nm U IMRA2EVMUE U KULTURU MATIČNA KNJIŽNICA V GLASILO OBČANOV GLASILO OBČINE LITIJA JANUAR 1996 ŠT. 1, LETO XXIII. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 61270 LITIJA MAT[CNA KNJItN. Karmo v a -f A 1 "7 O I T T T Ji ROK ZA PRIJAVO ŠKODE SE IZTEKA! Občina Litija poziva vse občane, da najkasneje do TORKA, 6. FEBRUARJA, 1996, oddajo pisne prijave o škodi, z lastno oceno nastale škode, ki je nastala ob zadnjem snegolomu in žledu. Prijave pošljite na naslov: OBČINA LITIJA OBČINSKA UPRAVA Jerebova 14 61270 LITIJA Praznovanje dneva samostojnosti v občini Litija V petek, 22.12.1995, se je v avli občine Litija zbralo lepo število ljudi, ki so počastili dan samostojnosti in peto obletnico plebiscita. Na to praznovanje je opozoril v svojem govoru tudi osrednji govornik - predsednik občinskega sveta - Franci Rokavec. V kulturnem delu pa so nastopili godbeniki Pihalnega orkestra Litija, pevski kvartet Šmartin, plesalci plesne skupine F iz OŠ Litija, ki je imela na tej prireditvi svoj 100. nastop, in ansambel učiteljev glasbene šole Litija. Po osrednji proslavi je bila v galeriji Mire Pre- ""ff £ O S gelj otvoritev razstave del Mire Pregelj in predstavitev njene monografije. Ob tej priložnosti se je župan občine Litija Mirko Kaplja zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k pripravi monografije; kustosinjama velenjskega muzeja in dr. Mirku Juteršku pa je izročil priložnostna darila. V tej številki preberite: • 860-Ietnica šmarske župnije in 330 letnica šole Šmartno • Sneg in žled povzročila veliko škodo • Razširitev litijskega pokopališča • Zlata poroka v Konjšici • Velik uspeh litijskega kegljanja Spoštovani bralci! Mesec je naokrog in pred vami je že druga številka, odkar Glasilo občanov ponovno izhaja. Prazniki so minili - tako kot enkrat pač vse mine - pozabili smo žc na brezdelno posedanje pred televizorji, dneve, ko smo skrbeli predvsem za dobro počutje - in krepko stopili v novo leto 1996. Lahko bi rekli delovno. Tudi mi seveda. Prišel je čas, ko smo zbrali vse vaše prispevke in sestavili časopis, kije zdaj pred vami. Že na prvi pogled lahko ugotovite, daje občutno tanjši, saj zajema le osem strani, kar je običajni obseg. Prav zaradi tega je tokrat izpadlo nekaj zanimivih prispevkov, ki pridejo na vrsto kdaj drugič. Najbrž je kar prav, da vam, spoštovani bralci, na začetku leta sporočimo tudi nekaj želja, da bi bilo naše glasilo res tako, kot si ga želimo. Najprej zapišimo, da si iskreno želimo vaše sodelovanje. Pišite nam o vsem, kar vas zanima, na kar bi želeli opozoriti ali predstaviti drugim. To so novice iz vaše krajevne skupnosti, iz sredine, kjer živite. Prelijte jih na papir in nam pošljite. Prispevki naj ne bodo predolgi, dovolj bo ena tipkana stran in pol. Dobrodošle bodo fotografije. Tisti, ki imate računalnik, nam lahko pošljete disketo s potrebnimi podatki (le-to vam bomo vrnili), saj bi nam na ta način močno olajšali delo. Nič hudega ne. bo, če boste prispevek napisali kar na roko. Naj vas ne bo strah vejic, malih in velikih začetnic, za vse to bo poskrbela naša marljiva lektorica. Se pa moramo ob tej priliki opravičiti za številne napake, ki so se prikradle v prejšnji številki. Ta presneti čas nas je pritisnil ob tla. Če smo hoteli, da časopis pravočasno izide, smo se morali odpovedati še zaključni korekciji. Obljubljamo, da se bomo poboljšali! Vsak mesec prejmemo veliko zahval, ki jih pišete ob izgubi vaših dragih. Predlagamo tri velikosti zahval, ki jih lahko izberete: 13 x 9 cm, 8,5 x 9 cm in 4 x 9 cm. Cene zahval: velika 9.900 SIT, srednja 5.900 SIT in mala 2.900 SIT. Velikost zahvale bo odvisna torej od dolžine teksta, fotografije pokojnika in drugih vaših želja. Torej, k zahvali ne pozabite pripisati ene od teh treh velikosti in pa svoj polni naslov. Prosimo vas, da na naslov uredništva sporočate vse spremembe glede vašega naslova. Slišali smo, da časopisa mnoga gospodinjstva v občini sploh ne prejemajo. Nam boste pomagali? Lep mesec februar vam želimo in veliko dogodkov, ki naj bodo čimbolj prijetni! Uredništvo P. S. Vaše prispevke za naslednjo številko pričakujemo do vključno 7. februarja. Razglasitev »Slovencev leta« spet v Litiji Župan, tajnik občinske uprave ter občinska uprava in predsednik občinskega sveta občine Litija se iskreno zahvaljujemo za vse čestitke in dobre želje v letu 1996, ki ste nam jih izrekli koncem lanskega leta. Župan Tajnik občinske uprave Predsednik Občinskega sveta Mirko Kaplja Martin Hostnik Franci Rokavec V litijski športni dvorani je že drugič zaporedoma potekala proglasitev SLOVENCA LETA, akcije, v kateri bralci Nedeljskega dnevnika z veseljem sodelujejo že šesto leto. Glasovanje je bilo v letu 1995 nekoliko spremenjeno, saj je bilo uvedeno glasovanje za vsak spol posebej. Tako je Litija v petek, 12. januarja, gostila imenitne goste na prireditvi, ki stajo organizirala Nedeljski dnevnik in Radio Slovenija, domačo organizacijo pa je prevzel Geocenter Litija. Bralci Nedeljskega so poslali več kot 30.000 glasovnic, za Slovenca leta pa izbrali predsednika republike Milana Kučana. Slovenka leta je Bri-gita Bukovec. Oba so proglasili za par leta. Direktorica Dnevnika Ada Gorjup je Milanu Kučanu izročila staro slovensko uro, ki vedno kaže pravi čas, z željo, da bi mu kdaj prav prišla. Brigiti Bukovec je direktor radijskih programov RTVS Andrej Rot izročil laboda, izdelek zlatarja -oblikovalca Tineta Šrota. Kljub temu, da so bili rezultati glasovanja že dalj časa znani, je bilo vzdušje v dvorani svečano in napeto hkrati. Dvatisočglava množica je pred začetkom z nestrpnostjo pogledovala k vhodu, kdaj se bodo pojavili cenjeni in priljubljeni gostje. Od desetih Slovenk, ki so dobile največ glasov, jih je kar šest prišlo na razglasitev. Poleg Brigite Bukovec so prišle še Štefka Kučan, Ivanka Mežan, Danica Simšič, Mateja Ko-žuh-Novak in Deja Mušič. Opravičile so se Dubravka Tomšič Srebotnjak, Miša Molk, Helena Blagne in Špela Pretnar. Moški Slovenci so bili bolj zaposleni, na razglasitev so poleg predsednika republike Milana Kučana prišli še Dušan Mravlje, Marjan Podobnik in Zmago Jelinčič, opravičili so se Stojan Auer (poslal je kar tonsko opravičilo), Jure Košir, Janez Janša in Janez Drnovšek, Andrej Miklavc ter dr. Alojzij Šuštar. Prireditev je vodil Rado Časi, v zabavnem delu so nastopili Slovenski kvintet, Deja Mušič, Alfi Nipič, Pepel Slovenka leta 1995 Brigita Bukovec prejema priznanje iz rok Andreja Rota, direktorja radijskih programov RTV Slovenija in kri, kvartet Svit, Sašo Hribar in Boutique Moped show, kot gost pa je nastopil litijski košarkar Dušan 1 Iauptman. Kaj so rekli kandidati za Slovenca leta: Deja Mušič: Naj nas bo veliko, ljudi dobre volje! Zmago Jelinčič: V parlamentu nič novega. Marjan Podobnik: Čez eno leto se bomo spet stehtali, da vidimo, koliko veljamo. Mateja Kožuh-Novak: Zame so glasovale ženske, ki tako mislijo, kot jaz govorim. Dušan Mravlje: Če bi mi plačevali kilometrino za prelečene kilometre, bi bilo kar dobro. Danica Simšič: Lepšega kot zlate sredine si ne bi mogla želeti Ivanka Mežan: Skoda, da ni Jureta. Lahko bi se hvalila, da sem stala z njim na tretji stopnički Štefka Kučan: Moje drugo mesto je visoko vrednotenje medsebojne pomoči. Brigita Bukovec: Vidim, da so Slovenci po duši postali športni Milan Kučan: Vsakdo počne svoje. So časopisi, ki delajo dobro in talti, ki delajo hudo. Litijska proglasitev Slovenca leta pa je že drugo leto izzvenela tudi kot dobrodelna prireditev. Tokrat so organizatorji pripravili naslednja presenečenja in dobra dela: -podjetje Avtoimpex je poklonilo kombi Domu za prizadeto mladino Matevž Langus iz Radovljice: - Elektogospodarstvo Slovenije bo izvedlo brezplačni priklop elektrike zadnjim trem hišam v litijski občini, ki v letih po vojni še niso dobile elektrike: - dvema litijskima invalidoma Duški Prah in Zlatu Pavlici bodo zgradili dostop do bivalnih prostorov (dvigalo) - Gradbeno podjetje Bežigrad, Geocenter Litija. Projekte bosta izdelala Jože Poglajen in Metod Pavlica. Joža Ocepek Tradicionalna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku bo v nedeljo, 4. februarja 1996, ob 14. uri pred obeležjem GEOSS, v Sp. Slivni. Vljudno vabljeni! STRANKE POROČAJO, OBVESTILA GLASILO OBČANOV, januar 1996 ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Litija Ženske v parlament Ženski forum pri ZLSD že dalj časa argumentirano pripravlja akcijo za večje vključevanje žensk v parlament. Zadnje lokalne volitve so namreč pokazale, da so bile največji politični poraz slovenskih žensk: dobili smo le dve županji (v 147 občinah) in manj kot 10 % svetnic v občinskih svetih, v marsikateri občini pa celo nobene. Tudi v slovenskem parlamentu je le 14 % poslank. Imamo 2 ministrici. To pa je mnogo manj, kot bi se za resno demokratično državo, v kateri si ženske in moški že desetletja enakopravno delimo delo in vzdrževanje družin, spodobilo. Povsem očitno je, da večina strank, z enakimi možnostmi za oba spola v politiki, ne misli resno. Tudi zakonodaja, s katero bi bilo mogoče izboljšati možnost žensk za enakopraven prodor v politiko, se je izkazala za premalo zavezujočo. Zato je 14. decembra deset poslank in poslancev iz različnih političnih strank vložilo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah. V tem zakonu predlagajo, da se enake možnosti spolov v politiki zavarujejo tudi z obveznim kandidiranjem najmanj tretjine žensk, stranke pa, ki se jim posreči v parlament priti s čim bolj izenačenimi poslanskimi skupinami obeh spolov, bi to finančno podprle z večjim deležem denarja iz državnega proračuna, kot bi ga dobile stranke, ki bi imele v parlamentu še vedno pretežno moške poslance. Zakonske določbe, ki so predlagane, bi obvezovale vse stranke, da morajo vsaj eno tretjino prostora na kandidacijskih listah nameniti ženskam, sicer list ne bi mogle vložiti. Joža Ocepek SADJARSKO DRUŠTVO LITIJA Valvazorjev trg 3 LITIJA VABILO! Sadjarsko društvo Litija prireja v petek, 2. februarja 1996, ob 16.00 REDNI OBČNI