LETO XXXII.. ŠT. 26
Ptuj, 12. julija 1979
CENA 4 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUD8TVA
IZ VSEBINE
Debvci naj zahtevajo odgovornost (stran 3)
O prometni vzgoji Ptujčanov (stran 4)
Bomo sklepčni ali ne? (stran 5)
Naši pevci na Taboru v Šentvidu (stran 7)
Partizanski mnogoboj tetan 11)
MDA SLOVENSKE GORICE 79
V nedeljo prihod tretje izmene
Pretekli teden so brigadirji
11. izmene na MDA SG 79 preži-
veli izredno razgibano. Tistih
nekaj dežvnih dni, zaradi katerih
so morali ostati v naselju, so v
drugem delu prav gotovo nado-
knadili.
Tako kot v prvi izmeni je
tudi v tej izmeni uspel obrambni
dan. V soboto 7. julija, še v mraku
so naselje napadli diverzanti in
brigadini so jih kmalu ugnali. Za
tem so člani ptujskega Aerokluba
izvedli še zračni napad in briga-
dirji so se umaknili na varno. V
ptujski vojašnici so si za tem
ogledali razstavo orožja in pouč-
ne filme o narodni in civilni
zaščiti. Popoldne so na stelišču v
Rabelčji vasi pomerili svoje spo-
sobnosti v streljanju in metanju
bombe na cilj. Sledil je pohod, v
katerem so brigadirji morali
reševati številne naloge in topo-
grafije, na cilju v Mostju pa so se
za tem pogovarjali z borci o
zadnji bitki Lackove čete. Zvečer
so v kulturni dvorani priredili
domačini spoznavalni večer, na
katerem so se brigadirjem pred-
stavili tudi mladi iz Markovec in
na veliko začudenje so s seboj
pripeljali prave pravcate korante
z rušo vred.
V nedeljo, 8. julija so briga-
dirji odšli v Kumrovec, kjer so si
ogledali rojstno hišo tovariša Tita
in dom borcev in mladine Jugo-
slavije.   Popoldne   so   obiskali
naselje MDA Kozjansko 79 v
Bistrici ob Solti, kjer so se s
tamkajšnjimi brigadirji iz vse
Jugoslavije pomerili v športnem
srečanju.
V ponedeljek po dopoldan-
skem delu na trasi so se brigadirji
popoldne ponovno odpravili na-
zaj v Cikulane, da bi z udarni-
škim dolom na trasi nadoknadili
izgubljene ure zaradi dežja. Pri-
družili so se jim mladi iz Rogoz-
nice. Markovec. Dornave in Cir-
kulan in prepričani smo, da so
izgubljeno gotovo nadoknadili.
Zvečer so v Dornavi vsi udeležen-
ci pripravili skupni kulturni pro-
gram.
V torek 10. julija je bil za
brigadirje običajen delovni dan,
popoldne so imeli zadnjo pred-
avanje mladinske politične šole
Edvarda Kardelja, zvečer pa jim
je telesnokulturna skupnost Ptuj
pripravila športno tribuno.
Jutri, v petek bo v Dornavi
zelo zanimivo srečanje med bri-
gadirji in člani NK Drava Ptuj, ki
se bodo pomerili v nogometu. V
soboto, 14. julija pa bodo v
naselju potekals zaključne sveča-
nosti ob slovesu brigadirjev vseh
treh brigad druge izmene, kjer
bodo najboljši posamezniki in
brigade prejeli udarniške značke
in priznanja.
M. Ozmec
V petek 6. julija so naselje obiskali člani predsedstva OK ZSMS iz Nove
Gorice, odkoder so brigadirji MDB Simon Gregorčič. (FOTO: M.
Ozmec)
Medrepubliško
sodelovanje na dobrih tirib
čeprav smo vsa leta doslej ugotavljali, da so medrepubliška
srečanja občin SR Hrvatske in SR Slovenije dosegla svoj namen in že
presegla tradicionalne okvire, pa letošnja srečanja ne potekajo kot bi
morala. Predsedstvo občinskega sveta ZS Ptuj je ugotovilo, da nekatere j
akcije iz tega programa za letos niso izpeljane in da zato ne moremo
biti zadovoljni. To ni samo ugotovitev ptujske občine, podobno ugota-
vljajo tudi v ostalih občinah medrepubliškega sodelovanja. Vsakoletna
srečanja bratstva in prijateljstva so povezana z velikimi vlaganji, zato je
tudi potrebno, da ,se zagotovi enakovreden vpliv vseh sodelujočih občin.
Letos je v okviru medrepubliškega sodelovanja predsedujoča
občina Varaždin. Preteklo je že več kot šest mesecev v tem letu. vendar
skupnega programa srečanj še ni. Kljub temu aktivnosti tečejo, saj je
bilo iz programa 18. srečanj bratstva in prijateljstva že izvedenih veliko
■)rogramskih nalog. Do konca leta bo še več prireditev s področja
culturc. športa in gospodarstva. Vse pa naj bi medrepubliške odnose še
bolj utrdile in napovedale nove oblike sodelovanja.
Predsedstvo je tudi predlagalo, da se odgovorne za letošnja sreča-
nja opozori na neizvedene naloge, ki naj bodo v najkrajšem času tudi
izvedene. Menili so tudi. da se poišče ustrezno ime za odbor, ki vodi ta
srečanja in da se nemudoma pristopi k izdelavi programa prihodnjih
srečanj. Prepočasi se tudi uresničuje naloga izdaje Biltena srečanj. Ker
so v program vključuje vsako leto veliko nosilcev, bi bilo potrebno
sprejeti ustrezne dogovore s posameznimi nosiLci za izvedbo določenih
nalog.
