham vaših krepkih, zdravil vonjav! Odhajam v svet, v bedt 11 morda in trpljenje, tali me u strah! Veliko hrabrih junakov ti.pade v bitki, ali preko njihovi!
|trupel iadone zmagovite fanfare je j Naj padem še jaz v tem boju, v ie katerega odhajam. Tudi to j-a sreča.
-- Zaslišal je svojo ime v čistem >- zvonkem kriku.
Glej, tam prihaja sestra. Prišk je za njim, da se poslovi od nje ga. Padla mu je na prsi ter zajo n kala:
[o — Srečen bodi! — li Dala mu je tri stare srebrne to 8- larje in ga prosila, naj jih vzame Vzel jih je in jo poljubil.
— Dobra si, sestra, spominja ti se te bom! —
a In ko je spet odbežala. da j«
doma ne pogreše, se je naslonil c- smreko, ki je stala ob stezi, tei zaplakal. Potem je vzel v roko t* tri srebrne tolarje, ki mu jih j* e- dala sestra, in vsakega posebc. >i poljubil in bilo mu je, kakor d: i- je dobil blagoslov na pot, na ku
tero se je pripravljal, ie Tako je odhajal nazaj v svet... I-	(Konee.)
Xm^. -mititistr	" ■ - , • - rfc "n' r ni ' i-i'iiftrfii
ytamkt > - --
.*.< S Ji'
j-i-siitVI
•A .	•■'. , i ,
.... » .
:t i, ■
.T '"..V

BOŽIČNI VEČERA.
Spisal Charles Dickens.
Za "Glas Naroda" prevel G. P.
"GLAS NARODA"!
*
(Slovenian Daily.)
Owwd and pabllabed by Um	;
•	LOVEHIC PUBLISHING COMPANY i
(a eorpontloB. >
ffAJKKCR. PretOept	LOUIS BBKEDIK. Tre—nr. ^
Plaoa of BuIbm at tbm corporation and addraaaea of above offlceri:
«2 Cortlaadt Btreet. Borouah of Manhattan, New Tort City. N. T.__1
*a oeio teto wlja Mat aa AaerUo j Za celo leto na mesto New fork 18.00
la Caaado....................«3GO Za pol leta ca mesto New York.. 8.00	)
La pol teta.................... 2.00 Za četrt leta ca mesto New Tort 1-50	]
trn Četrt leta .................. L00 Za lncmematro aa celo leto...... €4»	,
_^Lah NiKoUA" Maji vsak dan IzvsemiU nedelj to praanlko*_
"U L A 8 NABODA"
(-Vok* of the People") Imwfl every day excn»t Sundays and Holidays
Snhaeriptlon yearly 93.00.	;
Ooplsl bres pudpfaa In osebnosti se ne prioMujeJa	i
Denar naj ae bi««ovoli po«UJatl po — Money Order, m n>—■ mM kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prejlnjs	'
naznani, da bltreje najdemo naslovnika.	}
Hoplaom tn potlljatvaa naredite ta naslov:
L A 8 NABODA"	j
(T OorTlandt Sc.	New Tor* Otty
2870 Cortlandl ] ----
Praznujmo Božič! j;
ooo--I
1
Napočil jr ran, k«i si* odpre še tako zakrknjeno sive in < ko obvlada slehernega človeka neka neznana milina, ko 1 v notranjosti nekaj sili, d;i I»i vsakega objel in ga smatral 1 za brata.	t
IVibli/al ><• je praznik — sprave, odpuščanja in hva- , ležnosti.	1
Kako naj ga praznujemo mi, ameriški Slovenci? •} Eno je gotovo: že vsaj v širšem smislu ga ne smemo J } - razno vat i tako kot smo ga prejšnja leta.	*
IVejšiiji <"as je imel slovenski oče obveznost samo do v "ojih otrok, žene, sorodnikov, prijateljev in znancev. ! Otrok je skušal vstreči očetu, žena možu, prijatelji c teh pa njim in svojim prijateljem.
Zdaj imamo pa še večje naloge in večje dolžnosti. j Naše usmiljenje ?-e mora povečati, naša veli kod uš- i n<>st m* > 11 m • omejiti samo na ožji krog sorodstva, am-;»ak s«* mora jnisjilošiti in služiti — višjim ciljem in na-ipeiiom.
c
Svojo največjo velikodušnost moramo izkazati v pr- n
•	i vrsti oin-niu, ki nam je napravil največjo uslugo.
Ta dobrotnik so — Združene države, oziroma pred-1j
M-dnik Wilson in vlada Združenih držav.	1:
1
\ >l« d odloka predsednika Wilsona lxxlo ostali vsi j slovanski premoLrarji. kateri uživajo samo gostoljubnost » ■Združenih držav, pri svojem delu, vsi slovenski delavci I,odo ostali v raznih tovarnah in drugod, kjer so zapos- v
I »eni. —	If
1'
Slab l»ožie bi imeli letos, če bi se predsednik Wilson { ne zavzel za nas.	1
Monla bi ga praznovali v koncentracijskih tabori- 1 -'"•ili, ali pa doma mogoče ob samem kruhu in vodi.
Rojaki, premislite dobro to razliko med Božičem, kil ti.i l>o>te praznovali in med onim, ki bi ga, če bi ne bilo: zadnje predsednikove proklamacije.
Združene države so največja sila na svetu.
•	1 I
S trm pa še nikakor ni rečeno, da ima vlada vsega v i/.obilju, da Imj uspešno nadaljevala sedanjo vojno ter v- L dejstvila eil jr, katere si je postavila in ki so obenem tudi | ♦'il ji vseh zaveznikov.	!•
Za us|H'šno vojrvanje je treba v prvi vrsti denarja, i J Da bi se vlada v tem oziru zasigurala, je, razpisala i dvoje jtosojil Svobode, zadnji čas je pa začela izdajati — i vojm»varčevalne znamke.	h
Pri tem je bil njen namen dvojen.
Hoče namreč dobiti denar, ki bi bil potreben za vsak ] slučaj, m hoče pripraviti vse stanovalce v Združenih dr-M /avali k skupnemu sodelovanju za dosego najvišjih i i & | -iiajpl'»inemtejših eiljev, kar si jih je še stavila kaka drža-i1 vn na sv«'t ti. M HEnj if tfl-'^^"'	; j'
Veliko jih je že kupilo jiosojila Svobode. Oni, kateri j, ga še nimajo, naj kupujejo v* »j no varčevalne znamke. i S tem pomagajo sebi m državi.
l*o samih kvodrih se bo kmalu nabrala lepa svota, ka-tero l>o lahko vsakdo, ko mu bo izplačana, uporabil v koristen namen.
Po kvodrih )» bo tudi neizmerno poinagauo vladi, če fmi kupil varčevalne znamke vsakdo, ki lahko kvoder — * N Kigreša.
Mi niti najmanj ne dvomimo, da bodo naložili naši ljudje večje ali manjše svote v najsigurnr jso hranilnico, kar jih je na fevetu.
Toda to je samo posoda, v vojni je pa treba tudi — žrtev.
Vlada Združenih držav skrbi za armado in mornari-eo, skrbi za vsakega posameznega vojaka, da mu ničesar oe manjka« in se čisto nič ne boji globoko ]>oseČi v svojo blagajno, če gre za tako velike cilje kot dandanašnji.
Vojna zahteva žrtev celega naroda in vsakega posameznika, ki živi v deželi, zapleteni v vojno. Cisto napačno je rečeno: — Vojaki so izvojevali zmago! Ne, ampak zmago je izvojeval ves narod države. Žrtve ne smejo biti samo človeške, pač pa tudi tinau-, čne. —
Ako je vojak v boju ranjen, je sveta dolžnost vseh nas, ki se ne moremo maščevati nad njegovim napadal-' cem, da ranjencu pomagamo k zdravju.
Dopis. :
_ ]
Bridgeport, Ohio. |1
■ t
Dne 14. d< -embra je tukaj u- 3 ! mrl rojak Anton Gričar vsled za-| strupi jen ja krvi. Pred 10 dnevi ( jc stopil na rujav žebelj ter vse , prizadevanje zdravnikov ga rešiti ; smrti je bilo zastonj. Tako je mo- 1 ! ral v najlepši dobi življenja v sta-roeti'-J0 let zapustiti ta svet. Pokojni je bil rojen v vasi Grčevje pri Nove t n me«tu. V Ameriki je^ j bival okoli 5 let. Tukaj v Ameriki| /apnšea brata in tri sestre, v j stari domovini pa Se enega Irrata -j in .vstro. Pokojni je pripadal tu ka>njejnu dnistvn Edinost Jt, | S NI »J. in angleškemu drust\*u Vi-j tezov sv. Jurija. Oba društva sta J mii juvskrbela dostojen ]>ogreb, ! ki se jt vršil dne 17. decembra j po katoliških obredih na i>okopa-trš<-e sv. Antona v lil&iue, Ohio.
k"<tovek res ne vc ure, ne dneva kdaj ga pokli-če bela žena*\ sem si mislil, ko smo izročali zr-uieljske ostanke materi zemlji Inekaj dnevi še čvrst junak ve»el, polu lepih nad življenja, dalles pa ga že krije hladna zemlja. To je jasen dokaz, kako potrebna so društva za mlade kakor staro. Zatorej bodimo pripravljeni, ker dneva smrti ne »pove nobena pratika.
Pokojniku uaj bo lahka zemlj ♦ svobodne Amerike, sorodnikom pa izrekam naše sožalje nad nepričakovano izgubo.	i
Z delum se 3ie morem ninoj?o pohvaliti, ker v zadujom času Kino v«čiiKima le doma pn gorki ipečL Pravijo, da je vzrok nekaj /siiiia, ki res pritiska nad nas z vso strogostjo. Menda »c je vsled vojne proselila sem iz Sibirge. Kakor je vse na svetu s pravega reda, tako je tudi z vremenom. Zato smo prisiljeni biti vedno pri gor-kiii .pečeh ter te zabavamo s čita-njeui in rsetovnimi dogodki, ki jih jo vedno dovolj v sedanjih
Rojakom v tukajšnji okolici] n a hi lin"" da inui v aalon fei
nekaj Koledarjev 441!lasa Naroda". Ker je Koledar jako zanimiv in je tudi v njem mnogo ]>o-učljivega berila, zato ;se potrudite zanje, dokler ne poidejo. Y»ak bo zadovoljen ž njim.