ZBOR. Občni zbor bo v veliki sejni sobi Občine Litija. Vabimo vse člane društva in tiste, ki vas sadjarstvo zanima, da se sestanka udeležite. UPRAVNI ODBOR KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA OBJAVLJA ZBIRANJE PRIJAV ZA IZVEDBO PRIREDITEV V ŠPORTNI DVORANI LITIJA V LETU 1996. Zbiramo prijave - ponudbe za izvedbo: - zabavnih, glasbenih, plesnih in športnih prireditev; različnih tečajev (ples, joga, karate, aerobika...) in drugo. Pogoje za začasni najem prostorov za izvedbo prireditev ali tečajev dobijo zainteresirani organizatorji na podjetju do 29.02.1996. Rok za predložitev prijave - ponudbe je: a) za prireditve v prvi polovici leta 1996 do 15.03.1996, b) za prireditve v drugi polovici leta 1996 do 31.8.1996 na Komunalno stanovanjsko podjetje Litija. Otroški dodatek - obvestilo Vsem upravičencem, ki že prejemajo otroški dodatek in jim je Center za socialno delo Litija izdal odločbo do 31/12-1995, se ta pravica po zakonu podaljša do 30/4-1996, če so otroci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Po 30/4-1996 pa bodo pravico do otroškega dodatka pridobili dosedanji upravičenci neprekinjeno, le če bodo do 31/3-1996 Centru za socialno delo predložili novo vlogo. S 1/5-1996 bo CSD Litija po uradni dolžnosti preverjal upravičenost vlagateljev do otroškega dodatka po kriterijih Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o družinskih prejemkih (Ur.l. RS, št. 37, z dne 22/12-1995). V ta namen morajo prejemki otroškega dodatka do 31. marca posredovati vsa potrebna dokazila. Dosedanje prejemnike otroških dodatkov in nove vlagatelje seznanjamo, da izpolnjene vloge z natančno izpolnjenimi podatki oddate na Centru za socialno delo Litija, Ponoviška 12 ali pa jih pošljete po pošti. CENTER ZA SOCIALNO DELO LITIJA Danica Kolšek SKD Po enem letu delovanja nove občine Litija SKD - v slogi je moč Minilo je leto dni od delovanja nove občine Litija. V njen najvišji organ - Občinski svet so bili na listi SKD - Slovenski krščanski demokrati, izvoljeni naslednji člani občinskega sveta: Vinko Zadražnik - Primskovo Simon Pikovnik - Šmartno Peter Brunček - Kresnice Jožica Babnik - Litija Tone Korimšek - Polšnik Na njih se lahko obrnete s svojimi predlogi in pripombami. Edinole složen nastop ter sodelovanje med vsemi občani je učinkovit in lahko daje primerne rezultate. Slovenski krščanski demokrati - občinski odbor Litija si zato vseskozi prizadeva za složnost in z veseljem sodeluje z vsemi občani pri graditvi občine, ki bo prijazna za občane. OO SKD LITIJA SKD - Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Litija vabi na LETNI ZBOR in DRUŽABNO SREČANJE ČLANOV IN PRIJATELJEV STRANKE SKD v soboto, 3. 2. 1996, ob 18.30 uri v kulturnem domu Šmartno pri Litiji PD Litija vabi vse ljubitelje gora na PLANINSKI VEČER Z DIAPOZITIVI, ki bo v petek, 2.2.1996, ob 19. uri v veliki sejni sobi občine Litija, Jerebova 14. Na planinskem večeru bomo s pomočjo diapozitivov obudili spomine na izlete društva v preteklem letu (Arihova peč oziroma Španov vrh, primorski del transverzale, Storžič, Ra-duha, izlet zasavskih planincev na Peco, po Jurčičevi poti, društvene prireditve (proslava 90-letnice na Jančah, družabno srečanje na Primorskem in mladinski planinski tabor v Završnici). V drugem delu bo Janez Cestnik v sliki in besedi predstavil svoj lanski vzpon na Mont Blanc, Ž. Borut pa treking po Škotskem višavju. Vabljeni! Vstop prost! MALI OGLASI PRODAM OBRAČALNI PLUG ZA TRAKTOR T.V. 418 TEL: 881 911 Gradimo zaupanje Pregled "prehojene poti" SLS - podružnice Litija ob 7. obletnici ustanovitve - Stranka je od svoje ustanovitve leta 1989 v stalnem vzponu. - Iz leta v leto se povečuje število članov SLS na območju občine Litija. Širitev organiziranosti stranke tako napreduje na lokalnem kot stanovsko interesnih področjih. Nenehna kadrovska krepitev SLS - podružnica Litija je v občini znana kot stranka zaupanja, zaupa volji ljudi. Prav dosledno in pošteno delo je bilo in bo naše vodilo tudi v prihodnje. SLS je stranka, ki je največ pripomogla k pravnemu in finančnemu uravnoteženju občine Litija v letu 1995. Stranka se lahko skupaj s podžupanom ponaša s strokovno sposobnimi delavci v občinski upravi. S sedmimi svetniki in člani občinskih odborov in komisij, v sodelovanju z vsemi dobromisleči-mi prispevajo k delu občinskega sveta, kakor tudi občine v celoti. Zato so odločitve občinskega sveta, da je seznanil javnost o morebitnih obveznostih in jasnih sklepih pri sprejemanju zaključnega računa za leto 1994, pomembne. Kažejo, da občina ni klonila nad trenutnim ali celo dolgoročnim monopolnim pritiskom. To pa je predvsem zasluga zavzetega dela SLS -podružnice Litija. Res je, da se občina letos ne more pohvaliti s toUkšnimi in- vesticijami kot v preteklosti, je pa občina sanirala ves proračunski primanjkljaj za leta nazaj. Kljub temu je nekaj projektov že izvedenih, precej pa pred začetkom izvajanja: prva je izgradnja žde-zniškega podhoda v Litiji, zasavska magistrala je dobila status državne ceste 1 reda; občina je podpisala pristop litijskega gospodarstva k projektu PHARE; okoli 100 km novih asfaltnih cest je bilo narejenih oz. so v izgradnji, tudi vodovodi so se gradili, prižgana je zelena luč za nadaljevanje adaptacije matične knjižnice, pričel se je postopek za pripravo obsežnega projekta izgradnje plinifikacije v občini, pred nami je obnova litijskega vodovoda, investicije v šolstvu, na področju požarnega varstva, sklada stavbnih zemljišč, projekt CR-POV, kmetijstvo itd. To je samo nekaj od izvajanja programa občine, posledično pa tudi programa Slovenske ljudske stranke - podružnice Litija, saj je njen sestavni del. Načrti za naprej: na kratko - vestno in pošteno delo, v dobro občankam in občanom, z jasno določenimi nalogami skupaj z občani, javno odprtimi financami in pravnim redom. Kristina Potočnik, podpredsednica SLS - podružnice Litija Dom "Tišje" odpira vrata vsem občanom občine Litija in jih vabi, da izkoristijo možnosti naše fizioterapije. "Življenje naj bo brez bolečin" ODVETNICA Jolanda Pavliha Konjar obvešča cenjene stranke, da je preselila sedež pisarne v Ljubljano, na naslov Prešernova c.14. Telelona: 125-74-74 in 218-927. Na sedežu Svobodnih sindikatov v Litiji pa so uradne ure vsako sredo od 15-17 ure. je slogan kolektiva, zato vam nudimo samoplačniške zdravstvene storitve s področja fizioterapije za zdravljenje oz. preprečevanje bolečin. Vse obravnave spremljajo: specialist fiziater, specialist splošne medicine in drugi zdravstveni delavci. Vse storitve, ki vam jih ponujamo, predstavljamo v naslednjem tekstu: 1. KLASIČNA MASAŽA Klasična masaža je metoda fizikalne terapije in predstavlja naravno obliko zdravljenja. Gre za manipulacijo mehkih delov telesa, ki je učinkovitejša, če jo izvajamo ročno. Njeni učinki se kažejo na mišicah, koži, živcih, cirkulaciji krvi in limfe ter na izboljšanju splošnega počutja. 2. PODVODNA MASAŽA Poleg klasične masaže imamo v domu tudi podvodno masažo. Izvaja se v posebni kadi. Hidro terapij o so poznali že stari Grki in Rimljani. Le-ta je bila sestavni del njihovega življenja. Voda poživlja in sprošča telo, v njej lahko mirujemo ali vadimo. Vodi so dodana eterična olja, ki prodirajo skozi kožo in pomirjevalno ali vzpodbudno delujejo na organizem. Hkrati olja hlapijo in hlape vdihavamo. Priporočamo jo ljudem, ki imajo okvare okostja, sklepov, mišic, po poškodbah, pri številnih drugih obolenjih pa tudi zdravim ljudem kot preventivo. 3. REFLEKSNA MASAŽA STOPAL je oblika naravne terapije, ki se je tekom mnogih let razvila iz ljudskega znanja v specialno masažo (poznali in uporabljali sojo že v starem Egiptu, na Kitajskem). Ma-sažne točke so na stopalu, vendar to ni masaža v ožjem pomenu besede, ker vpliva ne samo na intenzivno lokalno prekrvavitev, ampak na izboljšanje vseh organskih funkcij. V stopalu imajo vsi organi svoja stičiščna mesta, imenovana refleksne cone, ki izražajo trenutno razpoloženje človeka. Namen masaže je, da motene energetske pretoke v organizmu uredi in harmonizira. FIZIOTERAPIJO izvajata dve fizoterapevtki. Ponujata vam: 1. Rehabilitacijo bolnikov po kapi, v začetni fazi lahko tudi na bolnikovem domu. Zajema: - posedanje in vstajanje bolnika ter učenje hoje; - pasivno, asistirano in aktivno razgibavanje; - uporaba elektrostimula-cije v funkcionalne in proti-bolečinske namene. 2. Rehabilitacijo bolnikov po poškodbah: zlomi, zvini. 3. Zdravljenje ran na nogi ali preležaninskih ran z elek-trostimulacijo ali laserjem. 4. Protibolečinska terapija (bolečine v sklepih, križu). Zajema: - kriomasaža, tens, diadinator, ultrazvok, interfe-renca, laser. 5. Vibracijska masaža, položajna drenaža; vdihovanje aerosolov. 6. Zdravljenje herpesa za-ostra oz. pasovca, ali navadnega herpesa (npr. ocvirk na ustnici). 7. UFO STOL - toplotno ma-sažni stol, masaža ob glasbi. NEGA NOG Zdrave in čvrste noge omogočajo človeku uspešno produktivnost, rekreacijo in uživanje življenjskih radosti. Posebno staremu človeku lahko bolezenske spremembe na stopalu (žulji, otiščanci, kurja očesa) onemogočajo stik s širšo okolico in ga prisilijo, da ostaja doma osamljen ali pa mu hoja povzroča močne bolečine. Zato smo v domu organizirali strokovno službo, izobrazili dve delavki, ki izvajata nego nog oz. pedikuro za oskrbovance doma in tudi za vse ostale občane občine Litija. Te storitve so vam na voljo od 7. ure do 19. ure vsak dan, razen nedelje. Večino teh storitev izvajamo lahko tudi na vašem domu. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu do 14. ure na tel. št. 887-479 ali 887 - 476 ali osebno pri glavni sestri doma. Kovina Šmartno ae razvija Sneg in žled sta naredila veliko škodo PRISTOJNE SLUŽBE SO SE IZKAZALE S POŽRTVOVALNIM DELOM Razširitev sanacije litijskega »do E IZKAZALE S POŽRTVOVALNIM DELOM enja, zlasti tisto v noči od 26. na 27. december je predstavljalo pravo elementarno nesrečo. Številni snegolo-mi so dobesedno zatrpali vse ceste. Na teren so poslali vse razpoložljive ljudi, na pomoč je priskočila tudi civilna zaščita, gasilci, gozdarji. Ljudje so delali vse do 30. decembra. Na delu so bili od 26 do 28 ur. Najhujše je bilo cestnemu odseku Senožeti -Hotič in Trbovlje - Hrastnik. S posledicami obilnega sneženja se bodo ukvarjali še v prihodnjih mesecih, saj jih čaka še veliko dela (čiščenje, postavljanje novih ograj, spravilo podrtih debel). Porabili so 1700 m3 posipalnih materialov (pesek), 900 t soli in 40.000 1 kalcijevega klorida. Anton Dušak, vodja Elektro Ljubljana - nadzorništvo Litija je rekel, da so se za njih začele aktivnosti že 27. decembra, koje nastal izpad električne energije na daljnovodu Šmartno. Dežurne ekipe so odpravljale napake vse do dveh ponoči. Prvega in drugega januarja so delali samo dežurni, 3. januarja - ; pa vse do petka je začel svoj ledeni ples žled. Le-ta je še posebej "kazal svoje zobe" v višini nad 400 metrov. Vsega seveda ni bilo moč čisto obnoviti, marsikje so se morali omejiti na začasne rešitve, kar sicer pomeni, da bo treba krepko poprijeti za delo še vse tja do konca februarja. Važno je seveda, da teče osnovno napajanje in da je elektrika v vseh krajih. Številna popravila pa bodo opravljali vse tja do maja. Za prvi izpad električne energije, ko je bila v temi vsa Litija, je bila kriva napaka na daljnovodu v Za- gorju. J. S. m m ■■-■ Gospodarska situacija v državi zagotovo ni naklonjena ustvarjanju nove vrednosti. To še posebej velja za podjetje in panoge, kjer je vloženega veliko dela, večji del surovin pa je zaradi razmer na trgu moramo uvažati iz zahodne Evrope. KOVINA Šmartno je podjetje, ki s predelavo barvnih kovin proizvaja proizvode - krogelne ventile različnih izvedb in dimenzij za cevne instalacije in neagresivne medije. V letu 1995 bo predelanih skoraj 700 ton palic iz medenine, kar predstavlja povečanje z indeksom 1, 32 na prehodno leto. Pomembno je, da je za več kot 1.200.000 izdelanih proizvodov osnova kakovost izdelkov in storitev. Letno neto prodajna realizacija okrog 6,5 milj. DEM predstavlja tudi več kot 90% zastavljenih srednjeročnih ciljev. Izvoz na tuja tržišča že dosega 40% prodajne realizacije ter se je v tem letu povečal z indeksom 1,73. Poleg Slovenije so tako ključna tržišča Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, vse več pa tudi Slovaška, Češka, ZDA, Madžarska, Turčija,... Varnost, trajnost in zanesljivost proizvodov temelji na kakovosti, ki se vseskozi potrjuje s certificiranjem pri mednarodnih neodvisnih institucijah, praktično za vsako državo posebej, za del ali za celotni proizvodni program. Nekdanji jugoslovanski trg se tako postopno menja, vendar s konkurenčnim trženjem, z optimizi-ranjem in razvijanjem inovativnih tehnoloških faz procesa, z boljšo organizacijo dela. V hudem konkurenčnem bojuje to nujno, predvsem pri ustvarjanju novih tržišč in tudi pri vzdrževanju osvojenega tržnega deleža. Kljub nekaterim neugodnim trendom, ki so vezani na večanje stroškov dela nad načrtovane vrednosti, na likvidnostne težave, povezane s plačilno nedisciplino in finančne blokade nekaterih kupcev, je v zaključku izvajanja nekaj ključnih projektov za podjetje: - potrjen je investicijski aranžma za novo strojno opremo v vrednosti več kot 1 milj. DEM, ki bo omogočil odpravo "ozkih grl" v proizvodnji, zagotovil sposobnost in stabilnost procesa ter realno omogočil povečanje Načrti VVZ Litija Obilno sneženje pred novim letom, pa tudi žled, ki je zaradi nizkih temperatur nastal že v prvih dneh letošnjega leta, predvsem v višjih legah, sta tudi v naši občini povzročila veliko škode. Ohromljen je bil promet, podrta številna drevesa, poškodovane cestne ograje, zlomljeni električni drogovi, da o slabi volji voznikov in pešcev pa tudi o zlomih in zvinih sploh ne govorimo. Razume se, da so omenjene razmere zahtevale hitre posege pristojnih služb. Tako so bile ceste, v najkrajšem času osvobojene "pre-prek", zasvetila je spet luč in najhujše je bilo mimo. Seveda pa vse ni potekalo tako gladko, kot se sliši. Koliko ur pa celo dni je vreme zahtevalo delo celotnih ekip, ki so čistile, popravljale in bedele nad varnostjo in oskrbo občanov. Se kdaj spomnimo, da se bi bilo treba tem vrlim fantom za to tudi zahvaliti in jim izreči vse priznanje? No, to pa je ponavadi že druga zgodba! Iz našega uredništva smo po telefonu poklicali nekatere odgovorne in se pozanimali, kako je delo potekalo v kritičnih dneh. Zvone Šavor, vodja Cestnega podjetja Ljubljana - terenskega obrata Litija nam je povedal, da njihov obrat skrbi za cca 200 km magistralnih in regionalnih cest. V decembru so bila štiri močnejša snež- Kmetjc, lastniki gozdov, ki sta jim sneg in žled podrla drevje, naj se glede tega obrnejo na Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Litija, Litijska cesta 20, 61270 Litija. Več o posledicah snega in žledu v gozdovih preberite v naslednji številki Glasila občanov. pokopališča Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, p.o., je na osnovi sklepa 24. redne seje delavskega sveta podjetja z dne 30.6.1994 in sklepa 107.seje Izvršilnega sveta občine Litija, z dne 8.7.1994 oddalo v izdelavo dokumentacijo IP, PGD, in PZI za SANACIJO OBJEKTOV IN UREDITEV POKOPALIŠČA V LITIJI, TENDENCI d.o.o. podjetju za projektantski in izvajalski inžiniring. TENDENCA d.o.o. je pripravila idejni projekt v treh variantah, ki so že rezultat nekaterih usklajevanj. Javna razgrnitev idejnega projekta in maket bo potekala mesec dni po objavi v časopisu Glasilo občanov. V tem času bodo sprejemali pripombe in mnenja. Javna razprava in podrobnejši opis projekta bo zadnji dan razgrnitve. Osnovna misel razširitve in sanacije je naslednja: Naše mesto živih je preraslo mesto mrtvih. Družinski grobovi so napolnjeni, prostora za nove ni. Od tod razmišljanje o razširitvi litijskega pokopališča v obliki žarnih grobišč, kar je tudi v svetu, zaradi pomanjkanja prostora, zelo razširjen način pokopavanja. Problem našega pokopališča je tudi neustrezna mrliška vežica, ki je bila prvotno družinska grobnica. Morda pa je največja pomanjkljivost pri nas to, da se svojci in drugi obiskovali v času obreda gnetejo po poteh in bližnjih grobovih. Parkirišč in drugih pomanjkljivosti še nismo omenili. Naš predlog razširitve obstoječega pokopališča poskuša rešiti čim več naštetih problemov in ponuja še dodatne kvalitete ob poslovilnih obredih. Predlog Predlagamo rešitev ozi. novo pokopališče v obliki žarnih grobišč na nasutem platoju, na vzhodni strani obstoječega pokopališča. Na severni strani nasutega platoja, za odmik širine servisne ceste od roba platoja, lociramo poslovni objekt v obliki dveh mrliških vežic, ki s svojo simetrično postavitvijo in lopo na stebrih označujeta glavno pokopališčno potezo oz. obredno pot. Ta po sredini prečka novo pokopališče, teče vzporedno ob obstoječi lokalni cesti, seka JV vogal starega pokopališča, pri čemer je potrebna prestavitev enega groba, in se priključi na južno obstoječo ploščad, preko katere napaja tudi staro pokopališče. Pred mrliškima vežicama je pol-krožna ploščad za žalujoče, ki je obdana z žarnimi zidovi. Zaradi padca terena se pokopališče terasasto dviguje. Obe naslednji terasi sestoj ita iz žarnih zidov in talnih žarnih površin. Terase so organizirane tako, da se pokopališče lahko etapno dograjuje in sicer od vežic navzgor. Možna je tudi delna popolnitev posamezne terase po enotah. Marko Boltin, dipl. ing. arh. 1. Šolsko leto 1995/96 seje v litijskih vrtcih začelo uspešno. Vse skupine so polno zasedene, celo prepolne, zato težko čakamo na zmanjšanje normativov v skupinah, ker bodo le tako ustvarjeni pogoji za kvalitetnejše vzgojno delo. 2. Na rezultate vzgojnega in organizacijskega dela v šolskem letu 1994/95 smo upravičeno lahko ponosni, saj smo neposredno vzgojno delo v oddelkih bogatili z dodatnimi dejavnostmi, ki smo jih izvajali sami in s pomočjo zunanjih sodelavcev. ZIMOVANJA s smučarskim tečajem se je udeležilo 98 otrok, plavalnega tečaja 225 otrok, plesnega tečaja v organizaciji šole Wolfy 161 otrok, učenja angleščine in nemščine 39 otrok, obiskovali smo ure pravljic v KNJIŽNICI ter organizirali vrsto kulturnih prireditev in praznovanj. 3. Starše smo vključevali v vzgojni proces, ne le kot spremljevalce, ampak tudi kot aktivne udeležence. 4. Delo v razvojnem oddelku otrok s posebnimi potrebami v vrtcu "Lučka" na Savi poteka uspešno. Kvalitetno strokovno delo omogoča dobro počutje otrok in opazen osebnostni napredek. 5. Program male šole izvajamo v celoletnem programu v vrtcu in 240 urni program za otroke, ki niso v vrtcu. Število ur skrajšanega programa sigurno ni zadovoljivo, zato so ti otroci prikrajšani in imajo slabše možnosti za uspešno delo v šoli. 6. Vzdrževanje objektov je pomem- izvoznih učinkov na nova tržišča. Vsa strojna oprema je popolnoma avtomatizirana z robotiziranimi do-dajalnimi napravami, z najnovejšo tehnologijo in visoko proizvodno zmogljivostjo; - izdelana je in v večini vpeljana v procesje potrebna dokumentacija za organiziranost vseh funkcij v podjetju skladno s standardi ISO 9001, tako da praktično sledi dokončanje faz izobraževanja in seveda presoja sistema kakovosti pri strokovni instutuciji; - dograjena je komercialna strategija prilagajanja novim razmeram na trgu, z upoštevanjem specifičnosti ter z večjo stopnjo dolgoročne razvojne politike - glede na sposobnost procesa in možnosti na trgu; - v zaključku so priprave lastninskega preoblikovanja za dokončno izbiro variante pred pridobitvijo 2. soglasja, kljub zelo velikim problemom zaradi nerešenih zadev denacionalizacije. V podjetju Kovina so tako postavljeni trdni temelji za dolgoročno stabilnost poslovanja. Še pred nekaj leti je bila situacija v podjetju kritična, ob izgubi tržišč, neurejenosti domačih razmer in težavah vodenja firme. Tudi leto 1995 je tako pomenilo predhodno fazo, kjer je bila prioriteta v postopnem stabiliziranju procesa proizvodnje z realnimi trenutnimi možnostmi na trgu. Preživeli smo velike spremembe, izdali pa tudi dolgoročno strategijo razvoja firme. Še vedno se izmenično pojavljajo problemi, ki izvirajo iz neurejenosti tržnih pogojev, tudi včasih interne nestrpnosti in neodgovornega informiranja. Veliko premalo je tudi sodelovanja in ustvarjanja pogojev za tuje nastope s strani vladnih in drugih institucij. Tveganje in vse stroškovne obremenitve pri promocijah so na strani proizvajalcev. Celotna državna administracija se bolj ukvarja - sama s seboj in s "strateškimi" projekti. Gospodarstva ni v tej igri. Kljub vsemu sem trdno prepričan, da bo kolektiv zmogel in realiziral svoje priložnosti v krutem tržnem boju ter si skozi sedanje razmere zagotovil stabilno prihodnost. Možnosti za to vsekakor so. Anton Peršič bno, da otroci živijo v vrtcu v normalnih bivalnih pogojih. Objekti so potrebni vsakoletnega obnavljanja, sicer bi začeli propadati. V preteklem letu smo obnovili vodno in kanalizacijsko napeljavo v centralni kuhinji v vrtcu Medvedek v Litiji, napravili novo notranjo ograjo v vrtcu Najdi-hojca v Litiji, preurejali igrišče na Graški Dobravi, opravili vrsto vzdrževalnih del v vseh vrtcih. 