MG
biovesno pn uunu
na Ostrem vrhu
Osrednje republiške proslave Dneva borca,
združene s 60 letnico KPJ, SKOJ-a in revolucionar-
nih sindikatov, 50 let umora Djura Djakoviča in
Nikole Hečimoviča in 35 let Lackovega odreda, se je
udeležilo okrog 30 tisoč delovnih ljudi in občanov
naše ter gostov iz o sosednjih republik in predstav-
nikov zamejskih Slovencev. Slavnostni govornik je
bil predsednik CK ZKS France Popit, ki je govoril o
pomenu zgodovinskih mejnikov in dogodkov,
revolucionarni poti delavskega razreda Jugoslavije in
Zveze komunistov kot njegove idejne sile ter o
današnjih aktualnih nalogah. Nekaj njegovih misli
objavljamo na 3. strani.
Po slavnostnem govoru se je pričel skrbno pri-
pravljen in odlično izveden prikaz naše revolucio-
narne poti od prve svetovne vojne do danes, v
programu je sodelovalo 2500 nastopajočih.
Program praznovanj pri Duhu na Ostrem vrhu se
je pričel že v maju, zaključen pa je bil z osrednjo
republiško proslavo Dneva borca 4. julija. Prireditve
so potekale pod nazivom Kozjak '79. Ob republiški
proslavi so odkrili spomenik Lackovemu odredu, ki
ga je predsednik Tito odlikoval z redom zaslug za
narod z zlato zvezdo, pred novim večnamenskim
objektom katerega so praviako poimenovali po tem
junaškem odredu, ki nosi ime narodnega heroja
Jožeta Lacka.
Slovesnosti pri Duhu na Ostrem vrhu se je udele-
žilo tudi veliko občanov iz ptujske občine, med njimi
nekdanji borci Lackovega odreda, rezervni starežine
in borci ter mladi, brigadirji MDA Slovenske gorice
79 in predstavniki DPO in društev.
1. kotar
France Popit govori zbrani množici
(fotoB. Rodc):
Prizorišče   in   izveden  program  sta  bila  veliko doživetje
(foto B. Rod«) i
PRED SEJO ZBOROV SO PTUJ
Tudi O analizi možnosti razvoja
v naslednjem srednjeročnem
obdobju
Delegati družbenopolitičnega zbora in zborov
združenega dela ter krajevnih skupnosti ptujske
^hčinske skupščine se bodo na 16. redni seji sestali
L ■ julija. Imeli bodo ločene seje, obravnavali pa
oodo precej skupnih točk dnevnega reda. Najpo-
"^cmbnejša je prav gotovo analiza možnosti razvoja
\^ »bdobje 1981 — 1985 s smernicami za pripravo
pžbenega plana za obdobje 1981-1985 v občini
'"J in v SR Sloveniji. Delegati bodo obravnavali
J^^^^r^JČila o uresničevanju določil zakona o združe-
^^rn delu v ptujski občini, o vplačanem posojilu za
esie ter o uresničevanju programa za izvajanje
'^Jf''''nih ukrepov v TOZD Živilska industrija
1^ eiovia« KK Ptuj. pobudo družbenega pravobra-
j '^"^ "samoupravljanja Ptuj glede priprave planskih
'KutTientov. in predloge odlokov o urbanističnem
|j^^'gramu občine, o urbanističnem načrtu mesta
ob'''  -"^      razvrstitvi in zavarovanju naravnih
^"čij ui spomenikov narave v občini Ptuj.
i^p** dnevnem redu je tudi osnutek odloka o spre-
nibi odloka o posebne^n občinskem davku od
"^^la proizvodov in od plačil za storitve v občini
gram""-^*^ sklepa o potrditvi investicijskega pro-
gradfinančnega programa za financiranje
(avi "■'^     adaptacije prostorov za službo AGP
^^Tiatska obdelava podatkov) občine Ptuj na*
Trgu mladinskih delovnih brigad 1.
Delegati bodo odločali tudi o predlogih odločb
o dopolnitvah odločb o ustanovitvi osnovnih šol
Tone Žnidarič. F-ranc Osojnik in o ustanovitvi nove
osnovne šole v Ptuju, o predlogih sklepov o potrditvi
statuta osnovne šole Maks Bračič v Cirkulanah in
osnovne šole v Leskovcu. Na dnevnem redu so še
volitve in imenovanja ter vprašanja delegatov.
Delegati zbora krajevnih skupnosti bodo obrav-
navali še predlog odloka o razširitvi obveznosti
plačevanja krajevnega samoprispevka, uvedenega
na območju krajevne skupnosti Podlehnik ter
osnutek odloka o določitvi območja in imenu dela
katastrske občine Stražgojnca na območju ptujske
občine.
Delegati občinskih zborov bi naj razpravljali in
sprejemali tudi osnutek samoupravnega sporazuma
o oblikovanju in o postopnem prehodu na eko-
nomske stanarine v občini Ptuj. Po zadnjih infor-
macijah pa občinske skupščine niso podpisnice tega
sporazuma, tako da trenutnone vemo. če bo osnutek
v obravnavi. Vendar, če ga že na slcupščini ni po-
trebno sprejemati je prav. da ga delegati vsaj
obravnavajo in povedosvoje pripombek osnutku, ki
bo v razpravi do"2U. avgusta.