K sklepu voščim vsem Slovencem In Slovenkam tirom Ameriko vesele božične praznike ia srečno Novo leto 1918 z željo, da bi nam to leto (prineslo ljubi mir.
Mihael Hočevar, zastopnik frlas Naroda.
Iskanje sladkorja.
! Newport, R. T., 19. decembra. Ameriška tajna policija je danes
j KRASNA PONUDBA^
|	Doctor Sloan slavni Specialist X-žarkov nudi trojo službo vsem
j	bolnikom in s tem da priliko vsem onim. ki so bili nenspefino zdravljeni
|	od drugih «Jravnikov in potrošili velike srote denarja ne da bi doMgli
|	kake uspeha
j	tfc Ne phčijte za ne-
j	„, ^ uspešno zdravljenje.
t pfi iTT^a	Moj urad ima vse moderne
■ ^T^pS^^^^^jjf^^v	priprave za popolno preiska-
| Veilv^DV'	vo ^ zdravljenje vseh dolgo-
M J*Im	trajnih bolezni. Hoj namen
fajyd m;	in en sam obisk vas bo pre-
^ ^ llS^tl	pričal. Ne čakajte svojega
Hii ŠA ImI HBJBv^SL	zdravnika, da vas pusti in
S	pošlje k meni, pridite sami.
j	je ozdraviti vsakega bolnika
I	POSEBNO NAZNANILO.
i Jas hočem Vate aanpanje. Jas hočem, da se s Vami pomenim o rsea 1 težavah ▼ vašem lastnem jeziku. Zapomnite, da ju nisem navaden 1 zdravnik, ampak Specialist z več let sknfioje r zdravljenja bolezni kot K je VsSa, take. ki so drogi opustili, Čimdalje ste bili bolni in čimbolj i R komplicirana je VaSa bolezen, tem bolje volim, ker jas ielim storiti, I kar so dragi poskusili, pa niso mogli storiti. Jas nečem niti centa vaiega I težko saslufcnega denarja, dokler Vam ne pokažem kaj znam narediti. R Ni Vam potrebno izgubiti delavni čas in zdravljenje je prijetno bres I vsakih boieCIn; torej različno od vaeb dragih. Jaz Ima Čudovite stroje R za zdravljenje vsakovrstnih bolezni in čudili ss boste. Ako me obličete, | I vas bom osebno zdravil z namenom, da vas ozdravim v najkrajšem časa. R Moja popotna preiskava z rmbljenjem X-žarkor bo pokazala prav« bolezen če so drugi le mislili, pridite k meni in dokazal bom. Ne odlaSajte, ampak pridite takoj, ker nazadnje boste le priSU, zakaj m zdajf Vabim zz preiakaro in nasvete zastonj.
fflOF.JTOTOB SUtMI _ , : j:..
, DR. ROSENTHAL, specialist, 1
622 PENN AVE.	Ure: od 9. do 8. PITTSBURGH, PA.
Dr. Rosenthal, Specialist, nad 20 let. Ako Imate ka-
/	terokoli moško bolezen na krvi, živcih, žeioacu, ledicnh,
J^N \ ^ .jfRzS	mazuije, revmatiimu ali mehurja pridite k Dr. Ro-
rMSf	Po nasvet in on Vam pove, aH morete biti o-
_	zdravljeni aH ne.
it ^ "	Dr" Roserlthal *dravl vsak slučaj z najboljšimi zdra-
z > :	vl" 12 Evrope, Indije, Kine, Južne Amerike Iti vseh de-
3 \j	,OV sveta- skrbl. da ozdravi svoje bolnike.
■ -■ **	Jamčena čista zdravila. M o
MBiBBHBBBBBBBiBl^SiMM9
InhT Jz kake draitvo zsmsnjmo kupiti bandaro, iuUto, rzgzij^ Hdfczoz Iziti nmimfiib kape Itd-, zli pa kadar potrebujete ure, verižice, privsO4 prstene ttd^ ne kupite prej nikjer, ds tudi nas as eens vprsists. TJpmlaaJe ».7 «tene le So. pa si bodete prlhranHl dotarje
tVnlke vet net poBIJamo bnsphftw. Vlili pen)
... IVAH VAT* * CO,
* preiskala stanovanja mno^i boga. tih družili, ker je vlada prejela poročila, da iuiajo spravljene velike zalojre sladkorja. Našli niso nobeuepa.
TRINERJEV ZDRAVSTVENI KOU5DAK.
Lep*i kot kdaj poprej je novi Triuerjev stenski koledar za le<o 191S. Xa sredi se nahaja visoka postava boginje zdravja, z zelišei j Trinerjevih zdravil v naročju. | Pet zanimivih zgodovinskih iilik ! predstavlja razvoj zdravil iu dva i prizora predoetijeta modemo o-; i>remo Trinerjevega keuiienega j laboratorija. Pošljite 10^ za po-, kritje poštnine.
JOSEPH TRINEE, izdelovalec Trinerjevega ameriškega eleksira grenkega vina in
drugih zdravil.
1333—1343 S. Ashland Ave.,
(7,14.21—12)	Chicago, HI.
VOŠČILO.
I Vesele božieiie* pr;vznikc voščim vsem prijateljem in znajieem v Združesuih d ržavah, kakor tudi onim v ru>keiu. in itaijauskeiu ujetnLitva. bratom Antonu \ HeihvcKxlu. Milraelu iu Ivami v Karj>alih, kakor tudi svaku F. Viavpotiču v "West Winfieldu, Pa., osobito pa svojim cenjenim odje inalcem.
i	Vid osla v Rovaušek,
j	krojač v Conemaugh, Pa.
NAZNANILO.
I Vsem članom, kateri Imajo potne liste in. ki spadajo k postaji štev. 42 društva sv. Barbare v Winter Quarters, Utah, naznanjam, da sem prevzel tajniški posel Še zanaprej za loto 1918. Torej naj se vsakdo obrne točno glede društvenih zadev na naslov spodaj.
Voščim vsem vesele božične praznike ki srečno Novo leto!
Ivan Reven, tajnik, Box 108. "Winter Quarters, Utah.
Dr. Koler
SLOVENSKI 7DRAVNIV
63» Pero	PittsKqrgh. P»
^rfM*	Dr. Koler Je naj-
/jjjjjn^**'	etarejil slovenski
ijnK \	sdravnlk, Spealja-
Bffif /fv	list x Pittsburgh«,
SH^^ -	ki ima 28-letno
X	prakso ▼ zdravlje-nju vseb moikib
^HkJhN	Zastrupljeni«
krvi sdravi m (]&. •ovitim SOS, ki ca j« Izifmel dr. prof. Crllch. Če Imate moxolje ali mehurčke po telesu, v grlu. Izpadanje laa, bolečine v kosteh, pridite ln lsčlstU vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze.
Vse mofike bolezni zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite, d« vam prenehuje zdravje, ne čakajte, temveč pridite in Jaa vam na »mi zopet povrnil.
Hydrocele ali vodno kilo ozdravim v 30 urah ln sicer brez operacije.
Bolez&i mehurja, ki povzročijo bolečine v križu ln hrbtu ln včasih tudi pri puičanju vode, ozdravim a gotovostjo.
Revmatlzem, trganje, bolečine, o-tekllne, srbečico, ikrofle ln druge kotne bolezni, ki nastanejo vsled ne-čiBte krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati.
Uradne ure: vsakdan od t. ure zjutraj do 8. zvečer; v petkih od t. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od I. zjutraj do 2. popoldne. ' 8 poŠto ne delam. — Pridite OMbno. — Ne pozabite Ime ln Številko! _Zdravlm_eamg_mgSko o—ibe-
Rada bi izvedela zu naslov svoje-tra blata JVRTJA SlRCAR, doma iz Žurge št. 5. občina Osil-j niča, ifi svojejra svaka PETRA WOU\ dmiia iz Bezgx>viee. občina Osilniea. Prosim ju. tLi se mi oglasita. — Mrs. Anna Mia kar, :»09 S.-ott St.. Joliet, 111. (21-24—12)
iščem svojega brata FRANCA MIHELČIC. Doma je iz Planine pri Rakeku. Prosim cenjen«-1 rojake, če kdo ve /.a njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se sam javi svojemu bratu. — Andrew Mihelčič, lJox 105. f^raznell, Fayette Co., Pa. (21-24—12)
Lščem svojega strica .JOSIPA KRAKERJA, donia iz Komutze na Kranjskem. Nahajam so \ italjanskem ujetništvu. }*z\>sii:' j ga, da ^e mi oglasi, kakor tudi drugi znanci po Ameriki. Po- j zdrav vsem! Moj nasJov je:' »Tcrsij) Manser, prigioiiiem di! gueii-a, Ostuui di Leeee.' Italia. (21-24—12'
JAVNA PROŠNJA.
Nižje podpisani so obračam na usmiljena srca svojiii rojakov ter jih iskreno prosim, da bi mi pomagali v moji silni potrebi. Doma seui iz Setjeka, posta Polhov fJra-dee na Kranjskem. A' Ameriki sem že 10 let. pet let pa sem /<• popolnoma slep. Denar, katerega sem prej zaslužil, s.-m že potrošil za vsakdanje potrebe. Zdaj mi ne kajčo drugega, kot iti od hiše U»> hiše iu prositi milodarov. Sam ne morem hoditi in si moram vedno preskrbeti kakega otroka, da me vodi. Zdaj pozimi pa nikdo noče hoditi z menoj, zato se obračam n<\ rojake, da mi olajšajo trpljenje z malimi milodari, da ne bom prezebal in hodil okoli s praznim želodcem. Prosim milo brate, da mi pomagajo po svoji moči; vsak najmanjši dar bom sprejel z veliko hvaležnostjo.
"Vesele božične praznike in srečno Novo loto želim vsem Slovnicam in Slovenkam.