7. V šolskem letu 1994/95 so strokovni delavci vrtca prejeli nazive, ki jih je podelilo šolsko ministrstvo Republike Slovenije in sicer: naziv MENTOR je prejelo 10 pedagoških delavk, naziv SVETOVALEC 14 pedagoških delavk ter naziv SVETNIK en pedagoški delavec. Število je precejšnje, vendar glede na dosedanje uspehe upravičeno ter vzpodbuda za nova dokazovanja. 8. Naloge, ki nas čakajo v tem šolskem in koledarskem letu: Na vzgojnem področju se moramo zavzemati za ohranjanje in dvig nivoja kvalitete vzgojnega dela ter ustvarjanje pogojev za doseganje zadanih ciljev. Na investicijskem področju je gotovo prva naloga ureditev zunanjih igrišč ter peskovnikov v Medvedku, Cicibanu in Najdihojci, začetek gradnje prizidka za otroke s posebnimi potrebami, nabava opreme za kuhinjo ter ustavarjati pogoje za odprtje predšolskega oddelka na Vačah. Franci Končar GLASILO OBČANOV, januar 1996 IZ NAŠIH KS Zlata poroka v Konjšici V hudi zimi daljnega leta 1945 sta si obljubila večno zvestobo Franc in Štefka POTRPIN. Natanko po 50 letih, na božični dan 1995, sta si v nabito polni cerkvi sv. Jerneja v Konjšici enako ponovila zvestobo. Ob spremljavi pevskega zbora s Polšnika je v lepem verskem obredu g. župnika Jožeta ERJAVCA slovesnost ostala globoko v srcih vseh prisotnih. S skupnim praznovanjem v Šuštarjevi domačiji, ki je trajalo do svita, se je pokazalo, kako so vsi prisotni občutili to slavje. Na vprašanje: "Kako bosta, korenini gorski, živela vnaprej?" sta odgovorila: "Čedalje bolje, saj sva dvakrat poročena in bo bolj držalo. Pa vsaj "en tulk" še. Hva- ležna sva otrokoma in vnukom za vse dobro, kar nama dajejo!" Pa na mnoga zdrava leta še obema! Milan Amon Konjšica - krajevna skupnost V nedeljo, 3. decembra 1995, je Konjšica praznovala svoj prvi krajevni praznik (ustanovljena je bila 4.12.1994). Učenci PS Konjšica in tudi njeni nekdanji učenci (zdaj obiskujejo matično šolo Litija) so pod vodstvom učiteljic pripravili kulturni program. V programu je sodeloval predsednik sveta KS Janez Beja, ki je orisal razvoj in načrte mlade KS. Kulturne prireditve se je udeležilo veliko krajanov. Zbrane so pozdravili litijski župan Mirko Kaplja, tajnik občine Martin Hostnik, predsednik litijskega občinskega sveta Franci Rokavec in ravnatelj WZ Litija Franc Končar. Po kulturnem programu je zbrane obiskal tudi Miklavž. Obdaril je vse otroke do 8. razreda. Otroci so bili njegovega obiska veseli. Skupaj s starši so se poveselili ob dobrotah, ki so jih pripravile pridne ženske roke aktiva kmečkih žena Konjšica. d Prijetno praznovanje se je na-to daljevalo ob zvokih domačega an-X sambla Zlati klasi pozno v noč. S Lojzka Žičkar Na večer božičnega dne so pevke dekliškega pevskega zbora iz Šmartna pri Litiji pod vodstvom Mateje Hostnik pripravile koncert, katerega izkupiček je bil namenjen za izgradnjo litijske cerkve. Dekleta so s svojimi ubranimi glasovi prisotnim pričarale lepoto božiča in zapolnile mogočnost šmarske cerkve. Upamo, da to vendarle ni bil njihov zadnji nastop. R. M. Obljubili smo jim razvojni oddelek V šolskem letu 1994/95 je bil ustanovljen razvojni oddelek za otroke s posebnimi potrebami v vrtcu "Lučka" na Savi. V Litiji ni bilo ustreznih prostorskih pogojev, zato smo starše prepričali, da otroke začasno vozimo v vrtec "Lučka" na Savo. Obljubili smo jim, da bomo v dveh letih zgradili prizidek k vrtcu "Medvedek" in omogočili, da bodo vsi starši v občini imeli možnost pri- peljati otroka v vrtec. Obljuba dela dolg in v nobenem primeru je ne smemo prelomiti, saj smo dolžni, po zakonu in človečnosti, da zagotovimo ustrezne pogoje za vzgojo otrok, ki so potrebni posebne obravnave. V letu 1996 je potrebno odkupiti zemljišče in urediti dokumentacijo, v naslednjem letu pa naj bi se pričela gradnja, kjer tudi prispevek širše družbe ne sme izostati. Franci Končar Prvi javni nastop UPZ Gradec V preteklem letu je naše mesto praznovalo svojo 850-letnico in jo dostojno proslavilo s številnimi prireditvami. Med zadnjimi je bil to BOŽIČNO - NOVOLETNI KONCERT zbora z najdaljšo pevsko tradicijo v našem mestu, PZ Lipa, kije v goste povabila najmlajši zbor, ki se je v letu praznovanj v mestu Litija tako-rekoč rodil, to je Učiteljski pevski zbor Osnovne šole Gradec. Ustanovitelj in glavni pokrovitelj zbora je OŠ Gradec, tudi pevke smo V SPOMIN 19. decembra 1995 je prenehalo biti srce MARIJI DRNOVŠEK s Konjšice Rodila se je 1. avgusta 1941. Njeno življenje ni bilo lahko. Že zelo mlada se je zaposlila na PŠ Konjšica. Opravljala je delo snažilke, kuharice in še vrsto drugih opravil, ki so bila na šoli potrebna. Tu je bila zaposlena vse do oktobra 1995. Šola in delo v njej sta ji bila v tolažbo in veselje. Svojih otrok ni imela, zato je ljubezen razdajala vaškim otrokom. Otroci bodo pogrešali njene vzpodbudne besede in drobne pozornosti, ki so jih bili deležni. Vsi, ki smo jo poznali, jo bomo ohranili v spominu kot dobro vaščanko, predvsem pa nepozabno sosedo in prijateljico. Lojzka Žičkar v večini članice kolektiva, prav tako naš zborovodja, g. Ivan Kolar, ki vodi tudi moški pevski zbor Lipa in je fantom zagotovil, da delamo resno in da nas je vredno povabiti k sodelovanju, čeprav naš repertoar še ni bogat, da smo praktično brez izkušenj in da orjemo prvo brazdo. Vse, kar smo si pevke želele, je bilo, da bi bila prav prva brazda vsaj za silo ravna in ne preveč plitka, kljub temu, da so se nam glasovi tresli, predvsem od treme. I. S. Atomski robot je objel Abrahama Takšen je bil naslov projekta, ki smo se ga lotili mladi raziskovalci na šmarski šoli. Ukvarjali smo se z atomsko energijo in bombo, saj je lani minilo 50 let, odkar so smrtonosno orožje prvič uporabili v vojne namene. Ko smo začeli raziskovati, nas je skrivnostni svet atomov vse bolj privlačil. Delovna vnema je trajala mesec dni, saj smo sredi decembra projekt z razstavo predstavili staršem na roditeljskem sestanku. Pripravljamo pa še bilten, s katerim se bomo udeležili tekmovanja mladih raziskovalcev. Pri vsem tem sta nam seveda pomagali tudi učiteljici fizike in kemije, saj sta nas pri delu spodbujali in nam nakazovali smer, v kateri naj raziskujemo, da nismo tavali v temi. Vsi osmošolci smo tudi poslušali predavanje o reaktorju Po-dgorica, kjer izvajajo razne poskuse v zvezi z jedrsko energijo. Veliko novega smo se naučili. Saša Muzga, OŠ Šmartno Dedek mraz v Litiji 30. decembra je tudi litijske otroke v dvorani na Stavbah obiskal Dedek mraz. Otroke je obdaroval z bonboni in lutkovno predstavo KRALJ MATJAŽ IN ALENCICA. Prireditev so organizirali predstavniki Društva prijateljev mladine Litija v ustanavljanju. Joža Ocepek Družinski dan osmošolcev V decembru, koje čas družinskih praznikov, smo osmošolcem pripravili dan, ki je bil posvečen družini. Ideja ni izvirna, na šmarski šoli smo idejo posneli po trebanjski občini. Spoznati in razmisliti, občutiti in razumeti družino, je bil naš cilj. Program, ki je potekal cel šolski dan, so nam pomagali izvesti gostje, in sicer dr. Marko Kolšek, g. župnik Vinko Kobal in družina Alenke in Branka Škrabanja, sodelovali pa so še razredniki in svetovalni delavki. Učenci so z igranjem vlog doživljali družinske odnose, spoznavali so pomen trdnosti in zrelosti lastnega JAZa, v družino so pogledali z zdravnikovega vidika, s pomočjo interakcijskih vaj pa so preizkušali občutek vzpostavljanja in ohranjanja družinskih vezi. Učenci so spoznali, da je družina ljubezen, prijateljstvo, odgovornost, spoštovanje in samospoštovanje, zrelost, prilagajanje, pričakovanje in sreča. Dopoldan sta prijetno zaključila Alenka in Brane, ki sta predstavila svojo družino, doma pa soju čakali njuni štirje fantje. Učence sta pridobila s svojo neposrednostjo in odprtostjo, tako da so jima, kljub utrujenosti, radi prisluhnili. Za spomin in razmišljanje so učenci dobili tudi zloženko, kjer med drugim piše: Naloženo nam je: - odgovornost za KAJ: namreč kaj storim, rečem, odločim... Naložena pa nam je tudi odgovornost za KAKO: kako živim, ljubim, trpim... (Smiselnice, E.S. Lukas) Dragica Mravlja Dožični koncert na gradu Dogenšperk V ponedeljek, 25.12.1995, je v nabito polni poročni dvorani gradu Bogenšperk izzvenel čudovit koncert tujih in domačih božičnih pesmi, ki so jih izvajali sopranistka Barbara Tišler, baritonist Matjaž Robavs in orga-nistka Polona Gantar. Z njim so vsem prisotnim približali skrivnost božičnega dne in vso lepoto božičnih pesmi. R. M. Foto: M. Hostnik Tudi letos so bile na gradu Bogenšperk postavljene jaslice, ki so jih v grajski kapeli postavili litijski skavti. R. M. Foto: M. Hostnik 25 let vrtca "Ciciban" v Šmartnem MAJ 1970 — Otvoritev vrtca z dvema oddelkoma v prostorih zadružnega, zdaj kulturnega doma. Z vzgojnim delom je pričela vzgojiteljica Dragica Turnšek, julija se ji je pridružila vzgojiteljica Anica Hostnik. JANUAR 1977 — Otvoritev novega vrtca s tremi oddelki. NOVEMBER 1984 mu vrtcu. Otvoritev prizidka - dveh oddelkov k obstoječe- MAJ 1995 — Vrtec "Ciciban" obiskuje 101 otrok, razvrščeni so v 5 oddelkov: "MUCE" - MALA ŠOLA: VZGOJITELJICA LILI PLASKAN "RAČKE" - MALA SOLA: "JEŽKI" - SREDINCI: VZGOJITELJICA VZGOJITELJICA "MEDVEDKI" - ML. SREDINCI: VZGOJITELJICA "ZAJČKI" - MALČKI: VZGOJITELJICA DANI REPINA ANICA HOSTNIK VLASTA LOGAR SLAVI HOSTNIK Pomočnice vzgojiteljicam so: Milena Meglic, Marinka Kastelic, Slavi Ajdišek, Renata Kuder. KUHARICA: Marjetka Medved ČISTILKA: Fani Obreza Naš skupni cilj je: zagotoviti otrokom kar najlepše in najkvalitetnejše bivanje v Vrtiču, staršem naših malčkov pa omogočiti brezskrbno, uspešno in ustvarjalno delo na delovnih mestih. Tako delavci vrtca skupaj s starši gradimo lepši jutri. Vsem vzgojiteljem in ostalim delavkam, ki ste in še delate v našem vrtcu, se v imenu najmlajših zahvaljujemo za vaš trud. Želim, da bi bile za svoje delo ustrezno nagrajene. VODJA ENOTE "CICIBAN" Anica Hostnik Še o večnamenski dvorani v Litiji Dne 18/12-1995 je bila zaključna seja Odbora za spremljanje in izvajanje krajevnega samoprispevka, ki ga je sklical predsednik Odbora, gospod Jože Mirtič. Na seji so sodelovali vsi člani odbora ter člani sveta Krajevne skupnosti Litija levi breg in Litija desni breg. Predsednik Jože Mirtič je podal kratko poročilo o gradnji večnamenske dvorane in spregovoril o problemih, s katerimi so se srečevali v času gradnje. Pomembno vlogo je pri tej investiciji imela tudi Predilnica Litija, kije zbrani denar od samoprispevka uporabila, ga realno obrestovala, tako da zbrani denar ni izgubljal na vrednosti zaradi inflacije. Poudaril je, da je večnamenska dvorana v Litiji zgrajena s samoprispevkom občanov iz Krajevne skupnosti Litija levi in Litija desni breg, da pa je dvorana grajena tudi za potrebe Osnovne šole Litija, kar je investicijo še podražilo. Dvorano so opremili s športnimi rekviziti, z dodatnimi pregradnimi stenami, koši za košarko. Posebno je investicijo podražilo zaklonišče, ki je moralo biti zgrajeno po tedanjih predpi sih. Zaklonišče je bilo v času sloven ske vojne tudi koristno uporabljeno za občane Rozmanovega trga. Res je, da je Občina Litija kot soinvestitor prispevala del sredstev za dograditev dvorane, vendar so tudi ta sredstva občani mestnih krajevnih skupnosti posredno prispevali v povišani prispevni stopnji. Za investicijo večnamenske dvorane v Litiji so občani mesta Litija po revaloriziranih izračunih prispevali 2/3 sredstev, 1/3 pa je prispevala Občina Litija. Večnamenska dvorana ima sedaj ime "Športna dvorana Litija", katero upravlja Stanovanjsko komunalno podjetje Litija. Ime "Športna dvorana Litija" je znano po celi Sloveniji, saj se v njej odvijajo pomembne športne in kulturne prireditve in njeno ime ne promovira samo mesta Litije, pač pa celotno občino. Predsednik sveta KS Litija levi breg, predstavnik investitorja se je zahvalil predsedniku Jožetu Mirtiču in članom odbora za spremljanje in izvajanje krajevnega samoprispevka za njihov prispevek pri gradnji dvorane. Posebno pa velja zahvala vsem delavcem, upokojencem, kmetom, obrtnikom, ki so se na referendumu 1986 odločili za samoprispevek, saj v nasprotnem ne bi bilo tega športnega objekta v Litiji. Zahvala velja tudi vsem drugim, ki so aktivno sodelovali pri tem projektu in niso poimensko navedeni. Tekmovanje v dvoranski atletiki ŠŠD in športni pedagogi OŠ Litija so že četrtič pripravili občinsko tekmovanje v atletiki v dvorani. Učenci osnovnih šol: Gabrovka, Gradec, Šmartno in Litija so tekmovali v štirih panogah. Te panoge so skok v višino, troskok iz mesta, suvanje težke krogle in sprint na 40 metrov. Skupaj je sodelovalo 150 učencev in učenk v dveh starostnih kategorijah - mlajši in starejši fantje in dekleta. REZULTATI TEKMOVANJA: Skok v višino: 1. ml fantje: 1. Matjaž Martinčič, 132,5 cm, OŠ Šmartno, 2. Davorin Anžlovar, 130 cm, OŠ Gabrovka, 3. Tomaž Šuštaršič, 127,5 cm, OŠ Šmartno - ml. dekleta: 1. Maja Šuštaršič, 137,5 cm, OŠ Šmartno, 2. Tanja Pleterski, 135 cm, OŠ Gabrovka, 3. Petra Eltrin, 130 cm, OŠ Gradec - st. fantje: 1. Primož Peskar, 157 cm, OŠ Litija, 2. Matjaž Kotar, 152 cm, OŠ Gabrovka, 3. Jani Kune, 148 cm, OŠ Litija - st. dekleta: 1. - 2. Tedeja Babic, 132,5 cm, OŠ Litija, 1. - 2. Mojca Hostnik, 132,5 cm, OŠ Šmartno, 3. Simona Voje, 127.5 cm, OŠ Gabrovka Troskok z mesta: ml. fantje: 1. David Selovski, 729 cm, OŠ Litija, 2. Gašper Pavli, 630 cm, OŠ Šmartno, 3. Uroš Renko, 620 cm, OŠ Litija -ml. dekleta: 1. Tea Šavor, 682 cm, OŠ Šmartno, 2. Saša Savšek, 637 cm, OŠ Šmartno, 3. Karmen Perko, 612 cm, OŠ Gabrovka - st. fantje: 1. Tomaž Jaklič, 802 cm, OŠ Šmart- no, 2. RobiTekavec, 772 cm, OŠ Gabrovka, 3. Rok Bukovšek, 770 cm, OŠ Litija - st. dekleta: 1. Teuta Imeli, 710 cm, OŠ Gabrovka, 2. Lili Ce-glar, 703 cm, OŠ Šmartno, 3. Romana Kotar, 677 cm, OŠ Litija Suvanje težke krogle: - ml. fantje: 3 kg: 1. Rok Avsec, 10.40 m, OŠ Gradec, 2. Dejan Kernc, 9.50 m, OŠ Šmartno, 3. Matjaž Zidar, 9.13 m, OŠ Šmartno - ml. dekleta - 2kg: 1. Andreja Marolt, 9.92 m, OŠ Šmartno, 2. Katarina Učakar, 9.35 m, OŠ Gradec, 3. Sanela Djurdjeviž, 8.85 m, OŠ Litija - st. fantje: 5kg: 1. Marko Gra-car, 9.87 m, OŠ Gabrovka, 2. Elvir Budimlič, 9.47 m, OŠ Litija, 3. Gregor Martinčič, 9.19 m, OŠ Gabrovka — st. dekleta: 3 kg: 1. Nataša Šegš, 9.88 m, OŠ Šmartno, 2. Nataša Zaman, 9.23 m, OŠ Šmartno, 3. Monika Jelene, 8.17 m, OŠ Gradec Tek 40 metrov: ml. fantje: 1. KI vir Macanoviž, 5.66 s, OŠ Litija, 2. Miha Kos, 5.96 s, OŠ Gradec, 3. Amel Veliž, 6.25 s, OŠ Litija - ml. dekleta: 1. Nejka Omahen, 6.27 s, OŠ Šmartno, 2. Alenka Šinkovec, 6.28 s, OŠ Litija, 3. Nives Berčon, 6.31 s, OŠ Šmartno - st. fantje: 1. Matija Tori, 5.38 s, OŠ Litija, 2. Dejan Černe, 5.60 s, OŠ Šmartno, 3. Tadej Mlinar, 5.77 s, OŠ Litija - st. dekleta: 1. Neja Rink, 5.93 s, OŠ Šmartno, 2. Urša Jakopič, 6.16 s, OŠ Gradec, 3. Nataša Čož, 6.36 s, OŠ Šmartno Zbral Peter Strle Vitolis Kodrmon d.n.o. Prciprošče 15 tel. 061/881-989 61270 Litija TOREK, SREDA, PETEK OD 17 - 22 URE ročna, celulit masaža, limfna drenaža vsak dan od 17-22 ure F" PEDIKURA VSAK DRUGI PONEDELJEK OD 12-22 URE VLJUDNO VABLJENI! Ob zaključku je predsednik sveta KS Litija levi breg Ciril Golouh predsedniku odbora Jožetu Mirtiču izročil litijski srebrnik v znak priznanja in zahvale za uspešno vodenje odbora in izgradnjo športnega objekta v Litiji, hkrati pa spomin na 850-letni-co prve omembe Litije. Članom odbora in drugim aktivnim sodelavcem je vročil litijski srebrnik predsednik Jože Mirtič. Enotno mnenje vseh ob zaključku je bilo, da je dvorana last občanov mesta Litije, v ponos mestu in vsem občanom občine Litije. Ciril Golouh Šolska športna tekmovanja Že nekaj časa je, odkar je odbor za šolski šport pri Športni zvezi Litija, sprejel sklep o oživitvi občinskih šolskih športnih tekmovanj, ki jih je bilo v preteklosti bolj malo. Sklep je podprl tudi UO ŠZ in v ta namen vložil precej več sredstev kot v prejšnjih letih. Tako naj bi se vsaj malo približali razvitejšim krajem, kjer podobna tekmovanja vodi in organizira Agencija za šport. Pri nas bodo še vedno ostala v organizaciji OŠ in športnih pedagogov, vendar ob finančni podpori SZ. V preteklem letu uspešno organiziranih več tekmovanj. Decembra je bilo občinsko prvenstvo v atletiki in v košarki za starejša dekleta. V začetku januarja pa občinsko prvenstvo v košarki za starejše fante. Za občinskega prvaka v košarki za starejša dekleta sta se v Gabrovki pomerili dve ekipi - OŠ Gradec in OŠ Gabrovka. Z rezultatom 67: 47 je zmagala ekipa OŠ Gabrovka. Večja udeležba pa je bila na občinskem prvenstvu za starejše fante, ki je bilo v Šmartnem. Udeležile so se ga ekipe vseh štirih matičnih OŠ. Rezultat tekme za 1. mesto - Litija : Gabrovka -40 : 17 Na regijskem tekmovanju v košarki bosta tako našo občino zastopali ekipi OŠ Gabrovka (st. dekleta) in OŠ Litija (st. fantje). Albert Pavli Zopet velik uspeli litijskega kegljanja V soboto, 23.12.95, je na kegljišču KK Konstruktor v Mariboru potekalo finalno tekmovanje v kegljanju za dečke in deklice od 7 do 15 let. Po sedmih odigranih turnirjih so se najmlajši še enkrat pomerili med seboj in odločili o naslovih za DRŽAVNO PRVENSTVO za leto 1995 v posameznih starostnih skupinah. Po velikem uspehu lani sta letos enako ponovila člana KK Litija z osvojitvijo naslova državnih prvakov v igri dvojic. V skupini dečkov 9-11 let sta MATIJEVIC IN PREMK prepričljivo osvojila naslov državnih prvakov. Ostali udeleženci iz KK Litija so jih dopolnili z odličnim kegljanjem. V kategorijah dečkov 13 -15 let je bil Klemen SELOVSKI po osmih turnirjih DRUGI in osvojil srebrno medaljo, Ivo MATIJEVIC v kategoriji dečkov 9 - 11 let prav tako drugo mesto in osvojitev srebrne medalje, v kategoriji dečkov 11-13 pa je par David SELOVSKI in Klemen MAHKOVIC osvojil DRUGO mesto in srebrni medalji. Vsi člani KK Litija smo navdušeni nad visokimi razultati in osvojenimi medaljami našega podmladka. Veselimo se uspeha mladih, saj je to tudi naš uspeh in potrditev strokovnega rimskega dela, za kar sta najzaslužnejša trenerja mladih Marjan JERIČ in Miro KRALJ. Vemo, da je osnovna športna aktivnost podlaga za njihove uspehe in da jo dečki dobijo v strokovnem delu OŠ Litija. Njihovo delo strokovno dopolnjujemo za naše športne interese. Čudi nas, da izhajajo vsi dečki le iz osnovne šole Litija - desni breg, saj sta v občini Litija dve šoli. Naš cilj mora biti, da to praznino popolnimo in vključimo v naše delo tudi druge! Veselite se z nami, saj imamo v širšem litijskem prostoru DRŽAVNE PRVAKE! M. A m Uspešen XV. pohod na Tišje 15. pohoda na Tišje seje v nedeljo, 10.12.1995, udeležilo 682 planincev iz vse Slovenije, nekaj pa jih je bilo tudi s Hrvaške. Kar 30 udeležencev je prejelo plakete za desetkratno udeležbo. Planinsko društvo Litija pohod organizira v spomin na borbo, ki jo je imel 11. Štajerski bataljon na Tisju, ravno na božični večer 1941 leta. Na krajši slovesnosti, ki je bila organizirana na Tisju, je o pomenu borbe spregovoril njen udeleženec Franta Ko-mel, venček narodnih in