N. D.
ZA SUŠO MOCA
Izleda, da se je letošnje vreme zarotilo proti kme-
tijstvu, vedno je drugače kot bi kmetovalci želeli in
kot bi bilo za normalno letino nujno potrebno. Po
mokrem marcu, ki so ga nekoč imenovali sušeč, je
sledil suh april in vroč sušen maj, za tem mokrota,
preveč mokrote, ki je noče in noče biti konca.
V nedeljo, 8. julija je v popoldanskem času celotno
naše območje prešlo neurje z močnim nalivom in jo
zagodlo številnim turistom in drugim ljubiteljem na-
rave, predvsem pa tistim, ki so v nedeljo popoldne
načrtovali prireditve na prostem.
Močan in razmeroma dolgotrajen naliv, dobro uro in
pol, je prizadel tudi številne stanovalce Ptuja. Sla-
povi vode iz strešnih žlebov in curki čez žlebove so
ulice kmalu spremenili v hudournike in voda je zalila
številne kleti. Posebno prizadeti so bili stanovalci v
zasebnih hišah v okolici gradbišča v Rabelčje vasi,
prav tako pa tudi v nekaterih predelih starega dela
mesta, da območja Budina-Brstje niti ne omenjamo,
saj je znano, da je tam marsikatera klet postala,,cis-
terna" za vodo.
Dolgotrajni naliv je tudi razmočil posevke pšenice
na Dravskem in Ptujskem polju, zaradi česar ni bilo
moč začeti z žetvijo tako kot so kmetovalci načrtova-
li. Zaradi neugodnega vremena, prej suše, potem čez-
merne moče, je žetev že itak zakasnila za dober te-
den, če bo pa vreme nagajalo še naprej, obstaja ne-
varnost, da bo pridelek pšenice še slabši tako po koli-
čini kot po kakovosti.
Glede na vse večji problem hrane v svetu in na po-
dražitev pšenice tako na domačem kot na svetovnem
trgu, bodo kmetijske delovne organizacije in zasebni
kmetovalci prav gotovo zastavili vse sile, predvsem
pa razpoložljive stroje, da bodo izkoristili vsako uro
ustrenega vremena, da bo pšenica pospravljena do
zadnjega zrna
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
12. julij 1979- TEDNIK
ZA URESNIČEVANJE NACEL DELITVE
PO DELU
Ocena aktivnosti
pri sprejemu
programov
Na svoji 16. seji je predsedstvo občinskega sveta ZS F*tuj ocenilo
spremljanje aktivnosti v osnovnih organizacijah sindikata glede ures-
ničevanja načel delitve po delu. Aktivnosti so bile v občini usklajene z
občinskimi konferencami ZKS. socialistične zveze, zveze socialistične
mladine in z izvrSnim svetom SO Ptuj. Po predhodnih posvetovanjih, ki
so bila organizirana na več nivojih, je sledila konkretna akcija.
Pri občinskem svetu ZS Ptuj je predsedstvo sprejelo funkcijo ope-
rativnega spremljanja te aktivnosti. Ob tem je bil imenovan I5-članski
svet za vprašanja delitve dohodka m osebnih dohodkov. Poleg ne-
posrednih oblik seznanjanja najodgovornejših delavcev z nalogami na
področju uresničevanja stališč republiškega sveta ZS Slovenije o pri-
dobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po
delu, so bila dana tudi pismena navodila za izpeljavo akcije in rokovno
opredeljene naloge.
Predsedstvo je ocenilo, daje v občini sicer ta aktivnost bila uspešna,
da pa ne moremo biti zadovoljni z rezultati v dislociranih obratih in
enotah. V teh so iskali najrazličnejše odgovore za svojo nedejavnost in
navajali, da ta vprašanja rešujejo na nivoju delovne organizacije, da niso
obveščeni in podobno. Tako je na dlani, da dislocirani obrati malo
sodelujejo pri samoupravnem odločanju in so premalo vključeni v
družbeno-politično delo tako v samih enotah kot v okviru občine. V
osnovnih organizacijah sindikata so bili sklicani razširjeni sestanki
izvršnih odborov v mesecu juniju, na teh pa so bili sprejeti programi
aktivnosti z opredelitvijo rokov in nosilcev posameznih nalog.
V teh programih so zabeležena glavna vprašanja delitve po delu, ki
jih bo potrebno ustrezno razrešiti in vnesti v samoupravne splošne akte
do konca leta, da ne bo nepotrebnih presenečenj s prvim januarjem 1980.
Med nje sodijo nagrajevanje po delu glede na delovni prispevek posa-
meznika; delavci v proizvodnji zahtevajo, da se ustrezno uredi nagra-
jevanje delavcev v skupnih službah in enotah vzdrževanja in na podlagi
tega svobodno menjavo dela med delovnimi skupnostmi skupnih služb
in temeljnimi organizacijami. Na ta način bi se naj presekal odliv
strokovnih delavcev iz proizvodnje v druge dejavnosti. Tudi dohodkovni
odnosi v skladu z določili zakona o združenem delu se prepočasi uve-
ljavljajo in še vedno prevladujejo stari odnosi na podlagi marž.