Joseph Sušnek. 250 Oreenbusli St.. Mihvaukec. j
Wis. j
■ - - ■ Prof. dr. Mullin
Zd ra vn i k-špec j alist za Slovence.
411 - 4tH Avenue, nasproti požte
Pittsburgh, Pa.
ELEKTRIČNA PREISKAVA Z X.ŽARKI
j Star ln izkuien zdravnik z 2&-l«tr>o prakso. Zdravi naglo ln vse l>->W-*nl. Po-: t»Dno Izkušnjo imam v zdravljenju taj-
In h moških bolezni. Ox<liuvl;:i vsako bolezen, katere lotim kdravitL Najboljia j zdravila iz Evrope, Amerik: In ostalih , tielov sveta. Nizke cer>e Fn nasveti zastonj, t Točna preiskava in popolnoma za J am -j čena. Pr.dite k nr-ni. jnimrvgal \-am bom ) v resni. i. Pi-1 meni re ztIra v i veliko Ste-
Ivilo Slovencev.
Uradne ure: od 9. zjutraj da B. zvečer; i nb nedeljah t smo od 10. rto 2. ure oodoI.
Hx jake v ruskem ujrtn>tvu pr<i-sim, da. ak<» l ater", kaj ve za moja dva l.aia .IANF.ZA i'i l* K TKA 1 'Ki; K .i. a.i blagovoli naznaniti. l)<mia -ta iz Sv. Antona, }?(»šta Vnherje. Spt«d. šta-' jersko. Za v-ako rot'-ilo se / ' vnaprej zalivuljii.^'iu. Moj n;i-t-lov je: -Jose]>li iVr:., It ix IIS. ; 1 »e.sseiner, Lav.n-u-e County, j Pa.. I'. S. America, i (21-24—12)
[Ilojuke v rusk«-;u iijt t'listvu pro-i srni, da. ako kai'*ri kaj ve /.:• rn^ja dva brata AIAMZ1.JA in , FRANCA PERl š, naj mi blagovoli naznaniti. Za vsako po-i ročilo se že vnaprej zahvaljujem. Doma sta ':/ št Primona, • pi.sta SjilholVn. S, >,lnje štajersko. ?>l«\j naslov je: Anton Peniš, Ucssemei-. i. iwrence Co.,
J Pa.. 1. s. Ani. i.-.;, j _______
LISTNICA UFjRDNISTVA. j S. E., Cleveland, Ohio. — K<.<••;-j varji so Nemci. ;.»jti Slovenci šo ! liso bili nikoli.
.. GLAS NARODA, 21. SKC. 1^17.
'j Njegov ril j je vzvišen, kajti glasi se:	!i
— Pomoč ranjencem in vsem, ki so potrebni pomoči! 1 Oe ni naša roka sposobna za orožje, je naš denar zrno- j žen in spodoben, da ozdravi rane. katere je zasekalo so- 3 vražno orožje.	|
Tli čimveč bo tega denarja, temveč znancev, sorod-* nikov in prijateljev, ki so odšli na bojišče, bomo videli
po doseženi zmagi v svoji sredi. ; Zdaj o Božiču ]>okažimo, da znamo vpoštevati uslu-) t?or ki so nam jo napravile Združene države, zdaj pokaži-> mo, da se v polni meri zavedamo svoje dolžnosti, pokaži-! mo. da poznamo — hvaležnost!
-*-ooo-
j
! m Pismo slovenskega vojaka. !
Camp Dodg«, Iowa.
Ko pregledujem * O las Nannla skoraj vsak ■dan najdeni dopise slovenskih vojakov v Vnele Sa-movi armadi. Kšejo, kako se jim Sodi; eni se pohvalijo, drugi se pa lutli včasih i>ritozijo, da je bolj slabo.
i lJra^ri rojaki, slovenski vojaki, j kakor jaz izprevidim, je Cajnp : IXod^re še ena najboljših cam p v j l*. s. Ja/. se ne auoreni nič prite-! /citi za nobeno stvar, knaino dobro hrano in dobre postelje ter tudi gorko za s]>ati. Uncle Sani dobro skrbi za svoje vojake; kakor ja/. izprevidim, so nobenemu ne giMii nobena krivica.
AJinuli teden sem bil na straži tam, kjer imajo zaprte vojake, ki ne izpolnujejo pravil. Tudi te dobro lu-anijo in jih nič ne razločujejo od drugih vojakov. Stražiti jih je pa treba dobro. Ko gre vo-| jak na stražo, mu dajo stroga pravila. Xa vsakih petddesot ko-rakov je vojak na s trli, i, tako da bi bilo bolj težko pobegniti. Večinoma jih je zaprtih, ker se niso o pravem času zgladili za vojaško službo. Nekaj je pa tudi takih, ki jim je vseeno, čc so prosti ali pa ne.
Dne	septembra so poslali
HXM tisoč vojakov v Camp l*ike v Arkansas; kar je pa nas tukaj j ostalo, moramo iti bolj pogosto-} ma na-.straže.
Vreuie se je tukaj precej izpre-j i menilo; v četrtek 1J. decembra jej j bilo 15 sto>j>iuj pod ničlo, t<iko da I je precej mrzlo na straži. Snega: je tudi padlo za kaka dva palca, ravno toliko, da je »e bolj roralz.
Vojaki smo že težko pričakovali božičnih praznikov iu Nove-j ga lela, da bomo šli na dopust za JlKir dni, pa so nam danes zjulrajj (15. -dec.) naznanili, da ne bo šel noben domov za praznike. Zdaj
[si pa lahko vsak sam premisli.1 kako muo izgledali. Vsak je gla-1 vo povesi' na eno stran iu prav potrtoga srca šel k svojemu za ju-i treku.	j
Kakor sem v angleških listih' videi, bodo v kratkem dobili ku-' kih 24.000 novih fantov. Prav so tovo bo tudi več Slovencev med njimi.
Zadnjič sem dal mali dolus v j "Glas Naroda"' in sem prosil Slovence, če j«' kateri tukaj, da bi me prise' obiskat. Par Sloveneev me je prišlo obiskat, in sicer Fr. Afar knn, U. Komat ar, John Ka-stela in še par drugih.
Veliko mojih prijateljev je šlo proti jmgu v državo Arkansas, ipa se live kaj ne pohvalijo. Jo več vojakov zbolelo za nalezljivo bo-'leznijo. Jaz mislim, da tukaj v. j Camp Dodge ni nevarnosti za to,' ker je prav dober zrak in tudi [zdravo podnebje. Kar nas je tu-j kaj pri Machine Gun Company, smo vsi iz Minnesote in North IJakote ter so vsi prav utrjeni, da jih ne zebe takoj, če malo slana pade.
Mislim, da. predno se bo pomladi zelena marava razvila, bomo že videli rraneosko deželo, kar že vsi te/ko pričakujemo, da bi Aulutfili nemški militarizem i:i kajzerjevo moč nad vsem svetom. Mislim, da vsak Slovenec že težko pričakuje, da bi «c slovenski narod rešil nemške sužnosti ter bil ]>rost, kakor smo mi Slovenci tukaj v tj. S. A.
Voščim vesele božične praznike in veselo Novo leto vsem Slovencem in Slovenkam po Združenih <lržavali ter vsem slovenskim vojakom v službi Umrle Sama. Kki-čem v«tim skupaj; Živela Ameri ka iii vse narode!
A'..drew Dolenc, 35$nd Infantry, Machine Gun Co.
Camp Dodge, Iowa.
Osvojitelj Sibirije.
Grof Lev Nikolajevič Tolstoj.
V	času carju J v muh Groznega *o bih Strogonovi bogati trgovci ter so živeli v Permu, ob reki K a mit.
Slišali so, da je i>b reki Kama, za sto nt stiradeaet vrat naokrog, bi ^iu.t zemlja. Te zemlje sc m '»kozi Molet je ro/.oralo. Črni gozd tli bil !ik»»zi vtoletje post kan. V go/. do v ih je bilo veliko divjih ži-vali ter oh reki so bila jezera pol j na rib in nikdo ni živel v tej de-raz v en potujočih Taitarpev. I Tako pa je pisal Stroga,nov pismo earju:
— Daj na m tu deželo in mi ^a-mi bomo ustanovili mesta ter zbrali skupaj ljudi in jih nauta nil i ter ne bomo dovolili Tartar jem, da bi šli skozi.
Car je privolil v to ter jim iz 1 ročH deželo. Strogonovi pa so od-J |>oslali agente, da /.berejo ljudi skupaj. In prišlo je k njim veliko, Ljudi, ki so bili izven dela. Strogonovi so porazdelili deželo in icozdove med vse, ki **> pri4Ii. duli \nakemu živine ter privolili, da' ne plačuje nikakih davkom te-' kom lijih življenja. Zahtevali pa so od njih le, da bi se v slučaju (potrebe borili proti Tartar jem. I 'l ako je bila ta dežela obljude* na z ruskim prebivalstvom.
Preteklo je dvajset let. Trgovska hjsa Strogonov jc j »ostajala bogatejša iu bogatejša ter to o j teinlje sto in štirideset vrst je po stalo zanje premajhno. Želeli so' si ie Več zemlje. I tile pa so tam' visoke gore. sto vrst v razdalji- i I ral — in slišali so, tla je za tem j Uralom izvrstna zemlja. Vladar j te dežele, ki je bila brez meja je bil majhen sibirski princ po ime-1 »iu Kmc um.
V	prejšnjih časih >e je pokoril Kur um ruskemu carju, a pozneje s** je uprl ter prelil koloniji Stro-j gonovov z uničenjem.