partizanskih pesmi pa so zapeli pevci Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. mm/m Hi-1 Udeležence pohoda so na startu pri Plečnikovem spomeniku v Litiji sprejeli mladi planinci. □ 110 LETNICA ČITALNIŠTVA Številnim obletnicam, ki so jih v letu 1995 praznovala litijska društva, se je v decembru pridružila še knjižnica s stodeset-let-nico čitalništva. Razgibano kulturno, družabno in politično življenje konec prejšnjega stoletja je Litiji vtisnilo pomemben pečat in s tem omogočilo tudi razvoj. Stodesetletnica čitalništva sovpada s časom, ko litijska knjižnica raste v informativno središče, ki uporabnikom približa znanje na novih nosilcih znanja s sodobnimi tehničnimi pripomočki in v prostorih, ki morejo uporabnikom vse to nuditi. Zato je tudi za knjižnico zelo pomembno, da sledi napredku, hkrati pa skrbi za popularizacijo "klasične" knjige. Prireditev ob visokem jubileju čitalništva je bila združena z avkcijo umetnin inje bila v torek, 19. decembra 1995, ob 18. uri v sejni sobi občine Litija. O pomenu čitalništva je spregovoril Jože SEVLJAK, kulturni program pa je izvedla dramska igralka Jerica MRZEL. Knjižnica je obenem pripravila tudi razstavo LITIJANI SKOZI ČAS, kije bila postavljena v avli občine. Razstavo sta zasnovali Erna Jurič in Joža Ocepek in je začetek domoznanske zbirke o ustvarjalcih z litijskega področja. Hkrati je bila predstavljena tudi brošura Vinka Damjana: GRADIVO ZA NAŠE NASLEDNIKE, ki jo je založil Odbor za obeležitev 850 - letnice Litije, izdala pa knjižnica, v kateri so zbrani podatki o 850 - letnici Litije. □ MLADINSKI PISATELJ PRIMOŽ SUHODOLČAN MED LITIJSKIMI ŠOLARJI Matična knjižnica in Zveza kulturnih organizacij Litija sta učencem osnovnih šol v Litiji in Šmartnem ob obletnici prvega zapisa imena Litije in obletnici čitalništva organizirali obisk mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana, kije sin pisatelja in začetnika slovenske akcije za bralno značko Leopolda Suhodolčana. Mladi pisatelj je s svojim humornim pristopom navdušil učence, ki sedaj s še večjo nestrpnostjo pričakujejo izid nadaljevanja knjige Košarkar naj bo. U OBNOVA KNJIŽNICE SE BO NADALJEVALA Knjižnica v Litiji se spet pripravlja na preselitev. Že v januarju bo izpraznjeno srednje nadstropje, kjer je sedaj izposoja, mladinski oddelek, čitalnica, skladišče in oddelek z neknjižnim gradivom. Vsa izposoja bo začasno potekala v 1. nadstropju, skladišča pa bodo prestavljena v klet. Občina Litija je knjižnici z rebalansom finančnega načrta za leto 1995 namenila še 8 milijonov SIT, kar zadostuje za obnovo polovice omenjenega nadstropja. Če bo tudi v letu 1996 za obnovo knjižnice namenjenega toliko denarja, nato pa še denar za opremo, bo pritličje kaj kmalu prevzelo svojo novo in nekdanjo namembnost. □ PRIREDITVE Tudi v letu 1996 bo knjižnica nadaljevala z ustaljenimi oblikami prireditev za najmlajše. Ure pravljic bodo vsaka dva tedna v litijski in šmarski knjižnici. Uganko meseca bodo učenci lahko reševali v šolskih knjižnicah in enotah matične knjižnice. Svoje najljubše knjige bodo razstavljali otroci v Litiji in Šmartnem. Vsak mesec bodo v knjižnici pripravilil vsaj eno prireditev tudi za odrasle. Vrstile se bodo predstavitve knjig, potopisna predavanja in literarni večeri. □ POVABLJENI STE NA PRIREDITEV URA PRAVLJIC z naslovom PRIJATELJA bo v torek, 30.1. ob 17. uri v knjižnici Litija, ob 18. uri v knjižnici Šmartno. URA PRAVLJIC z naslovom MEDVEDEK, O ČEM SANJAŠ bo v torek, 13.2. ob 17. uri v knjižnici Litija, ob 18. uri v knjižnici Šmartno. URA PRAVLJIC z naslovom ČAROVIČKA BETKA bo v torek, 27.2. ob 17. uri v knjižnici Litija, ob 18. uri v knjižnici Šmartno. LITERARNI VEČER Z VENOM TAUFERJEM ob slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 7.2. ob 18. uri v sejni sobi občine Litija. POTOPISNO PREDAVANJE z diapozitivi IGORJA KRAVANJE z naslovom LOV ZA ZELENIM DIAMANTOM (od Bogote do Ria de ja-neira) bo v torek, 20.2. ob 18. uri v sejni sobi občine Litija. Pripravila Joža Ocepek 3 75 ZAHVALE, PISMA BRALCEV GLASILO OBČANOV, januar 1996 ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustil dragi mož, ata stari ata, brat in stric LEOPOLD ODLAZEK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, posebno pa g. Otmarju Medvedu, g. župniku, pevcem in g. Repovžu za lep govor. Vsi njegovi Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. W ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustil naš JOŽE NOGRAŠEK iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu dekanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za poslovilne pesmi. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V letu 1995 smo izgubili kar tri drage družinske člane. Umrli so : mož in oče njegov brat in njuna mama STANE STRMUAN LUDVIK STRMUAN TONA STRMUAN Mala Sela pri Vačah Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih in za spremstvo na njihovi zadnji poti. Prav lepa hvala govornikom in pevcem ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Ani, hčerka Mateja in ostalo sorodstvo V življenju le delo in skrb si poznal, zdaj od vsega truda si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni bolečin, za Teboj bo ostal boleč spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, strica in tasta JOŽETA REPOVŽA iz Stranskega vrha 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, vence in sveče in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo župnikoma za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku za izrečene besede slovesa. Vsem še enkrat lepa hvala I Vsi njegovi Ti nisi umrla, ti samo spiš, ko bomo umrli mi, takrat boš umrla tudi ti. V spomin ANICI POGLAJEN (1955- 1994) Dolgo brdo 1, Polšnik Zadnji dan novembra 1995 je minilo leto žalosti, odkar nas je nenadoma in za vedno zapustila naša draga Anica. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali za sv. maše, ji poklonili cvetje, sveče in obiskujete njen prerani grob. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v tem letu žalosti kakorkoli pomagali in stali ob strani. Žalujoči: mož Jože, hčerki Jožica in Anika, njena mama in ostali sorodniki PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV Litijski labirint 25/10-95 so krajevne skupnosti Litija levi in desni breg v avli občine Litija priredile osrednjo proslavo ob krajevnem prazniku - morda zadnjo. 24/11-95 je bila v dvorani na Stavbah osrednja proslava ob 850-letnici prve omembe Litije, ki se je takrat imenovala "Villalita". Ali je bilo praznovanje zgodovinsko utemeljeno, bodo povedali zgodovinarji. Nekateri v Litiji bi radi Občino Litija v spremenjenih mejah. Utemeljitev, sedanja občina je prevelika po teritoriju in po številu prebivalcev ter interesno nepovezana. Nekateri v Litiji bi radi združili Krajevno skupnost Litija levi breg in Krajevno skupnost Litijo desni breg v mestno skupnost Litija. Utemeljitev : " Združimo se, da bomo močnejši." Zakaj predsednik sveta KS Litija levi breg ni član iniciativnega odbora za združitev krajevnih skupnosti? Preprosto, glasoval je proti združitvi in ga je gospod Nace Štefrle na zboru občanov diskvalificiral, z obrazložitvijo: "Ker je gospod Golouh glasoval proti, ne more biti član iniciativnega odbora." Na katerem zboru občanov je bil gospod Nace Štefrle izvoljen za člana oziroma za predsednika iniciativnega odbora za združitev krajevnih skupnosti v mestno skupnost Litija? Tega zbora občanov v mestu Litija ni bilo. Nekateri v Litiji poznajo samo številko "ena", drugi "dve", znajo pa povedati tudi kaj v množini. Zato vsem, ki ostajajo na "eni" v vednost, da je v mestu Litija levi breg in desni breg reke Save, imamo dve osnovni šoli, dva vrtca, dve mestni jedri, mestno jedro ima tudi krajevna skupnost Litija levi breg, ki pa mu vsi obračajo hrbet, dve krajevni skupnosti, ki ju vodita predsednika gospod Janez Kres in gospod Ciril Golouh. Spoštovani Litijani! Občanov mesta Litije ne razdružuje ne reka "Sava" ne most čez Savo, pač pa vplivnejši ljudje v mestu Litija, ki imajo platno in škarje v svojih rokah in razpola- gajo z denarjem davkoplačevalcev, danes pa nas ti isti hočejo združiti. Predvsem pa krajane Krajevne skupnosti levi breg objektivno prisiljujejo vsakodnevne potrebe, da gredo čez savski most v "mestno jedro" na desni breg, saj na levem bregu ni trgovine, v kateri bi se dalo kupiti žebelj itd. Spoštovani krajani levega brega, zdravstveni dom, pošto, banko smo že zgubili, kaj bo naslednje na vrsti, morda se da še kaj prestaviti. Brez...... se nič ne ve, toda vse je mogoče. Leto, ki smo ga zaključili je bilo polno presenečenj, zato vam želim več sreče predvsem pa zdravja v tem letu Ciril Golouh Ali so lovci-jagri res ljubitelji živali? To vprašanje me že vrsto let muči in sem v dilemi. Na moje presenečenje sem odgovor dobil prve dni letošnjega leta, ko so mi pokončali hišnega psa, ki mi je bil zvest prijatelj in dober čuvaj. Vem, da se bodo dotični sklicevali na Ur. I, RS, št. 74/ 94 in Statut občine Litija (Ur.l. RS, št. 41/ 95), ki je bil objavljen v zadnji številki Glasila občanov, katerega pa vse do danes še nismo prejeli ter na priporočilo Veterinarske inšpekcije. Ali so to ukazi za po-bijaje nemočnih domačih živali, nad katerimi se določeni ljudje izživljajo in uničijo. Miselnost teh ljudi se na žalost ni spremenila. Kljub napredku in tehniki, ki jo je ustvaril človek. Poznajo samo zakon nasilja in krvi brez človeške dostojnosti. Sem pošten občan ali davkoplačevalec ali kakor že. Preživljam se s kmetovanjem in delo na kmetiji je moj edini dohodek. Zaradi narave dela sem celo življenje v stiku z naravo in zemljo. Značilnost kmečkega dela je ta, da večkrat naletiš na divjad, zlasti ob košnjah. Če se le da, se teh nesreč izogibam, saj se zavedam, da je divjad del narave in da tudi jaz živim od dela v naravi. Nevarnosti, ki jo prinaša steklina, se dobro zavedam tudi sam, saj sem se srečal z njo. Pred leti sem s krepelcem potolkel steklo lisico pred domačim hlevom. Ravno tako je stekla mačka opras- kala mlajšo