Razprave v temeljnih organizacijah so tudi pokazale, da se delavci
zavzemajo za to, da se stroški prehrane pokrivajo iz dohodka in ne iz
čistega dohodka. Če pa tega ne bi uspeli urediti, bi po sedanjem stanju
ostalo v ptujski občini brez tople malice okrog 1600 delavcev, ker ne
ustvarjajo dovolj čistega dohodka.
Poleg tega se predlaga, da se sprejmejo občinski in regionalni
dogovori za usmerjanje delitve, da bi ne prihajalo do neskladij zlasti v
odnosih nematerialne do materialne proizvodnje. Večina delavcev je
tudi izrazila mnenje, dana osnovi določil stališč republiškega sveta ZS ni
mogoče objektivno določati osebnih dohodkov iz minulega dela in da so
v tem pogledu stališča nedorečena ter kot taka neizvedljiva.
Ob koncu bi lahko zaključili,da so bile vse aktivnosti okrog ures-
ničevanja stališč republiškega sveta v ptujski občini dobro zastavljena ir
v potrebni širini. Trdimo lahko tudi, da so se v te aktivnosti premalo
vključevale ostale družbeno-politične organizacije. Vse preveč namreč
prevladuje mnenje, daje delitev po delu le izključna naloga sindikatov.
Povsod tam. kjer niso sprejeli določenih aktivnosti v predvidenem času,
bodo morali po počitnicah pohiteti, da ne bo prišlo do negodovanj v
delovnih kolektivih, ko bo potrebno preiti v konkretno uresničevanje
stališč republiškega sveta oziroma načel delitve po delu.
Pripravila: MG
SDK PTUJ
Pred izdelavo
analize o polletnem
gospodarjenju
v letošnjem letu so v službi družbenega knjigovodstva - podružnici
Ptuj izdali več informacij za potrebe različnih koristnikov. Med drugim
s«."- pripravili informacijo o investicijah v teku za čas od prvega januarja
do 3 1. marca 1979. analizo gospodarjenja družbenih dejavnosti za enako
obdobje ter gibanje osebne in skupne porabe v teh dejavnosti, primer-
jalno analizo gibanja vzrokov padanja ekonomičnosti v nekaterih OZD
, ptujske občine in informacijo o gibanju DO v gospodarstvu in družbenih
dejavnostih v obdobju januar - marec 1979.
Po podatkih iz informacije o investicijah v teku je bilo v ptujski občini
3i. marca letos pri 58 investitorjih 57 investicijskih objektov v skupni
predračunsKi vrednosti i milijarde 447 milijonov 554 tisoč dinarjev. Ta
Ziiesck zajema tudi prekoračitve, ki so udeležene s sedmimi odstotki ali
v absolutnem znesku 106 milijonov 704 tisoč dinarjev. Vzrok za pre-
koračitve je iskati v večjem obsegu del in porastu cen. Najpogosteje so
z.iheležene pri dolgotrajnih gradnjah, saj nekatere segajo celo v leto
1974, Naj večje prekorači t ve pa so zabeležene v trgovini in sicer kar s 36.1
odstotkom. Dodati je tudi da so te v negospodarstvu znatno višje kot v
gospodarstvu. V gospodarske naložbe je usmerjenih čez milijardo di-
narjev, v industrijo pa nekaj čez 700 milijonov dinarjev.
Cc pogledamo strukturo sredstev vidimo, da so najpogostejši viri
naslednji: lastni z okrog 55 odstotkov, sledijo dt)mači krediti in združena
sredstva, ki znašajo le okrog 5 odstotkov. Po stanju investicij na dan I,
januarja 1979 pa je stanje nekoliko drugače, povišal seje odstotek lastnih
sredstev, znižala so se kreditna sredstva, vendar pa so pod pričakt)vanji
združena sredstva, ki znašajo le 0.6 odstotka. Vse to narekuje, da bo
potrebno na področju združevanja sredstev le nekaj pokreniti.
V ormoški občini so imeli v tem obdobju 14 investicijskih objektov pri
6 investitorjih, skupna predračunska vrednost pa znaša 64 milijonov 948
tisoč dinarjev. Od tega je 12 objektov \ gospodarstvu v vrednosti 57
milijonov 374 tisoč dinarjev ali 88 odstotkov vseh investicij je v gospo-
darstvu. Pri virih sredstev je slika nekoliko drugačna: lastnih virov je 25.5
odstotkov, kreditov 49.6 odstotkov in združenih sredstev 24.9odstotkov.
Pri službi v tem trenutku vlagajo več naporov, da se zaključi delo pri
i/delavi primerjalne analize za temeljnoorganizacijo AGlS-aGumarno.
Računajo, da bo končana do septembra. Poleg tega bodo že v mesecu
avgustu izdelali analizo o gospodarjenju OZD ptujske občine v prvem
polletju letos. Do 15. avgusta bo izdelana kratka analiza gospodarjenja,
do konca avgusta pa obsežnejša analiza s primerjalnimi tabelami.
MG
ANTON FAJFARIC, DOBITNIK SAMOUPRAVUALSKEGA PRIZNANJA 1979
Priznanje, ki je obenem presenečenje
in nova vzpodbuda
Njegov videz izdaja skromnega
človeka. Besede, ki jih izreče
ptiudarjajo njegovo vero v življe-
nje in nenehno delo za boljši
jutrišnji dan. Ce ga ne bi poznali,
bi dejali, s čim ta človek navdušu-
je? Res je. ni visoke postave, je pa
velik po dejanjih.