Iu zopet so pisaJi Strogonovi carju;
—	Dali ste nam deželo iu mi' smo jo pripravili pod vašo vlado J Sedaj pa se je tatinski mali ear1 Kučuiu uprl ter hoče vzeti od nas to deželo iu na« uničiti. Dovoli! nam vzeti ozemlje, ki leži preko
I ralskega gorovja. Premagali bomo Kučuma ter spravili celo njegovo deželo pod vašo oblast. — Car je privolit v t«) ter pisal:
—	t e imate m©*\ se polastite ozemlja Kučuma. Nik arte pa vze j ti preveč ljudi iz Rusije. —
K.ikorliitro so dobili Stregouo-j vi to sporočilo oil carja, so odposlali svoje agente, da naberejo še; več ljudi. Predvsem pa so jkn dali povelja, da naberejo čiiu več uio-i goče Kozakov od Volge in Dona.j
V	istem času pa se jc potikalo i veliko Koze kov ob teku Volge in lH>ua. Tvorili so tolpe, ki so liro-j jile dvesto, tristo ali šeststo ljudi, volili oje ata.nane ali votli-1 telje hi pluli gorindol v svojih eajkah, ropajoč trgovke čolne in prezinuijoe v svojih utrjenih po Mtojankali ob lekah.
Strotfonevi agenti so prišli do \ olge ter pričeli :» povpraševa-j njem;
Kateri ->o najbolj slavni Kozaki tukaj?
Odgovorili tki jkn;
—	^*'-liko jc Koi^akov. Ti delajte
Aivlj.'uje neznosno. Tako je Mi-; ska t erkaaee, tako jc Saruj-Az I airan, a nihče ni !iuj»i od Jermaka! riiuofeič« atamana. On ima ar-, nutdo tisoč mož iu boji se ga ne le nvuoid in trjjovei, temveč tudi carjeva armada si n# ^pn opustit i sc A njim v boj. —-
lu ti agenti so šli k atamauu Jermaku ter ga *kušuli pregovoriti, naj vame služl*» pri »Strogo-liovih. Jermak je sprejel agente, sluial njih besedam ter privrrfil v to, tla pride • svojo armado v ta.-u Vnebovzetja.
V	času praznika Vnebovzetja je pinsio šeststo Kozakov s mo-jHii ataiuanoiii Jerniakom, sinom Timoteja, k 8trogoi..)go\im. Naj-prvo so jih poslali Strogonovi proti sosednim Tartar jem. Kozaki so jih porazili. Ker ni bHo na pr«'j nobenega nadaljne^a dela so pričeli Kozaki potikati se naokrog ter pleniti. Strogonov je pozval pred sebe Jeraiaka in rt kal:
—	- Jaz v a* nočem držati Še nadalje, že boste p kopali tako nc-jHHitavno.
Jermak p« je odgovoril:
—	Jaz —r «M*tn &»lo*teu y«-n-
C^g	Najlažji način
čiščenja.
Električni čistilec stori to hitro in TIS	natanko. Z njim se hrani tla, za-
f IL L^^^lft grinjala in pokrivala. Stane manj kot en cent na uro če se ga rabi.
Dobite lahko ta perfektni čistilec, ako naplačate 4*5.00 na mesec.
ThcN ew \ ork Edison Company
At Your Srrvut Gei^tai O^ces,: Irvirg Place and 15th Str*« Branch Oftkc Show Roouu lor the Convenience of the Public 424 Broadly	j J3| £ 86th Street
126 CWancey S«rett i:4 West 43d £tt«ct » 15 E 125th Street 10 Irving Plac^	; AfriX U'hjl I
Vae razstave odprte do poinoii.
je. Daj nam nekaj dela, da ga izvršimo.
Strogonov pa je rekel: —- Pojdi preko Urala, bori se s Kučumom ter ukroti njegovo j •deželo. Car sam pa te bo nagradil.
Prečita! je Jermaku carjevo poslanico in Jermak je bil vzra-do^ren. Pozval je svoje Kozake in jim rekel:
—	Vi ste me škandalizirali pred t ikajšujim gospodarjem. Vi ste j vedno pripravljeni iza kako liepo-j stavnost. Ce se ne boste obnašali, spodobno, vas bo odpustil. Kam hočete iti nato F Ob Volgi ima ear veliko armado. Zaro bil a vas bo in trda vam bo predla radi dejanj.' ki >U jih izvršili. Ce pa mislite,-da je tukaj dolgočasno, moramo najti k*ko delo za vas.
Nato jim je precital carjevo poslanieo. v kateri sc je dovoljevalo »Strogonoviin zavojevanje dežele preko 1'ralskega pogorja. Kozaki so sc razgovarjaJi o tem ter privolili.
Jermak <e je vrnil k Strogono-vu ki t oba sta se pričela posvetovati, kako bi se moglo na najboljši način izvršiti ekšpedicijo.
Določila sta. koliko čajk bo1 treba, koliko Žita. smodnika in svinca, koliko T a rt a rje v bo treba za tolmače, koliko nemških kovačev.
Strogonov si je mislil sam pri sebi:	'
—	Dasira\ no me bo to veliko , stalo, mu moram vendar dati vse.; kar zahteva, kajti drugače se bo nastanil tukaj ter »ne uničil.	1
Vsled tega je privolil Sirogo-11 ov v ekapedicijo. Zbral je vse.: skupaj ter opremil Jercu'aka in \ njegove Kozake.
Dne 10. septembra so Jermak in njegovi Kozaki pričeli veslati:; po reki Cusovaja navzgor, in si-i i*er v dvaintridesetih čolnih, ko- ' jih vsaki je ime! na krovu veliko < Kozakov.	I'
Skozi štiri dni so veslali po reki : navzgor ter prišli do Srebrne re ji ke. To je bilo tako daleč, kot so . tnogli priti s čolni.	1
Pričtili so povpraševati s po- i močjo tolmačrv ter izvedeli, tla ; bodo morali iti od tc točke preko ; gora 200 vrst daleč po kopnem, nakar bi prišli zopet do reke. < Na teiii mestu so stopili Ko/aki -L/ čolnov. Zgradili so naselbino in razlozili v»e, kar so imeli. Čol-! ne so jmstili v nemar ter zgradili ] vdoove za potovanje ]»reko gor«. Cela pokrajina je bila polna iroz-rlov in ni >ra M4o človeka, ki bi živel tam.	< ^kozi deset tlni so potovali pre- < ko dežele ter dospeli konečno do čarovnija reke. Tam so se zopet! ustavili ter pričeli graditi čolne.'. Ko so bil: slednji zgrajeni, se je pričelo potovanje po reki navzdol. Pluli so po reki navzdol in do&peli v pokrajine, ki so bile še'« bolj razveseljive, — s polji, gozdi . in jezeri. 15iia je tam izobiliea rib ki divjačine in slednja se prav nič ni bala ljudi.
Pluli Sv) naprej še en dan in do- , -ipeli v Tura reko. Tam ob Tura reki so imeli prve sjx>pade s Tar , ta rji ter so tudi rideli tartarska , mesta.
J rma k je odposlal par Kozakov z naročilom. «i«j preiščejo tiw> teli mest in iznajdejo, kakej vrste tla je in koliko ima branil cev.	,
I >vajset mož >•»* je vdeležilo te \ eksf>edicije in ti so ustvarili pt.-.' ničen strah med Tartarji. Poia- i
stili s«! >»c cehga mesta ter pobrali vso živino. Nekatere izmed Tar-tarjev so ubili, druge pa so zajeli ( kot jetnike.
I Jeruiak je potom tolmača vprašal Tartarje. kakšnega rodu da so in pod kojega poveljstvom da živijoN
Tartar j i so odgovorili, da pripadajo sibirskemu carstvu iu da jc njih ear Kučum. i Jermak je tnliiustil vse Tartar-je, iz vze i uši treh. ki so bili naj-i bolj inteligentni in katere je hotel obdržati kot vodnike.
Tako so veslali Kozaki naprej. Čim dalje pa so veslali, tem večja jc postajala rekn in tem boljša iu boljša je postajala zemlja
V nekem mestu je zarobil Jermak veliko Tartarjov ter neko avtoritativno osebo, nekega starega Ta rta rja.
Ko aki so pričeli vpraševati Tartarja, kdo da je.
Rekel pa je:
—	Jaz sem Tavzik m služabnik mojega carja Kučuma ter sem tudi njegov glavar v tem mestu.
Jermak je pričel izpraševati tega Tartarja g:Iede Kučuma: 1 — Ali je mesto Sibir zelo od daljeno ? Ali ima Kučum veliko armado? Ali je zelo .bogat?
Tavzik mu jc povedal vse glede tega.	|;
Kučum je prav prvi ear ny ]1 celem svetu. Njegovo mesto Sibir! je največje mesto 11a svetu \V tem mestu je toliko ljudi in živi-j-ne kot je zvezd na nebu. Armada 1 carja Kučuma presega vsako šte-j] vilo. Vsi drugi carji, združeni J . skupaj, bi ga ne mogli prema-i
I gati.	j«
Jermak pa je rekel:
—	.Mi liusi smo prišli sem, du J .premagamo carja Kučuma, da za-j; : vzamemo njegovo mesto ter spravimo njega pod oblast ruskega ; earja. Mi [>a lx>mo premagali va-|
j šeg(a carja Kučuma ter zarobili ' njegovo armado. Možje, ki so pri-.' jšli z menoj, so le prednja straža.' a 01 ».i. ki nam slede v čolnih, so ! brez vsakega števila ter imajo vsi1 puške. Naše puške pa streljajo skozi drevesa iai lie kot vaši lold in puščice. Le poglej!
Pri tem je ustrelil Jennak v dre«vo ter ga razdrobil in vsi Ko-j, zaki sti pričeli streljati.
Tavzik je padel na svoja kole-! ! na. prestrašen, in Jermak mu je rekel:
—	Sedaj pa se podvizaj k svojemu carju Kučum u ter mu po-j vej. kar si videl. Naj se uda nam.! Če se pa noče udati. ga bomo 11111-J
čiLi.
Nato jc izpustil Tavtiika. • Kozaki so veslali naprej. Prišli j sodo velike reke Tobol ter se! vetlno bolj bližali mestu Sibiv. Prišli so do izliva majhne reke Babasan in glej! Na obrežju je stalo mesto in krog njega veliko, število Tartar je v. „
Poslalo se je tolrolača k Tartar-jem z vprašanjem, kakšni ljudje la so. Tolmač pa je prišel nazaj z odgovorom:	'
—	To annado je zbral car Ku-rum. General, ki [K>veljuje armadi. je lastni fivak carja Kučuma. Mametkul. Poslal me je ter mi ukazal roči vanir — Odidite nazaj. kajti drugače se vas bo zdro-
, bilo 11a kosee.