hčer. O vseh dogodkih sem obvestil pristojne institucije. Nadaljni tok dogodkov, kot so preventivni pregledi in ostalo, sem moral izpeljati sam. Ob tem dogodku ni bilo nobenega "jagra" blizu, da bi pregledal okolico, če se kje nahaja še kakšna okužena žival v bližini. Moje mnenje je, da so prav lovci krivi, da se je steklina tako razširila, ker so dopustili preveliko populacijo lisic, ki je glavni osebek, ne pa domače živali, kot sta pes in mačka, nad katerimi se izživljajo nesposobni "jagri", ker se pač domače živali ne bojijo človeka. Moje mnenje je, da bi med lovci in kmeti moralo obstojati sodelovanje, ne da si s takimi dejanji kopljemo brezno in se oddaljujemo. Moj primer ni edini, zadnji dve leti je bilo teh primerov v moji bližini več, ker so bili psi in mačke pokončani na nehuman način in puščeni, da jih je nekdo drug zakopal, ali pa zastreljeni, da je bila potrebna veterinarska, kirurška pomoč in seveda nepredviden strošek zaradi nekoga, ki se v svoji sebičnosti izživlja na nemočnih živali. V nebo vpijoče je, da se vse to dogaja v soseščini lovskega doma Litija, za katerega so prispevali tudi okoliški kmetje v lesu, prevozu in podobno. Za plačilo smo dobili živalske krvnike. Na dan, ko je bil ubit moj pes - Medo, sem v bližini čistil gozd in sem slišal strel, vendar sem mislil, da je pes sam odšel domov. Ko sem se vrnil domov, psa ni bilo, kmalu pa so mi sosedje povedali, da je bil moj pes ubit in kje leži. Ker mi vest ni dala miru, sem si ogledal kraj, kjer so psa ubili. Dober čuvaj na kmetiji je veliko vreden. Takšnega ne moreš kupiti v trgovini, kakor naboj (patron), ampak ga je treba vzgojiti, da žival čuti ljubezen človeka in ve za posest, ki jo čuva. Oko se mi je zarosilo in srce mi je močno bilo ob pogledu na beli sneg in na krvave madeže ter sled, ki jo je puščal za sabo, ko ga je vlekel veterinarski higienik. In to ravno na kraju, kjer se je smrtno ponesrečil sin Vinko, bila sta dobra prijatelja in pes je dolgo žaloval. Kruta človekova roka je posegla in usoda človeka in živali, ki sta že veke prijatelja, se je končala na istem mestu. Upam, da se podobni dogodki ne bodo več dogajali v soseščini lovskega doma in da bo tako opevana zelena bratovščina z medsebojnimi odnosi rešila spora med lovci in kmeti. Obenem pa prepovedujem vsak lov in drugo lovsko rekreiranje na mojem posestvu in brez moje vednosti. Jakob Savšek Lovec obstrelil domača psa Človek ne najde besed, s katerimi bi opisal dejanje člana lovske družine Polšnik, Jožeta PEVCA s Polšnika, ki je v večernih urah v petek, dne 2. 6. 1995, opravil pokol dveh nemških ovčarjev, zato je prav, da o tem dejanju izve tudi širša javnost in predvsem pristojni za to področje. Proti večeru usodnega petka se je mož odpeljal z džipom ogledat traso in izvira za predviden vodovod, se večkrat ustavil, za njim pa sta tekla eno in dvoletna ovčarja in sicer po gozdni poti v smeri proti Ostrežu. Pri malo daljšem ogledovanju trase je opazil, da psov ni v bližini, zato je zažvižgal, saj sta vedno pritekla na žvižg. V tistem trenutku je zaslišal tri strele in se takoj odpeljal v isto smer. Iz smeri s Prevega proti Polšniku je pripeljal lovec Pevec. Ko je ustavil vozilo, je povedal, da je ustrelil dva psa, na vprašanje, kje ju ima, je odgovoril, da ne ve in da gre zdaj domov. Ob tem razgovoru je pripeljal mimo še en krajan, ki je šel z možem iskat psa, saj je mož slutil, da gre za naša ovčarja. V neposredni bližini hiš naselja Preveg in vikerjd hiše Gabrijelovih so bile vidne krvave sledi, starejši ovčar je ležal pri vikendu v krvi in ves razmesarjen. Mož je pozval lovca naj dokonča svoje delo, ko ima tak pogum, vendar lovec tega ni storil in je odšel proti Polšniku. Po brezuspešnem iskanju mlajšega ovčarja je mož ob pomoči lastnikov vikenda naložil razmesarjenega ovčarja v avto in odpeljal proti domu ter nato takoj v Litijo na veterinarsko postajo. Ko je mož odpeljal, se je domov priv- Trpljenje, Minka, tvoje je minilo, k Bogu v večno srečo si odšla, solze nam oči rosijo, Bog daj,se v nebesih vidimo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in svakinje MINKE ROKAVEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za sv. maše, cvetje, sveče in za izrečeno sožalje. Posebno pa se zahvaljujemo g. župniku Antonu Dularju za lepe poslovilne besede in cerkvenim pevcem pri sv. maši. Hvala g. Evi Kovic za poslovilni govor. Zahvala velja gasilskemu društvu Jevnica, komunalno stanovanjskemu podjetju Litija in vsem, ki ste v teh težkih dneh pomagali. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta LADISLAVA REŽUNA se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem, sorodnikom in prijateljem ter vsem, ki ste sočustvovali z nami in darovali cvetje, sveče ali nam karkoli pomagali. Zahvaljujemo se osebju Doma Tišje in Zdravstvenega doma Litija za nego in nudeno pomoč ob njegovi dolgotrajni bolezni, gospodu dekanu za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. VSI NJEGOVI lekel ves moker, krvav in obstreljen mlajši ovčar z veliko rano na trebuhu ter ranami na nogah in drugje po telesu. S sinom sva skušala zaustaviti krvavitev, nato pa sva ga odpeljala na veterinarsko postajo. Najlepše se zahvaljujeva veterinarju g. Kukavici, ki je s strokovnostjo in prizadevnostjo skušal pomagati, vendar za starejšega ovčarja zaradi prehudih poškodb ni bilo pomoči in mu je z zadnjo injekcijo skrajšal bolečine. Oskrbel je mlajšega ovčarja, ki sva ga z možem zgodaj zjutraj odpeljala na veterinarsko kliniko v Ljubljani, kjer je zaradi operacij in terapije ostal v oskrbi 12 dni. To bi bila v grobem gola dejstva o nekem dogodku, vendar le ljudje s čutom do živali in narave lahko razumejo, kako mi je po vseh teh doživetjih. Ko to pišem, jokam, saj mi ne gre izpred oči vsa ta kri in trpljenje ovčarjev. Kako se počutite vi, g. Pevec, kot lovec, ki naj bi bil ljubitelj narave? Z izkazano srčno kulturo najbrž kar dobro. Verjetno boste dobili še kakšno priznanje od lovskih tovarišev za "dosledno" izvajanje predpisov. Gospodje lovci! V te hribe sem prišla živet in kmetovat, ker imam rada naravo, vse živali, domače in divje. Vsako jutro s srečo opazujem družinico srn, ki se pase pri kostanju pod hišo. Rada imam tudi vse ljudi, s svojim bivanjem ne želim nikogar motiti. Prosim, pustite nas pri miru! Svojo slo po ubijanju raje usmerite v kakšne bolj koristne aktivnosti, za najbolj agresivne strelce in ubijalce pa obstaja v svetu kar nekaj poligonov za urjenje - na mojo veliko žalost. Od države Slovenije pričakujem zagotovljeno pravno in fizično varnost pred streli lovcev v naseljih, po njivah in gozdovih. Pričakujem enakopravno zakonsko zaščito lastnine kmetov in kmetij, tako da bi bil poseg v lastnino možen le s pristankom lastnika ter za ustrezno odškodnino. Skrajni čas je, da se kmetje organizirano upremo priviligira-nemu statusu lovskih družin in priviligira-nemu nasilju nekaterih brezčutnih lovcev, ki to sploh ne bi smeli biti, kar pa jim za zdaj omogoča tudi veljavna zakonodaja. Gospodje in gospe poslanke, do kdaj še? Alberta Golobinek Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. M. Kačič ZAHVALA 18. septembra 1995 je izgubila boj z neozdravljivo boleznijo naša ljubljena hčerka, mamica, žena, sestra, teta, snaha MARI DA JOHNSTON roj. RIBIČ 26. 7. 1960 iz Gor. Loga Od nje smo se poslovili v Kanadi -Torontu 21. septembra 1995. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za darovano cvetje in sožalne brzojavke doma in v Kanadi. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Ivanu Peazarju iz slovenske župnije Marije brezmadežne za obiske, lep obred in poslovilne besede. Enako se zahvaljujemo zborovodju g. Krizmanu za zapete žalostinke. Vsi njeni domači ter mož Tom in sin Marko iz Toronta. Praznina moreča, samota povsod, kjer te išče srce, a kamor pogledam me spremljajo tvoje pridne roke. O preljubi mož in ati naš, prezgodaj si odšel od nas, hiša pusta, prazna je ostala, zemljica s trudom naprej se bo orala. Ko jesenska sapica odpihne svoj zadnji listič z drevesa, tako tiho in mirno si se za vedno poslovil od nas. V SPOMIN! 25. januarja mineva 10 let žalosti in praznine, odkar je nas mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ati, stari ata, brat in stric JOŽE ULČAR iz Reke - Gozda 20 Prihaja obdobje desetih pomladi, kar se je za tebe ustavilo zemeljsko življenje, za nas pa se nadaljuje tvoja začrtana pot z najlepšimi spomini nate. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi ZAHVALA Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena Te smrt je vzela, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. Z bolečino ob tako kruti izgubi sina, brata in strica FRANCIJA PERCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so čustvovali z nami, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se g. sosedi Jeraj, Zupanovim, g. župniku, pevcem, pogrebnemu zavodu in vsem ostalim. Vsem še enkrat Hvala. Njegovi: mami, sestra, Igor, Peter, Andraž. ZAHVALA Delo, trud, trpljenje, tvoje je bilo življenje. Ljubil si delo, ljubil si dom, Ob boleči izgubi našega dragega moža, zdaj pa brez tebe očeta in strica je prazen naš dom. ALOJZIJA JERIČA 29.5.1941 -6.111995 iz Kamnega vrha 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, vence, sveče in izraženo sožalje. Posebna hvala sosedom, g. župniku Karlu Geldu za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem, gasilcem, kolektivu Presada Gabrovka in govorniku g. Stanetu Mikliču za poslovilne besede. Hvaležni smo tudi pevskemu zboru KUD Gabrovka in trobentaču za zapete in zaigrane žalostinke. Za izredno skrb in zdravljenje v času bolezni se lepo zahvaljujemo dr. Ptičarjevi, dr. Sašiču in dr. Lebingerju. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala I Žalujoči: žena Alojzija, sinova Igor in Lado ter ostalo sorodstvo. V življenju le delo in skrbi si poznala, zdaj od vsega truda in kratkotrajne bolezni si zaspala. Odšla si v svet, kjer ni bolečin, za teboj bo ostal boleč spomin. ZAHVALA ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, in babice ANGELCE PRIJATELJ roj. Prelogar iz Litije (11.10.1930-01.09.1995) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Milojki Juteršek ter g. župniku Masniku za lep obred in društvu upokojencev Litija. Žalujoči: mož Ciril, hčerka Cvetka z družino in sin Jože. Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. 4. januarja 1996 je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi oče in stari oče AVGUST ADAMUE IZ RAZBOR št. 5 HVALA VSEM, KI SE GA SPOMINJATE ! Sin Rudi z družino ZAHVALA Le delo, trud, trpljenje izpolnjevalo je tvoje življenje. Vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. Pa pošle so ti moči in zatisnil utrujene si oči. 23. oktobra 1995 je po težki bolezni obstalo plemenito srce moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica JANEZA LAMOVŠKA z Tep pri Polšniku 19.6.1909-23.10.1995 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in bili z nami v teh žalostnih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena HVALA! Vsi njegovi Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi. Delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. A. M. Slomšek ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil dragi mož in brat FRANC VETTORAZ iz KRESNIC Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in maše. Hvala njegovemu prijatelju, g. Avgustu Martinšku za obiske ter pomoč v času bolezni. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. Todorju Sašiču za skrb in zdravljenje v času bolezni, g. župniku Tonetu Dularju pa za tople besede, mašo in lep pogrebni obred. Hvala kresniškemu cerkvenemu moškemu pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke ter g. Stanetu Pepelnaku za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala ! Žalujoči: žena Vika, brat Ivan in sestra Ivanka ter drugo sorodstvo. NASME] SE V ROZ1 MAMA, V PTIČKIH MI ZAPOj IN ME POLJUBI V ZLATEM ŽARKU SONCA. VEZI MED NAMA NIKDAR NE BO KONCA, SAJ NOSIM V SEBI TVOJO KRI S SEBOJ. (S. ŠALI) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame FRANČIŠKE ADAMU E ROJ. GORIŠEK IZ RAZBOR št. 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. HVALA VAM! Žalujoči: sin Rudi z družino. Ljubil si zemljo, ljubil si dom, zdaj pa brez tebe prazen je dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata in strica SLAVKA KASTELICA iz Zagozda 8, Dole pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sveto mašo, izrečeno sožalje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja g. župniku za lepo opravljen obred, sosedom Povšetovim, g. M. Vrtačniku za nagovor, Rdečemu križu, društvu upokojencev in pevskemu zboru s Polšnika. Žalujoči: žena Marija, sinovi Leopold, Martin in Marjan z družinami ter Milan V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, saj čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V. Arhar ZAHVALA po dolgi in težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, ati, brat, in stric ANTON GROS iz Jastrebnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Gospodu Jesencu hvala za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi novanje tnice Šmartna VTsak narod je ponosen na svoje korenine. Rad se spominja pomembnih mejnikov iz preteklosti. Še več, celo slovesno praznuje razne obletnice, ki so pomembne za ljudi in se spominja raznih dogodkov, ki so nekdaj človeku oblikovali življenje. Iz zgodovine, kije namreč najboljša učiteljica, se lahko marsikaj naučimo. «o France Kadunc Tako smo lani Šmarčani praznovali 860-letnico kraja. Zgodovinski viri namreč pravijo, da je že leta 1135 prihajal v Šmartno vikar (kaplan) iz pražupnije Šentvid pri Stični in je med našimi predniki deloval kot duhovnik. To je zaenkrat najstarejši podatek, ki nam je poznan. Prepričani pa smo lahko, da je kraj še starejši, saj je vikar prihajal sem zaradi ljudi, ki so tu že bivali, pa se - zaradi oddaljenosti - niso mogli udeležiti nedeljske božje službe v župnjiski cerkvi v Šentvidu pri Stični. Torej gre za pomemben mejnik v zgodovini kraja - 860 let vikariata v Šmartnem. Ker je ta obletnica verskega značaja, smo jo želeli praznovati predvsem v okviru cerkve. Ko pa smo zvedeli, da bo pri nas posvećenje diakonov ljubljanske nadškofije (študentov teološke fakultete, ki so končali peti letnik in postanejo naslednje leto duhov- niki), smo sklenili, da bo osrednja slovesnost, s katero bomo najlepše obeležili to obletnico. Priprave so stekle že zgodaj spomladi, svoj vrh pa so dosegle zadnje dneve pred praznikom. Duhovno je župnijo nekaj dni pred praznovanjem prenavljal misionar-pater Leopold Grčar, frančiškan z Brezij na Gorenjskem, s svojimi nagovori. Tako mlado kot staro mu je prisluhnilo. Za vse drugo pa so poskrbeli domačini, da je bila slovesnost enkratno doživetje. Naj omenim le glavne sodelavce. Pevci so imeli veliko vaj, da so izvajali Havdnovo Mis-so brevis in druge skladbe, ki so poslušalce navdušile. Ljudje so po vaseh spletli več sto metrov vencev, da smo lahko razkošno okrasili že tako lepo župnijsko cerkev in prostor pred njo. Drugi so postavili veliko mlajev z napisanimi dobrodošlicami. Dobre gospodinje so napekle veliko peciva, da smo mogli pogostiti vso množico, ki se je udeležila posvećenja. Spet drugi so usmerjali promet, da je slavje potekalo nemoteno. Bogoslužje v cerkvi je bilo dobro pripravljeno. Na sam praznik je vso slovesnost v cerkvi vodil naš nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar ob udeležbi številnih duhovnikov, narodnih noš in vernikov iz Šmartna in vse naše nadškofije. Prišli so tudi domači in sorodniki posvečenih diakonov. Slavja so se udeležile tudi politične osebnosti. Cerkev je bila polna kot že dolgo ne. Kasneje so mi vsi, s katerimi sem prišel v stik, zatrjevali, da je bilo vzdušje prijetno. Bog povrni vsem Šmarčanom, ki so pri tem sodelovali. Menim, da nismo mogli lepše obhajati 860-letnice župnije. Bog pa je hotel, da smo imeli v jeseni še eno prazno-vanje.Tudi to je bilo v okviru 860- letnice kraja. Obhajali smo Baragov dan. Med nas sta prišla celo dva škofa: poleg nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ki je predsedoval evharistični daritvi, še škof Jože Kvas in veliko duhovnikov. Našo župnijsko cerkev so namreč izbrali v naši dekaniji, da bi ljudje v tem delu Slovenije bolj spoznali misijonarskega škofa Friderika Baraga, ki je deloval med Indijanci v Ameriki v prejšnjem stoletju. Poleg Slomška je najresnejši kandidat za svetnika. Na Martinovo nedeljo, ko je naše "farno že-gnanje", smo sklenili praznovanja ob 860-letnici župnije. GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Občina Litija Ureja uredniški odbor: Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Jože Sevljak (odgovorni urednik), Dajana Žabkar. Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Zupančič TIsfc: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Občina Litija Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, za Glasilo Občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov. šmarskega šolstva •« Boris Žužek Začetki šolstva v Šmartnem segajo v leto 1665, ko je kraj dobil v zasebni hiši enorazrednico. dobrih dvesto let pozneje pa je takratni dekan Jožef Burger ustanovil prvo farno šolo, leta 1876 pa so odprli novo šolsko zgradbo s štirimi učilnicami, v katerih je potekal pouk vse do januarja 1964, ko so se učenci preselili v sedanje poslopje , kije, kljub večkratnim prizidavam, še vedno premajhno za enoizmenski pouk. Prireditve in akcije ob 330-letnici šolstva so potekale več kot leto dni, od novembra 1995. V tem času smo organizirali javno radijsko oddajo Veseli tobogan in izvedli tri projekte, v katerih so sodelovali vsi šolarji. Prvošolci in drugošolci so imeli temo o decembrskih, tretješolci in četrtošolci pa o spomladanskih praznikih, medtem ko so se na predmetni stopnji lotili teme Šmartno nekdaj in danes. V jubilejnem letuje kraj dobil tudi društvo prijateljev mladine, ki bo skrbelo za koristno preživljanje prostega časa šolarjev in mladine. Vprazničnem letu smo, s pomočjo Mini strstva za šolstvo in šport, občine Litija, podjetij in mnogih sponzorjev, precej spremenili okolico šole pa tudi njeno notranjost. Odkupili smo zemljišče za dve teniški igrišči, zasadili parkovne površine z drevjem in zelenjem ter postavili novo avtobusno postajališče ter ograjo med igriščem in cesto. Še večje spremembe je doživela notranjost. Povsem smo prenovili obe avli in namestili nove gardarobne omare, uredili oder, za- menjali dotrajno ozvočenje z novim, posodobili razsvetljavo in pohištvo v več učilnicah, računalniško opremili šolsko knjižnico in z zgraditvijo treh dodatnih prostorov nekoliko omilili prostorsko stisko. Šola je v jubilejnem letu dobila tudi svoj znak in zastavo. Praznovanje smo sklenili 8. decembra 1995 s svečano prireditvijo v kulturnem domu, ki so ji prisostvovali mnogi gostje, med njimi državna podsekretarka v Ministrstvu za šolstvo in šport, ga. Milka Brulc in litijski župan Mirko Kaplja, nekdanji sodelavci šmarske šole, starši, krajani in sedanji delavci. Kulturni program so izvajali mladinski pevski zbor domače šole, recitatorji in slovenski oktet, nato pa se je slavje nadeljevalo v šoli, kjer so si obiskovalci najprej ogledali razstavo učencev matične in podružničnih šol ter prenovljene prostore, za prijetno razpoloženje pa je na družabnem srečanju poskrbel domači ansambel Zimzelen. Slavje se je izteklo, vseh nalog pa, ki smo si jih šmarski šolniki ob jubileju zadali, še nismo uresničili, zato bomo z njimi na-deljevali letos. Izkušenj imamo dovolj, dobre volje tudi, potrebna bodo le še sredstva. Naj bo ta prispevek tudi zahvala vsem, ki ste šmarski šoli karkoli pomagali, da je lahko uspešno proslavila svoj jubilej. Dobrotnikov in sponzorjev je preveč, da bi jih našteval, zato še enkrat iskrena hvala vsem, ki imate zasluge za naše pridobitve; le-teh smo najbolj veseli delavci šole in učenci, ki se bomo v urejenem okolju ter preurejenih prostorih prijetneje počutili.