V teh dneh. ko je prejel prizna-
nje samoupravljavcev 1979. je bil
v središču pozornosti. Ko smo ga
pred dnevi obiskali na domu. je
dejal, da je že naveličan vse te
pozornosti, ki je je bil deležen v
zadnjih dneh. K nam je pristopila
tudi žena in hudomušno pripo-
mnila, ali ni bil že prevečkrat
naslikan?
Na vprašanja odgovarja brez
zadrege. Čemu ne bi, saj ga je
življenje ojeklenilo. Dela v delo-
vni organizaciji TGA »Boris Ki-
drič« Kidričevo TOZD Vzdrže-
vanje; opravlja dela in naloge
skupinovodje kleparskih delav-
cev. V družbenopolitično delo se
je vključil že zelo zgodaj. Takoj
po vrnitvi iz taborišč Dachau,
Buchenwald in Litomeričice, seje
vključil v delo mladinske organi-
zacije, zatem je delal v okrajnem
ljudskem odboru.
Tudi v sindikalno delo se je
vključil zelo zgodaj. Še preden se
je zaposlil v TGA, je delal v
mestnih obrtnih delavnicah, kjer
je bil sindikalni poverjenik; za-
tem pa je opravljal vrsto drugih
odgovornih nalog v sindikalni
organizaciji. Še največ dela je
bilo v sindikatih takrat, ko so
pričeli v TGA ustanavljati temelj-
ne organizacije. Potrebno se je
bilo do popolnosti angažirati,
poudarja tov. Fajfarič, .saj mar-
sikdo ni »spoznal« potrebe po
novi organiziranosti.
V zadnjem času se je precej
angažiral pri delu komisije za
delitev osebnih dohodkov po
vloženem delu. Tudi na tem
področju je mnogo težav. Kot je
dejal tov. Fajfarič. vsak bi rad le
velik osebni dohodek. V skupini,
kjer je bil. so ocenjevali dela, ne
pa delavca. Vendar niso uspeli
doseči, da bi bil delavec plačan
"»odelu. Ni izdelanih normativov,
crivdo za to pa nosijo tudi vodilni
delavci v tovarni in družbenopoli-
tične organizacije, ki bi se morale
bolj angažirati kot doslej.
Najvažnejše v tem trenutku
pred sindikalnimi delavci pa je in
zato se bori tudi tov. Fajfarič, da
se pripelje delavsko samoupra-
vljanje tako daleč, da bo res
proizvajalec odločal o vseh vpra-
šanjih in da se v praksi dokončno
uresničijo določila zakona o zdru-
ženem delu.
.,Dober sindikalni delavec, se
mora pokazati tudi z delom v
krajevni skupnosti. Lahko reče-
mo, da je naš sogovornik pri tem
zelo uspešen. Dela v različnih
organih pri krajeVflliricupnosti
Bratje Reš.
Med drugim je tudi član sveta
krajevne skupnosti. V krajevni
skupnosti so se po reorganizaciji
bivše krajevne skupnosti Ptuj
precej angažirali. Uspelo jim je
realizirati veČ nalog. Veliko napo-
rov so vključili za realizacijo
programa asfalta, še več truda pa
so vložili v priprave na gradnjo
doma občanov. Sedaj sicer že
razpolagajo z lokacijo bodočejga
doma. vendar bo potrebno veliko
dela, da bo gradnja tudi stekla in
da bodo v skupnosti uresničili vse
programske naloge.
Za razvoj krajevne samouprave
je izredno pomemben dom kraja-
nov. »Dom želimo še zaradi tega,
da mladim omogočimo, da se
bodo lahko sestajali, ker se ne
moremo sprijazniti z dejstvom,
da bi naša mladina ne delala,« je
še posebej poudaril tov. Fajfarič.
Kot sindikalni delavec si tudi
prizadeva, da bi bil sindikat še
bolj prisoten pri razreševanju
problemov v krajevnih skupno-
stih. Čeprav gre za novo obliko
dela, ki pa je bila že sedaj prisot-
na, vendar ne v toliki meri, pa si
je potrebno res prizadevati, da se
bo ta tudi uveljavila. Nekaterim
sindikalnim delavcem lahko oči-
tamo, da so pri delu v krajevni
samoupravi precej pasivni. Ob
koncu je tov. Fajfarič poudaril,
da si bo tudi pri nadaljnjem delu
v sindikatih prizadeval za dosled-
no uresničevanje zakona o zdru-
ženem delu in načela delitve po
delu.
Želimo mu, da bi njegovo delo
tudi v prihodnje bilo tako uspeš-
no kot doslej!
MG
Anton Fajfarič
Posnetek: OM
TUDI V 0RM02U 0 EKONOMSKI STANARINI
STANOVALEC - UPRAVLJALEC
DRUŽBENEGA STANOVANJA
Dalj časa so imeli občani občine Ormož
priložnost, da razpravljajo o novih družbe-
noekonomskih   odnosih   v   stanovanjskem
gospodarstvu. Cilji javne razprave so bili jasni
in Konkretni, eden od ciljev je prav gotovo ta,
da je treba zgraditi čimveč stanovanj, pn tem
pa ne pozabljati na nove družbenoekonomske
odnose med stanovanjsko skupnostjo, graditelji
in uporabniki stanovanj. Tako bo sedaj treba
ponovno organizirati,ponekod pa samo oživeti
hišne svete in jim zaupati tiste naloge, ki so jih
pred leti že imeli, organe in    razna   telesa
samoupravne stanovanjske skupnosti pa raz-
bremeniti   oziroma  jih   usmeriti   na   druga
področja stanovanjske politike.