Jermak je zbral svoje Kozake. ( odšel na breg ter pričel streljati ' na Tartarje. Kakorliiitro 50 slišati j Tartar j i pokanje pušk. so pričeli bežali. Kozaki i ►a so jih zasledo-
vali. jia veliko ubili, doeiin so druge zajeli. Sam Mametkul je le s težiivo ušel.
Kozaki pa so veslali naprej. Prišli so na široko iu hitro reko IrtiPŠ. Veslali so navzdol po tej reki >kozi eeii dan. Nato }>a so dospeli do lepega mesta in tam so se ustavili.
Ko'aki ^o priči li korakati proti mestu. Kakorhitro so dospeli do mesta. •><» pričeli Tartarji streljati uanjt" z bki ter ranili tri može.
Jermak je ik»1 a 1 svt»jega tolmača, da reče •
—	Predajte svoje mesto, kajti druirace ga razbijemo na koeee.
Tolmač se je vrnil z odgovorom :
—	Tukaj živi Kučuuiov služab-nik Atik Murza Kahara. Imam veliko armadt) ter izjavljam, da nočem predati mesta.
Jermak je zbral svoje Kozake ter rekel:
—	Sedaj, dečki, če ne vzamemo tega mesta, uas bodo Taitarji zadrževali ter nn> ne bodo pustili Jiaiprcj. Vsleti tega, eim preje jih napolnimo s strahom, te.u boljše bo za nas Torej najdimo! Vrzi-1110 se nanje s celo siio.
lu lo so tudi storili.
V	tem mestu je bilo veliko Tartarje v in ti >*« bili junaški dečki. Ko so pričeli Kozaki prodirati naprej, so pričeli Tartarji streljati s svojimi loki. Popolnoma so obsuli Kozake s svojimi pšieami. Nekateri izmed Kozakov so bili ubiti, drugi pa ranjeni. To je 11a-pobiilo Kozake /. veliko jezo ter pričeli so prodimti proti Tartar-jem in vsr", na katere so naleteli, so biii ubiti.
V	tem mestu so našli Kozaki številne zaklade, veliko živine, I preproge, kožuhovino in veliko druirih stvari. Potem ko ^o poko-pali ter se odpočili, so pričeli pleniti naprej ter odšli.
Niso dolgo veslali iu glej! Na obrežju je stalo nekaj slič.m mestu ill tam je bila armada, ki se jej uavidds stezala tako daleč kot jc! segalo oko. Cela armada pa je bi-' la obdana od zakopa 111 ta zakop1 so branile še posebne palici d.-.
Kozaki so se ustavili. Pričeli sc dvomiti iii Jermak jih ju pozval na posvetovanje.
—	Dobro, dečki., Kaj naj sto-; rimo ?
Kozaki so izgiiliili pogum in ne-! kateri njih so rekli.
—	Moramo pluti mimo.
Drugi pa so rekli:
—	Iti moramo nazaj.
i Vstali so konečno jezni iu dol-' žili Jen laka, rekoč:
—	Zakaj si nas pri vedel semkaj 1 Ze toliko so jih ubili izmed lias'in še več ranili, tukaj bomo ipaginiii vsi.
in pričeli so pretakati solze.
Jemnak pa je rekel svojemu pod-atamanu Ivanu Koleo:
-- Dobro. Vaaija, kaj si misliš o tej stvari?
Kolc.o pa je odvrnil:
—	Kaj jaz mislim o tem ? Če ne bomo ubiti danes ali jutri, potem l»omo brez slave poginili v svojih posteljah. Moj nasvet je ta. da sko'imo na breg ter pademo po Tartarjih — in Bog bo odločil.
i'j Jermak je vskiiknil;
—	Ti si junaški deček. Vanja.! To je, kar moramo storiti. Hej, Kozaki, vi uiLste možje, temveč -tare babe. Seveda se je šlo za lo-venjo rib in za preganjanje tar-tarskih žensk. Ravno raditega sem vas pripeljati sem. Ali ne vidite tega sami V Ce gremo nazaj, bomo ubiti. Ce veslamo mimo, bomo ubiti. Če ostanemo tukaj, bo-
ČUDNA NOVICA!!
Te oglasene ure kažejo ure in minute kot običaj-^■m^ ne; 2) kažejo imena dni v tednu; 3) pokažejo ime-na "mesecev ; 4) spremem-bo mescev; 5) jako lepo ^Stomi^r - okrašene; C) so po 15 kamnov ; 7) so jamčene po 25 let. Kdor kupi tako uro bo imel spomin za dolgo let. I je pri nas jih imamo. Pri naročbi ne i»ošiljajte denarja, plačaj te gele {totem, ko jo dobite. Cena uri z veri žico
silver $12.75 gun metal $6.25
(Krasen nož z najboljšega jekla vreden $2.50, dobi se ga pri nas za $1.00 ako kupite uro. Ura in nož skupaj $7.25.
Skupaj z uro pošljemo pisano jamčevino. Prebivalci v v okolici New Yorka zamorejo videti te ure in vsakemu se dopadejo
V Canado pošiljamo le ako naprej plačano.
Samo >a kratek eag bomo tako eeno prodajali, zato takoj naročite na Miriffm:
UNION WATCH CO.,
glas naroda. 21. dec, ion.
mmmm želodčne
P^MBOIFZNI
H^^^fflHliPV^^^^^I okoreja. jetra, žolčnicA, zapeka, zlata žila, revnab«
. i^v.. ^	<em, katar, naduha, in funkcijonalne UJezni srca
^ff. ^' JeMBBMP^^-t'	se lahko vrp>ešno zdravijo privatno na domu in z
maihnimi atroškL
čfr^tEP*^	. Želimo, da se seznanite 2 na>im znastvenin nači-
nom zdravljenja na domu mnogih akutnih in kroničnih 1 bolesti; tudi nalezljiv.h in podedovanih bolesti, kakor I nečiste krvi; slabe krvi; bolesti keže. otekle, z&i?an-, JHM^KL ^^ .r^Wwi I lx>lne in občutljive delove; slabe, nervozne in obne-
' \\ I m°sle l^ondicije; pomanjkanje energije, ambicije in C^^^^^^I^sSSiŽSPp^	N^t Vzaupanja: nadlogah ledvic in mehurja, ter veliko drugih
\	bolesti in nadlogah od katerih bolniki pogosto trpe.
Zdravniška knjižica, katera šteje osebna	^ 96 strani, zastonj«
poslanica
Pišite Se danes po to knjižico in u njej boste naili enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga Uoflvi	znanoati in vsebu je in.'orrr.acije in nasvete, ki bi jih moral znati
j	vsak moški in vsaka ženska. Ako torej Kocetc znati, kake bi do-
Želim. <Ja ne peon* vsalu mo2 in	naz«»j sveje staro zdrav;e in moč. pišite takej po to brez-
vsakc ž»na v t«-j drfe!:. kafra trpi na^V^^fc	plaČllO knjižico in zvedrli boste, ka.i jc p»otrefcno ^r'.ede tc ali
bolezni. Želim. <ia me poaajo leot \	i	one bolezni. Nepošiljajte denarja! — pošljite damo v ji-« ime in
prijatdia—<L> vedo kdo Mm jaz kaj sem	naslov na spodnjem kuponu. Ne trošite denarja za kakinu nič-
Jtonl v preteklosti in kaj delam sedaj.	vredna -redstva. temveč čitajte to knjižico, katera je kažtput k zdravju, in
Moia ika vam 1 a..ko »pn?u;e. da	črpajte iz nje pravočasne ete in oodatke. Pri tem lahku zveste, na Čem vi
di: ^rto^rtee rILT^ »«—obviad.,,.
po dv 'siH letih iitudiranja. luiakiwiia I	_
in dela. Skrbno Km proučrl in analiziral	KUPOIt Z3 Dr€ZDl&CDO lfllllŽICO
v«« tute tiare, kronične in ilobola vkor-	™
Z**** vaie popolno ime in naslov, izrezke m pošljite nam - dar^s.
le povrSno znanje. 2elim. dami vsak bo-	1 - ■■■■■' — --------
lan moški in vsaka borna ženska zaupa	N&TIflN&l I iRADiTODV
svoje teikoče in tcynoWi; v^kemu bom dal	" ORY
poiten nasvet, ker ieiim. da sera z vsakim	S- 1130 - 123 W. Madison St.. Cb;cago. 111.
i^aSrt/SdC	Gosp^i« Prosil pa«ite mi Ukol vašo zn^vn^o »Mileo popolnoma
ooslanlco —*<■-	zastonj in poštnine prosto.
In« in |.iifant____.......------------------------------- . - ............
" M ........................................................
Mesio______________________________________Držav«__________________________
U'.<> ubiti. Kaui se naj torej tiene- i' uio saaue sebe? Xajprvo je delo iu h potoni počitek! Dečki, vi ste sliv-ui zdravi kobili, katero je iuiti n moj oee. Kadar je sio navzdol, je i* vli-kla iu na ravnih tleli je tudi <1 vlekla. Kadar pa je prišla pot na-vzjior, se je ustavljala iti ritala ter akusala n.ijti kako lažjo pot. Nato jo vzel moj oče palico ter jo k nabii iu eopet nahii. Kobila j«* k skakala, brcala tor skušala i/ ojnie. Nato je vzel ooo kobilo y iz ojnie tor jo pošteno nabil. 1*'»- v tv.u pa je pošteno vlekla. Prav n tako jo tudi z vami. dečki. Z;i na* -preostaja le št- ena j>ot- — na- n< • naravno«! na Tartarje.
Kozaki pa so sc sniojali t«-:- ^ rekli:	i
—	.Jasno jo. da si ti pauietn -jši l kot snio ini. TimolVu;.	uoivt ^ uimaiuo nikake pravice, da bi da- J jali nasvete. Vzemi nas, kano-r- 1 koli horeš. iii ne moremo umreti dvakrat, a moramo umreti en- s krat.