V javnih razpravah oziroma sekcijah in kon-
ferencah se je velikokrat pojavljalo vprašanje,
kaj je ekonomska stanarina in kaj je dražje
stanovanje. Vprašanji sta skoraj enaki. Pome-
nita, da bomo s povišanjem cen oziroma stana-
rin končno dosegli ekonomsko ceno stanovanj-
ske površine oziroma ekonomsko raven.
Pomeni tudi to, da bomo v SR Sloveniji
postopno za 30 odstotkov letno zvišali stana-
rine, tako da bomo do leta 1983 dosegli
ekonomsko ceno stanovanja. V tej ceni so zdru-
ženi .stroški vzdrževanja, stroški upravljanja,
amortizacija in funkcionalni izdatki (brez
vodarine, telefona, odvoza smeti itd.)
Do leta 1983 se nam torej obeta dražja stana-
rina, ki ima na vsak način pozitivna opravičila.
V preteklih letih smo v preveliki težnji po
pridobivanju standarda povsem pozabili in
zanemarili gosDodarienie s stanovanii v
družbeni lastnini. Premalo smo gradili in da bi
bila mera polna, smo se do družbenih stano-
vanj prav mačehovsko obnašali. Tudi nizka
stanarina je bila vzrok za slabo ravnanje s
stanovanji in objekti, ki so sodili k njim.
Takšna stanarina tudi ni krila minimalnih
stroškov za vzdrževanje stanovanj, kaj šele, da
bi omogočila enostavno reprodukcijo in grad-
njo novih stanovanj.
Da bi se izognili vsem težavam, smo tudi v
stanovanjsko gospodarstvo uvedli nove
družbenoekonomske odnose, ki morajo vplivati
na hitrejšo gradnjo in boljše gospodarjenje s
stanovanji. Ob tem si moramo zapomniti, daje
vsak sam dolžan dobro skrbeti za svoje stano-
vanje, bodisi to v družbeni ali zasebni lasti. Z
uvedbo ekonomskih odnosov bomo tudi
zagotovili socialno pravičnost in morda
vzpostavili   boljše   vezi   med   stanovalci   v
družbenih stanovanjih in lastniki zasebnih
stanovanj, ki nikakor niso ,,priviligiran sloj" v
naši družbi.
Morda še beseda o financiranju stanovanjske
gradnje. Delovne organizacije bodo v prihodnje
za stanovanja lahko koristile samo sredstva iz
čistega dohodka temeljne organizacije združe-
nega dela in ne iz bruto osebnega dohodka kot
to doslej. Uvaja se tudi novo zakonsko dolo-
čilo, ki pravi, da morajo vsi, tudi tisti, ki
dobijo stanovanje od skupnosti, smi prispevati
denar za stanovanje.
SLAB ODZIV
Kar precej časa je v občini Ormož tekla raz-
prava o problemih stanovanjske politike. Naj-
prej je o tem razpravljala občinska organiza-
cija ZKS Ormož, kasneje še sindikat in socia-
listična zveza. Sodeč po udeležbi in organizi-
ranju javnih razprav je mogoče sklepati, da
občanov sploh ne zanimajo nove smeri, novi
tokovi v stanovanjskem gospodarstvu in da
stnovanjska problematika v občini ni aktualna.
niti pereča. Javne razprave so o teh vprašanjih
organizirali v Središču, Ormožu, Podgorcih in
pri Tomažu.
Na problemsko konferenco,ki je bila prejšnji
petek v Ormožu, v dvorani delavske univerze, je
od 143 vabljenih delegatov prišlo samo okli 50!
Ob tem je treba poudariti, da bo prepozno
,,klicanje na pomoč", ko bo cena stanovanj
narasla za 90 odstotkov in ko bo v vsakem
stanovanjskem bloku treba oblikovati in orga-
nizirati hišni svet ali kurilni odbor. Ce hočemo,
da stanovalec zares postane upravljalec svojega
stanovanja, potem moramo uvesti nove
družbenoekonomske odnose, ki pa so pogojni z
organiziranjem hišne samouprave in višjo
stanarino.
Slab odziv^ kar je presenečenje, je bil tudi v
TOZDIH. Javne tribune so organiziran le v
tovarni sladkorja, ,,Jože Kerenčič" in Kmetij-
skem kombinatu. Ni še vse zamujeno, zdto je
potrebno stanovanjsko problematiko razširiti
na vse stanovalce, so menili razpravlialci na
problemski konferenci. Mlade družme bi -se
morale zanimati za stanovanja fn mladi-' .bi
morali biti pobudniki za reševanje stanovaoj-
ske politike. Od 86 hišnih svatov, toliko bi iih
moralo biti, sta o tej problematiki razpravljaja
samo dva.
Na zborih stanovalcev in hišnih svetih v
bodoče ne bi smeli razpravljati samo o pometa-
nju stopnic, pobiranju cigaretnih ogorkov in o
umazanih čevljiv, to niso novi družbenoeko-
nomski odnosi, razpravljati bo treba o nabavi
kurjave, o upravičenosti ekonomske stanarine,
o amortizaciji itd. Večjih problemov v zvezi z
novim organiziranjem v Ormožu ne bi smelo
biti, kajti 400 stanovanj le ne predstavlja tisto
mnoštvo različnih misli in teženj.
NEKAJ KONKRETNIH PREDLOGOV
V Ormožu so menili, da je stanovanje ele-
ment celovite družbeno—ekonomske reproduk-
cije in je tako bistvena sestavina ekonomske in
socialne varnosti delovnega človeka in občana
ne glede na lastništvo. Stanovanje je tudi del
namenskega premoženja in gospodarjenje z
njim je samoupravljanje. Predlagajo, da je
treba ustanoviti enote za pridobivanje in ureje-
vanje stavbnih zemljišč, ukiniti takoimenovani
monopol nad stavbnimi zemljišči, pristopiti
k usmerjeni gradnji stanovanj za znanega kupca
ter graditi stanovanja s takšnimi sredstvi, ki jiti
v občini namensko in solidarnostno združujejo.
Med predlogi je tudi ta, da bi za individualno
gradnjo izločali 30 odstotkov sredstev, za
družbeno pa 70 odstotkov. Prav tako bi morali
gradnjo stanovanj usmeriti v etažni sistem. ^
Ormožu še predlagajo, da bi se sredstva, ki se
združujejo pri skupnosti pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja, morala zbirati v občin'-
Treba je reči, da so razmišljali tudi o tistih
hišah, ki imajo zgodovinsko vrednost in sod\'}p
med spomenike naše kulturne dediščine, da K
beseda bila tudi o arheoloških izkopavanjih, k'
bremenijo stano\anjski dinar.
Skratka nanizanih problemov in odprtih
vprašani je bilo veliko. Kljub slabemu odzivu
stanovalcev, je problemska konferenca socia-
listične zveze zadela v srčico problema: beseda
je bila o ekonomski stanarini in ne nazadnje
tudi o uveljavljanju in razvoju novih
družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskerji
gospodarstvu, tudi o hiŠni samoupravi, kuril_
nih odborih, o hiši na Ptujski 20 in o tem, da J'
'-iureinlČei^aaje politika st&novaojske eradnj^
glede na socialno^-v^tnost- delavcev, celotnegs
gospodar.sk-ega razvoja iri stabilizacijskih priza_
devanj v. §redjšeu pokornosti vseh družbenir
dejavnikov in celotni družbenopolitične skuB
nosti. t)esediloin posnetka:zl
Tudi v tem novem stanovanjdcem bloku v Središču ob Dravi
bodo morali oblikovati in organizirati hišni svet in zbor
stanovalcev
Največ stanovanj je zgradila tovarna dadkorja, okoli 100.
TEDNIK -i2i""i^Q79
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
IZ GOVORA FRANCETA POPITA, PREDSEDNIKA CK ZKS
„DELA vel NAJ ZAHTEVAJO
ODGOVORNOST..."
Slavnostni govornik na osrednji
slovenski proslavi ob dr^u bor-
ca je bil FRANCE POPIT, pred-
sednik centralnega komiteja ZK
Slovenije. V svojem govoru je
tovariš Popit orisal revolucionar-
rto pot KPJ, prizadevanja za
njeno enotnost in povezanost z
množicami. Med najnaprednejši-
mi sta bila Djuro Djakovič in
Nikola Hečimovič, ki sta bila
zločinsko umorjena pred 50 leti v
neposredni bližini kraja, kjer je
bila ta veličastna proslava pri
Duhu na Ostrem vrhu.
Za tem je tov. Popit poudaril, da
smo slovenski komunisti ponosni
na to, da smo v najtežavnejšem
predvojnem obdobju odločno
podprli tov. Tita pri uresničeva-
nju programa KPJ in nadaljeval,
da smo se v vseh obdobjih
revolucionarnega delovanja glo-
boko zavedali, da komunisti
nimamo nikakšnih svojih intere-
sov, ki bi bili zunaj delavskega
razreda in naroda. Nato je naka-
zal dinamični razvoj naše družbe
in opozoril na posamezne proble-
me na sedanji stopnji našega boja
za socializem. Citiramo nekaj
njegovih misli:
»Za vrsto težav in nedoslednosti
se poskuša, zlasti pri branilcih
starih državno in skupinsko la-
stninskih odnosov, najti krivca v
samoupravljanju, v zahtevah de-
lavcev,  da  odločajo  in  imajo
vpogled v usodo dohodka, ki so ga
ustvarili s svojim delom. Treba je
samo pogledati, kdo je nosilec
oziroma predlagatelj odločitev, ki
dvigajo potrošnjo, proračunsko,
investicijsko in drugo čez in mimo
planskih okvirov, kdo ima v rokah
škarje in platno pri tem...«
»Delavci naj zahtevajo odgovor-
nost vseh tistih, ki so predlagali
odločitve, za katere so morali
vedeti, da niso skladne s splošnimi
zahtevami po stabilizaciji, s pla-
nom in resolucijo o tekoči ekonom-
ski politiki.«
»Ukrepi državne administracije
pa so potrebni, da se z njimi na
vseh ravneh disciplinira tiste, ki ne
žive na svoj, ampak na tuj račun,
na račun drugod ustvarjenega
dohodka.«
»Prav zdaj smo na začetku
priprav novega plana, še bolj
ambicioznega in še zahtevnejšega
od sedanjega. Na doseženem bomo
morali podvreči kritični oceni in
morebitnemu delnemu prevredno-
tenju strateške razvojne usmeritve
ter opredeljevanje razvojnih pred-