Na ta način so storili to.	1 *
Kakorhitro je <la srednja 1 i v i - *' Zija naprej, pod poveljstvom Jci- [ maka. so piičeli Taitarji kričati \ ter se vr^li v boj. Nato jt- poseglo v boj desno krilo pod povelj- j slvoni Ivana Jvoleo in konečno le- s vo pod poveljstvom atamana Me-ič orjak a.	jx
Tartarji so bili takoj napolnjeni z grozo ter pričeli bežati. Ni- ^ ln'-e <pa si ni'upal še nadalje ustavljati se Jermaku. Tako je vprizo ." ril svoj -ostop v glavno mesto Si- } bir. Tam se je nastanil Jermak prav na način kot da je car. J j
Sosedni princi so pričeli prina- ^ jati k Jermaku s pozdr«\i. Tar-J tar j i so pričeli prihajati nazaj tet -se pričeli naseljevati v Sibiru. ; Kučuni iu njegov svak pa si nista upala vprizoriti odkritega najiada \ ua Jermaka, temveč sta potovala J vse aiaokrotg ter kovala načrte, * kako bi ga ujela.	| i
Spomladi, v času, ko. se je ta- < jal led, je zbral veliko armado ia i nahajal sedaj ob Vagaja reki. ^
Jermak je jjohitel preko rek in I močvirij ter gozdov, napadel Ma- ] metkula ter ubil veliko število j Tartarjev dočim je pri vedel dru- * ge nazaj v Sibir kot jetnike. Te- j daj pa je ostalo le še malo Tar- ' tarjev, ki še niso bili p od j arm- i Ijeni, iii v naslednjem letu je Jer- * mak vprizorii pohod proti onim, 1 ki se niso hoteli poddati. In ob < reki Irtuiš ter ob reki Obi je spra- \ vil Jermak toliko zemlje pod j svojo oblast, da bi je človek ne < mogel obhoditi v dveh mesecih.
Potem, ko je zavojeA-al vso to < deželo, je poslal sla k Strogono- ! vim s pismom, v katerem je re- , kel:
—	Zavzel sem danes mesto Ku- ] čuma ter držim M a metkula v jet- | niši\-u in spravil sem ves narod J naokoli pod svojo oblast. To pa; ] me je stalo živijenje • številni!- < Kozakov. Pošljite mi ljudi, da ' moremo živeti naprej. Bogatija i v tej deželi pa je glede obsegali brez vaake meje.	',
i	imiSti J
ZA BOZIC!
V zalogi imam 6 novih slovensnih Columbia plošč. Ako želite slišati o Božičnih praznikih krasno slovensko petje in fino godbo za ples, pošljite nam takoj naročnino dokler zaloga ne pcide. £ 3593 (Barčica po morju plava. Petje	.g
(Lušno naprej. Polka.	f DC
E 3594 (Visoka je gora. Petje	_c
(Ljubi Janez. Polka.	7uC
E 3595 (Bratci veseli vsi. Petje
(Naprej v Ljubljano. Kranjski ples /OC E 3596 (Ko sem k njej peršov. Petje.	*7Cp
(Ti si mila. Valcer na harmoniko	'""
E 3473 (Dečka kriv. Valeer
(Na'lepem plavem Donavu. Valcer ' "" E 3474 (Lepa Rumunka. Valcer
(Hedvig. Polka	I DC
Vseh šest plošč Vas stane le $4.50 in jih pošljemo takoj, kakor hitro dobimo naročilo. Brez denarja ne pošljemo blaga. Ne pozabite nam dati točno iaie od Vaše Expressne postaje, da no bo kakšne zmešnjave pri pošiljatvi.
Se toplo priporoča Vaš rojak
IVAN PAJK
COLUMBIA DEPT. & JEWELRY, ETC.
456 Chestnut St.,	Gonem&ugh, Pa.
——■ ——— ——— ^—— — - —-----—— -—— — ——— _____—
hovino: kože lisic, iierme'Lnoy iu bobrov.
Potem sta potekli dve leti. Jermak je še vedno držal v svojih rokah Sibir, toda iz iiu-oje niso dospela o i kaka o j aeon j a in Jer makove sile so postajale od dne do dne manjše.
Nekega dne je poslal tartarski kan lvaar.ni sia k Jermaku, rekoč :
— i smo se -podvrgli vašemu gospodstvu, a pleme Nogal nf.s vznemirja. Pošljite par svojih junakom na pomoč. Premagali bomo Novake skupno. Dajemo vam pa svojo prisego, da no b .: > na no-b' ii način skušali .škodovati vašim jimakoon.
Jermak je vrjel tej prisegi ter poslal Ivana Kolco s 40 možmi. Kakorhitro so prišli ti Kozaki Iv Tartar jem, so padli slednji po njih tor jih ubili.
To jo še bolj skivilo kozaške sile.
Ob nekem drugem času so poslali trgovei iz Buhare poročil i Jermaku, da se nahajajo s svojimi trgovskimi predmeti na poti in da žele priti v mesto Sibir. Kučum kail iu njegova armada pa jih zadržujeta ter jih ne pustiti skozi.
Jermak je vzel s seboj U0 mož ter odšel, da izoisti pot za Buiiar-oo. Ko pa jo dospel do reko Irtuiš, ni našel nikakih trgovcev. Vsleci tega jo sklenil prezimiti na ten: 111«->tu.
Nač je bila temna in deževna Kakorhitro so Kozaki legli spat. so prišli nadnje Tartari, jih obkolili z vseh strani ter jih pričeli sekati.
Jemnak se je dvignil tse pri čel boriti. Bil je ranjen v roko. Zatem je pohitel proti reki ter se
vrgel vanjo iu Tartarji za njiiu. ! 1'il jt- že v vodi. Nikilar po:".<o-je ga niso več videli ter njegovi ga telesa niso našli. Noben či"-vek ne kako je poginil.
POZOR, SLOVENCI, POZOR!
| Svojim prijateljem in :',name:u ter rojakom po zapadli i PennsA -vaniji naznanjam, da srm prej' l od guvernerja imenovanje z-i JAVNEGA NOTARJA. Pisarno sem otvoril v Pitts-burghu, Pa., v znanem Bakeweil poslopju, soba Št. 102, prvo nadstropje, poleg urada slo ven.sk o-hrvatskega adA okata F A. i' -g; -deka, vrhovnega odvetnika Nar. i 3 Irvatske Zajedniee.
Opravljal bom vsakovrstna tlo-
•	la, ki spadajo v notarski o<>s •!. 1 zdeli val bom zaprisežene izjave
» (affidavits), pooblastila, razne pogodbe in dogovore, prošnje in ! druge postavne dokumente. Vse ; to bom izvrševal v raznih jezikih.
Obenem bom tudi tolmačil pri » sodiščih, mirovnih sodnikih ter
■	povsod drugod, bodisi v Pitts-' burghu ali izven Allegheny < ouu-
tyja.
1 M<»ja pisarna v mestu je odprta 1 od 9. ure zjutraj do 5. ure popol-ldne. V slučaju, da kateri i/.m« .
•	rojakov ne moro j>riti čez dan v
■	mojo mestno pisarno, se pa la-ii > , oglasi pri meni na domu med <"»• i i:i K uro zvečer na -.te\. 20 — 48. - in Butl'.r St.
! Jamčim vsakemu d«»bro iu po-
•	šteno delo. Rojakom so priporo-j earn.
ANTON ZBAŠNIK,
•	JAVNI NOTAR IN TOL3iIAČ
soba 102 Bakeweil Bid.o.,
•	Corner Diamond & Grant Streets
Pittsburgh, Pa.
!	Telephone: Court U4r»!J.



. i - H - ^^mmmm
......••• "'—

—

ILOVIVIKO
gt
jiodp, Iniitvo
svfta Barbara
|i SXDIHJSHE DRŽAVE SEVERNE
ftedei: FOREST CITY, PA.
M SL. jMnir]a IMS v Mail Peamyl
27.
GLAVNI URADNIKI:	i
'rnAmrtnfk: F. B. TAUCHAK, 074 Ahsay Ave., Bock Springs, Wr», Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181. Broach ton. Pa. fajnik: FRANK PAVLOVClC. box 647 Forest City, Pa. Jdttoinl tajnik: AVGUST GOKTIŠA. box 310, Forest City, Pa. tlagajnlk: JOSIP MARINClC, 6805 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Jcniotoil blagajnik Ln ta upnik: ANT. HOCHEVAE, RFD. No. 2 box Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR: Predwdnlk nad«, odbora: JOSIP PETERNEL, box 80, Wlllock, Pa, L aadaornlk: JERNEJ HAFNER, box 66, Burdine, Pa. L aadaornlk: IVAN GROŠELJ, 885 E 137 th stn Clevelaad, Okla.
POROTNI ODBOB: Predsednik porot odbora: MARTIN OBREZAN, box 72, H. Mineral,
L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No. 3, box 146. Fort Smith. Ark, i porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14th Sc.. Springfield. Til,
VRHOVNI ZDRAVNIK: Or. J08IP V. GRAHEK. 843 E Ohio 8t. Pittsburgh, Pa,
GLAS NAROH/L 21. DEC. 1917.
Seetnajrto poglavje. POMAGAČ.
izpreinenilo Madelajnino živ-
1 Pozor,
O one^a časa se je popolnoma
ljenje.
Izrtrgali so jo iz tihe sobiee pri Sziaz/iifi ter je vrgli v vrtinec pariškega življenja.
Stanovala je v krastiem upurtnientu na Hue Taitbout in 2njoI vred je živela neka stara dama. kater© ji je bil priporočil ativokat I Kiolle.
V tem stanovanju je sprejemala advokata, kateri j,- vsakemu! Izpovedoval, da je gospodična Amelija Bourdon liči silno bogate družine in da je prišla samo iz veselja do umetnosti v Pariz.
Deuarja je imela kolikor je hotela.
Nekega dne ji je rekel advokat:
—	Gospodična, -prepričani bodite, <ia bi nikdo nc mogel tako '.skrbeti za vašo bodočnost kot skrbim jaz. — Kot sem že rekel ima-[te vsega na razpolago, potrebujete na samo reklame. — Va.^e ime je
jtze znano po vsem Parizu. — I metniki, pevei in ravnatelji se že zanimajo za vas. — Tu je moja /.»sluga — Bodite veseli in pridno ; učite.
Nekoč je privedel seboj miad.nr« bogatega Neiuea. go>p«Kla Eu-juera. — Bil je mlad, eleganten mladenič in denarja je imel kakor jpečka. — Madelajna se mu je dopailla in začel je na tihem računati. kako bi z njeno pomočjo za>luži! še več denarja.
Nekoč ga je dobi! pri Madelajni in ga odvedel seboj.
—	Dragi gospod Euner — mu je rekel, ko sta bila sama — rav-
juokar sem prišel («1 Lozesa. učitelja gospodične Bourdon. _ Prav
I posebno vesele noviee vain ne morem povedati.
__(Dalje prihodnjič.)
Pozor, rojaki v ruskem ujetni stvu! Rada bi iz*\ edela za na slov svojega brata FRANCE TA DOIJNAR. Doma je i;
Maveič pri Kranju na Gorenj skrm. Nnliaja se nekje v ni-' s k eni ujetništvu. Prosim eenje I iterojake-ujetnike. da mi noro j čale. če kdo ve kaj o lijem, nuj sv pa sam oglasi svoji id ij onioiženi ^-stri. Moj naslov je: Mrs. Anna Pogorele. Box 617. Hibbing, Minn., U. S. America (li^-21—12)
Uradno flaallo: **GLA.S NARODA", 82 Cortland; St, New York, X.
Cenjena društva, odroma njih uradniki ao naprofteni pofflljati vae te-■lae direktno na glavnega tajnika ln nikogar <lrngega. Denar naj ae pa po-Ulja edino potom poštnih, ekspresnlh aH bančnih denarnih nakaznic, nikakor i« ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank PavlovClC, Fanners * Miner« National Bank. Forest City, Pa.
V slučaju, da oi«zijo društveni *«jnlki pri poročilih glavnega tajnika k»ke pomanjkljivosti, naj to nenndoma naznanijo urade glav.	da
umore napako popraviti.
Jr

Gospodična Kara
Roman iz pariškega življenja. Hector Mclot. — Za Glas Naroda J. T.
-t*	(Nadaljevanje.;
V>nkdo pozna moje razmere. — Prav posebno bogat nisem, j kvr imam !<• malo klientov, in me ljudje, če I«' morejo, sleparijo, ker' sem preoober. — Oh. gi»spodična, vi ne veste, kako slabi so ljudje.I Poglejte x.-ie. — Loze» zahtev« z h v^ako lekcijo 30 frankov. — Vi imate v.sak :I;mi five lekciji in t<> je l.">00 frankov na mesec. — V šest i h mesecih je f»(KK).
GoNpi d. vm1 vam bom vrnila in ho velik dobiček boste imeli.
—	Ali mi morete dfiti kako varno garancijo?
(iospod l,oz» s je z menoj zadovoljen in prav nič ne dvomi, da bom po preteku šestih ines-eev ž«. lahko nastopila na odru.
t i • »spod Lozes j«- vaš učitelj in je pol ep tr«ra strašno ponose u j na svoje učenec. .laz bolj premislim vsako stvar. — Vaš uspeh I bi moral biti naravno>t velikanski, če bi smel upati, da bodo moji stroški povrnjeni.
—	'Ia/ pridno študiram in nikoli ne zamudim niti trenutka. !
To j-- vendar vaša dolžno*!. gospodična. — C'e se bom odlo-j
vil, da vas b.m podpiral, vedite da ne bom storil U-ga iz dobička-j /• Ijnosti. pač pa vsled nek»*jra osebnega prijateljstva, ki ga gojim j d" vas. _ Vi s i tako !<*p: iM tako mladi, da vam iz srca privoščim! vso srečo.
Madelajn.i ni vedela. kaj bi odgovorila na te poklone, ampak je' h.imo nalahko zardela.
Kiolle je nadaljeval:
—	P< skusil bom, pomagati \atn do slave, sreče in bogastva iu za! vse to boni zahteval edino nagrado.
—	Kakšno nagrado?
I>a ht.*»te rekli vsakemu «*loveku: — K sreči, bogastvu in »lavi. mi je pomagal Bog, jaz sama in ubogi gi^pod Kiolle.
—	Vi ste predobri, gospod.
Zdaj pa k trgovskim zadevam. — J«iz torej sprejmem vse obveznosti, ki mi jih določa pogodba in bom naravi! novo pogodbo. _
Izračunal sem da bom moral plačati najmanj še trideset tisoč frankov, predno boste nastopili.
—	Gospod, mislim, da ne 1"» treba toliko. — .Jaz se bom v vsem omejila.
—	Dobro, dobro, t»»da zamuditi »ie sinemo ničesar, kar bi vam lahko pomagalo k uspehu. K-klama stane denar, iu reklama jc vendar poglavitna «tvar. — Svet vas mora j*>znati že pred vašim prvim nastopom — Ves Pariz mora /e prej. predno nastopite govoriti o vas. — Jaz moram stopiti v zvezo z denarnimi mogotci, z umetniki, slavnimi pevci in igralci. — Saj me razumete, kaj ne
Made lajna je sieer slišala Riollove l>eM»le, ni pa razumela njihovega smisla. — Niti v glavo ji ni padlo, kako reklamo misli on in ne je čudila, ko ji je povedal, da »nora stopiti v zvezo z raznimi gospodi, kateri ji bodo pomagali k uspehu.
Govoril je in govoril ter prišel slednjič do uajbolj kočljive to«-ke, — Zahteval je namreč, da mu plača Madelajna po svojem prvem uspehu «0,000 frankov.
Madelajna sr j,- m kuj easa obotavljala, slednjič je pa vendarle podpisala pogodbo.
Zgodilo se je iu sieer tako hitro, da uboga deklica sama ni vedela kako.
\ i
Ko ji je imr minut kasneje izrodil advokat kopijo pogodbe je rtkel:
—	Gospo»lk'ua, /daj bom pa najprej s>krbel zato, da boste dobili dmgo stanovanje, l»-pše in v«s"j«. stanovanje, kot ste za imeli do*edaj. v katerem se hosie mogli ie w«j gibati. —. Ssziazziga vas imel preeej v posti. — Tega vašega dosedanjega življenja naj bo naenkrat za \>elej konec.
Riolle j,, park rat pomežiknil kot da bi hotel reči: — Čakaj deklo, zdaj bo« šele izve*1ela. kuj j*- življenje.
—	Nasv idenje je rekel. .— Prihodnje dni se boin že oglasil prt vas. — '] ihli Loses a bom obvestil naj nadaljuje s poučevanjem.
Ko jc Madelaju« otlšla. se je Riolle veselo zakrohotal.
—	8e»tde*ettisoč frankov — je govoril sam pri sebi. — To je precej velika svota. - Predno mi bo mogla to vrniti, bo poteklo še veliko vode v morje. — Do onega ča»>a je pa moja. in jaz prav dobro vata, kaj mi j« »toriti.
PiMNMltin m spravil v žep ter se odpravil k enemu svojih nič-
; Kojake v ruskem ujetništvu t>ro sini, ee kdo ve za mojega brata JOŽEFA ilBIBERNIK, podo
j mače Ločnov iz Rečice na So.
I Štajerskem. Kdor izmed rojakov kaj ve o njem, naj mi po roča. ali luij se pa sam oglasi svojemi- bratu .oa. sledeči na slov: Frank Hribemik, 46'J Virginia St.. .Milwaukee, Wis., I". S. Amerika. (20-22—12..
Rad bi izvedel za naslov od moje sestrične sina ANTONA KOLENI', domu iz Kal, t'ara Do berniče na Dolenjskem. Nahaja se v ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Prosim cenjene rojake-njetmike, ako kateri ve za njega, da mi naznani njegov naslov. ker bi mu rad pomaga!, ako je v potrebi, ali naj se pa sum oglasi. — Frank Berus. 3627 L. 81 St., Cleveland, Ohio. V. S. America. (20-22—12-
Rad bi izvedel za svojo jjestiTtčuo MARIJO PLAHUTA, omoiei.a SUSTER, rojena v Kalobje ter jirišLa v Združene države leta 1906. Prosim cenjene rojake in rojakinje, če kdo ve za nje naslov, da ga mi naznani, ali naj s»* pa sama oglasi. — JVIatliias Plahuta liox 4, Pierce, VV. Ya.
(20-22—12)
Iščem svojega prijatelja FRANKA ZAJEC. Pred 15 meseci sva bila skupaj v Harvev, AV. Vain sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za. njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam ogla si. — Louis Zadel, liox -i, Harvey, W. Va.	{20-22—12 >
Cenjene rojake v ruskem ujetništvu prosim, če l::iteri izmed vas ve za mojega brata ANDREJA T0MINC. ki se nahaja v ruskem ujetništvu že približno tri leta. Doma je iz vasi ^iraue pri ^ostojni na Notranjskem. Ce kateri kaj ve o njem. prosim, da mi naznani na spodaj označeni naslov, za kar se že vnaprej zahvaljujem, če pa slučajno sam čita ta o-jtlas. naj se oglasi svojemu bratu: Frank T omine. F»ox lSH, Meadov.' l.ai'.ds. Pa., U. > America.
17-22—12)
Ivad bi izvedel za naslov mojega biata LEOPOLDA KUŽN1K donu« iz Dolenjega Globodola. t'ara Mirnapeč na Dolenjskem. Niihaja se v ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Prosim cenjene roja-ke-ujetnike. ako kateri ve za njegov nasiov. da ga ml nastani. ker bi mu rad pomagal, ako je v potrebi, ali naj se pa sam oglasi. -- John Kužni k, ^627 E. 81. St., Cleveland. Ohio. 1. b. America. (20 22—12.
Dr.LORENZ.
Jaz sem elinl slovensko govoreči ši>ertallst moškib bolezni v Pittsburgh u. Pa.
Uradne ure: duevuo od D. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popol. V nedeljo od 10 d op. do 2. popoL DR. LORENZ, Specialist moških bolezni, 644 Fenn Ave. II. nadst. na nlleo, Pittsburgh, Pa.
MnRRnRRRMiRRBRRmm
HARMONIKE
Pozor, rojaki-ujetniki! Ž<4im izvedeti za prijatelja JOŽEFA1 GKANDUČ. doma iz Polzan št .j na Priniorskeuu Prosim eenj.' rojake v ruskem in italjaaiskeui igetništvu. ako k^teiri zna kaj o njen;, da mi blagovoli sporo-! čita, ako pa sam čita ta oglas, j naj se oglasi svojemu prijatelju : Caspei* Segulin. Bar 161 lilavk Lick. Pa. C. S. America 1!» 21 — 12
PRIPOROČILO.
Naš zastopnik Mr. OTTO PEZ-j Dili bo obiskal rojake v Forest J City. Pa . in okolici ter je po-j oblaščen pobirati naročnino za' ••Glas Naroda". Rojakom ga I prav toplo priporočamo.
Cpravništvo Glas Naroda.
(13-12 v d)
STATE DEPARTMENT OP
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION šeiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah.
Pridite ali pišite 1 Nevvyorski urad: 230 Fifth Ave.
Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building.
OPOMIN.
Vse one rojake, kateri uu dolgujejo, opominjam tem potoin, «la poravnajo svojo dolžnost najkasneje do meseca februarja 191 S. v protivnem slučaju bi bil primo-ran ž njimi sodnijsko postopati ii. jih v vseh časopisih s polnimi imeni objaviti.
Frank Baškovič, 1827 \Y. 23. St., Chit-ago, IU.
(19-21—12)
Pozor, rojaki v ujetništvu' Želim izvedeti za svojega brata JOŽEFA FABIJANČ1C. Doma je iz Polža n št. 4 na Primorskem. Ne vc m nič o njem že dve leti; takrat se je nahajal na ruskem boj&ču. Prosim cenjene rojake v ruskem ali italjan>;kem ujetništvu. ako kateri kaj ziia o njemu,	mi blagovoli sporo-
čiti. ako pa sam čita. naj se o-irlasi svoji sestri Mariji. Ub-entim želim izvedeti za svojega svaka JOŽEFA GODI NA, doma iz Bačn na Primorskem. Prosim, ako kdo ziia /Jinj <ia Lii «|H»roti, za kar mu bom hvaležna. .Moj naslov je: Mrs. Marv Fradel. Box 186, Black Lick. Pa.. L. S. America.
19-21—12)
IŠČE SE 300 MOŽ
za delati drva pri Cleveland Cliff Iron Co. Plača po £1.75 od klaf-tra (cord). Gozd je v ravnini ter ni bil še M?kan, in sicer v okolici Trenarv ter tudi na Midway. Za podrobnosti in pojasnila vprašajte pri:
Louis Mikulieh. (17-26—12) Forest Lake, Mich.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽ
eiiuiiriifBfBfdfiinj^^	^
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJ«.
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne poiiljatv«. s številk*, mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prai-komogoče »v o j natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera «»e jim poslali, so ee nam povrnila.
Tvrdka Frank laka«.
tiodisl kakršnekoli vrste Izdelujem ln T>opravljatn po najnižjih eeuah. a delo trj>ežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad IS let tnkaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorsne kdo zahteva, brez nadaljnib vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 6Und St., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
i -Spodaj podpisani naznanjam.! da me je zapustila moja boljšaj polovica dne 4. decembra tega
leta na Morgatte, Pa. _____j
31 j
I |
|
j
To je nje slika. Odpeljala je vse tri otroke,! najstarejša hči je r> b-t stara, en sin <Vz ilru»i pa 21- leta stal-. v>i imajo bele lase. Ona ima zelo dolge prste in zdaj, ko je odšla, so bili pa še daljši, ker mi je pobrala 1300 dolarjev, eno uro in \so obleko. Nahaja se nekje v Kena ali Seattle, Wash., pri svojih potih bratih. Tako sem slišal Ako mi izmed rojakov kdo naznani pravi naslov, dobi $5 nagrade. Iščem jo zaradi mojih o-trok. ne pa zaradi nje. Poznati je je lahko, ker ima zelo spi čast nos. Rojaki, bojte ^e tega špičastega nosa!
Joseph Arli. Box 53,	Hostel ter. Pr>
(18-20—12) Westmoreland Co.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAB.
-OOO-
Rojakom naznanjamo, da smo začeli razpošiljati Koledar. Rojaki v Clevelandn ga laho dobe pri podružnici tvrdke Frank Sak-i e r, 6104 St. Clair Ave., drugod do Ameriki pa pri večini naših za-
stopnikov. Dozdaj je naročenih že več kot 6000 iztisov. Te bomo naj. prej razposlali. Ker smo tiskali Koledarja le omejeno število, opozarjamo vse, ki ga hočejo imeti, naj ga tako i naroče.	Uredništvo.
i
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
P SLO VENI C PUBLISHING COMPANY f | 82 Cortlandt St,	New York, N. Y ^
POZOR ROJAKI
N*ju«petneje m silo M Kenak« 1«M. K»-sor tudi za motk* brke in brado. Od taca maalla arastojo v tUb tednih kraasl foati ln dolgi i&aje kakor tudi icodklm krasni brki in brada ln n) bodo odpadali U> osiveli. Rev ram ti ze m, kostlbol ali trsa-oje v rokah, noffab ln v križu, v osmih dneh popolnoma osdravlm. ran«, opekline, bale. ture. kraste ln srlnte, potne noče. kurje očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje adravlla bres uspehe. rabU m l»"«Hm se |i.M Piiite takoj po eenik. ki Ba tako] ptiij— nurtonj.
Krasni tepal KOLEDAR aa Mt Iti?
JAKOB WAHdlG, 6702 Bonna ivt., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Chicago in sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal
naš zastopnik
Velki alove&tfko-anglettkl tolrnsg 92L00 j Združenih držav stenska mapa, Trojka	aa dragi ettaai pa eeU svet
.....^
rtachnik Frank	Jankovie Mihaef	Pintar
No. 329639	330395	No. 38GM8
Bartol J.	Kastelie John	Aaneh Math.
No. 33073»	No. 44708	No- 260622
Bear Dan	Besman Frank
No. 260638	Kovač Frank	No. 44296
Beljan Ana	No. 260641	tSamide Frank
No. 319997	Kožel Louis	No. 330721
Besens May Mim	No S2Z3(n	b^jij Jo!m
No. 330062	Lenaršič Joafc*	No. 830762
Bobič Vajo	No> 44555	Spaniček Eo«sJ
No. 260583	John	No. 328894
BtČ™jTir0	No. 331014	Starčevi? Johan' No. 260581 No. mm
Brann Mary	Merknn Anton	^^ ^^
No. 260643	No- 831355	No. 32889«
Dolar Valentin	Mikolich John	Turk charlea
No. 330086	No. 323252.	No 330351
GrgnriČ Blaž	Oswald Lnke	Tark Ivan
No. 260573	No. 260632	No. 260647
Gubert Giuseppe	Oswald Jo«	Turk Jernej
No. 323085	No. 260621	No. 329741
Mr. Janko Fieiko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glaa Naroda" in izdajaj tozadevna potrdila. On je pred leti ie večkrat prepotoval države, ▼ katerih so nafi rojaki naaeJjeni in je povsod dobro posnan. Upati je, da mo bodo Bi rojaki t vaefc od-
V • . . -v 3J44!.*
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. ■ ■■
DELO OKUSNO,
■	m m
IZVRŠUJE PREVODE M
DRUGE JEZIKE.
■	■ ■
ONIJSKO ORGANIZIRANA.
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE —• PAMFLETE, CENIKI L T. D.
WMA NAKOCOA P06um HA I
Siovenic Publishing Co.,
S3 OortUndt St, New York, N. T


POUČNE KNJIGE:
i
i: Ahnov nemško-angl. tolmač vezan —.50 i Domači zdravnik v hrvatskem
jeziku, vezan	—.oo
'{Hitri računar (nemško-angl.)	I
vezan	—.50
! Poljedelstvu	—.50
Popolni nauk o čebelarstvu, vez. $1.00 J Sadjereja v pogovorih	—.25 (
Schimpffov nemSko-siov. slovar f 1.25
ZABAVNE IN RAZNE	DRUGE KNJIGE:
(> Hlpnotizem	f—JSS
Doli z orožjem	F-JiO
; Mesija 2 zvezka	<=-.60
! Odkritje Amerike	$140
Pet»m in Lamhergar	—.35
Pud Robom. SL Večernice	—J30
Postrežba bolnikom	—J50
Slov. novele in poveatl	—.80 Socijalizem
i Soeijalna demokracija	f—JO
, Trt na ni m trtoreja	t—JBO ;
Umna živinoreja	JJO.
' Vel ki Bloveaako-angleaki	tolmafl «240 j
' Trojka	t-JOl
OpMks: NaroOlm Je pMtt 4 ■ oeitat Ukaarid aH imMHI mm*ah. 1
Vojna na Balkann zvez.	$1.50 Zgodovina c. kr. pešpolka št. 17
s slikami	_50
Življenje na avstrijskem dvom
ali smrt t-esarjevir-a Rudolfa	—.75
RAZGLEDNICE:
Newjorske, božične, velikonočne
in novoletne komad po	_.03
ducat	_.25
Album mesta New York s kras
nimi slikami	~.'JS
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Itaiijanska vojna mapa	.—.15
Avstro-ogrskl. veliki vezan	_.50
Celi svet mali	_.10
Celi svet veliki	—.25
Evrope vezan	t_jjq
Vojna stenska mapa	$5.00
Vojni atlas	_jjg
Zemljevidi: Ala . Ariz., Colo.
CaL itd. po	~.2S
Združenih držav mali	_.10
Združenih držav veliki	—J2& Združenih držav map^
aa drogi atrial pa celi svet	$3.00
lemiao »taduul. bodisi v notovial.
Je aH vaeh enak ie rtste-