nostnih nalog. Upoštevati bomo
morali mednarodno, zlasti energet-
sko, surovinsko in prehrambeno
krizo...«
»Kljub varčevanju, spoštovanju
dogovorjenih obveznosti, bolj go.^-
podarnemu obnašanju, večji disci-
plini in produktivnosti, ni potrebe,
da bi naši ljudje morali živeti
slabše. Prav pa je, da se teh
nevarnosti zavedamo, da smo
občutljivi do njih, da se z njimi
odločno spopademo z uporabo vseh
demokratičnih sredstev in ustanov
našega političnega sistema, da bi
ne bili jutri prisiljeni živeti slabše
in za ceno veliko bolj ostrih in za
družbo dragih ukrepov.«
France Popit: »Ob tem se tudi v praksi kaže moč naše družbe in ustvar-
jalna energija naših delovnih ljudi.«
FotorB. Rode
Ob praznovanju
dneva borca
Na tromeji lovskih revirjev LD Slovenska Bistrica, LD Oplotnica in
TOZD Gozdno gospodarstvo Oplotnica je bila letos osrednja svečanost na
območju občine Slovenska Bistrica, posvečena praznovanju 4. julija,
dneva borca. Tukaj so v nedeljo, 1. julija dopoldne, ob lepem vremenu in
večjem številu Bistričanov in domačinov odkrili spominsko obeležje Štefa-
nu Dovniku, Avgustu Dvoršaku in Simonu JanžiCu, borcem Sercerjcvc
brigade, ki so tukaj padli pod streli okupatorja v boju za svobodo. Padli so
ob vrnitvi v brigado, v neposredni bližini svojih domov, svojih najbližjih.
Ta tragični dogodek in veliko vlogo bojev pohorskih partizanov
nasploh je v osrednjem govoru poudaril tudi Ladislav Cvahte, predsednik
OK SZDL Slovenska Bistrica, pred odkritjem spominskega obeležja pri
Juhartovi domačiji. Na težke trenutke pohorskih partizanov in kmetov, ki
so tukaj v veliki meri sodelovali in pomagali osvobodilnemu boju, je
spominjal tudi kulturni program po odkritju spominskega obeležja. Izvedli
so ga člani DPD Svoboda Slovenska Bistrica.
S posebnim sklepom skupščin LD Oplotnica, LD Slovenska Bistrica in
Gozdnega gospodarstva Oplotnica, ki ga je ob spominskem obeležju
prebral Rudi Smolar, so se vsi, ki so sodelovali pri postavitvi spominskega
obeležja, ob njegovem odkritju zavezali, da ga bodo tudi redno vzdrževali
skupno z okoljem. Spomenik pa bo postal Se tesnejša vez med lovci,
gozdnimi delavci in prebivalci teh krajev, saj so se že pri postavitvi spome-
nika in ureditvi okolja, dogovorili za trajnejše sodelovanje. Medsebojno si
bodo pomagali tudi pri hitrejšem razvoju teh pohorskih krajev. Nekatere
od dogovorov pa nameravajo trajno ohraniti. Tako se bodo tudi v prihod-
nje ob spomeniku redno sestajali in prirejali razna srečanja.
Viktor Horvat
Srečanje
samoupravljalcev
Jugoslavije
Letošnjega srečanja samoupravljavcev Jugoslavije, kije bilo 27. in
28. junija v Novem Sadu, se je udeležilo kakih 500 delegatov iz vse
Jugoslavije, od teh pa nas je bilo 37 iz Slovenije. Slavnostno vzdušje v
glavnem mestu avtonomne pokrajine Vojvodine je dalo poseben čar
dnevu, kije z velikimi črkami vpisan v razvoju jugoslovanskih narodov
in narodnosti: 27. junij — dan samoupravljavcev Jugoslavije.
Poleg delegatov se je srečanja udeležilo večje število uglednih
jugoslovanskih osebnosti, med drugimi predsednik skupščine SFRJ
Dragoslav Markovič. predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije
Todo Kurtovič. predsednik sveta ZS Jugoslavije Mika Špiljak. pred-
sednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Ilija Vakič, podpredsednik
ZIS Andrej Mannc in še vrsta drugih uglednih osebnosti iz političnega
in gospodarskega življenja ter znanstvenih ustanov.
Na srečanju so bili navzoči tudi nekateri heroji dela iz prvih let
povojne graditve Jugoslavije, med njimi je žel največ pozornosti Alija
Sirotanovič. svetovni rekorder—rudar iz Breze, nadalje predsednik
prvega delavskega sveta v Jugoslaviji Ante Gabehč iz Splita in drugi.
Ko je na II. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije maja 1971
tovariš Tito dejal, da praksa v naši stvarnosti dokazuje, daje največja
moč samoupravljanja v tem. da osvobaja ustvarjalno iniciativno naj-
širših delovnih množic in ob tem odpira nadaljnje poti osvobajanja dela
in človeške osebnosti, kar dviga dostojanstvo delovnih ljudi kot nosilcev
ustvarjalnosti in napredka, je imel v mislih tudi druge elemente razvoja
družbeno ekonomskih odnosov.
Novi odnosi v družbi pogojujejo tudi nove oblike dela, organizi-
ranja in upravljanja. Prav to .so imeli v mislih tudi organizatorji leto-
šnjega srečanja, kije potekalo pod geslom: Samoupravno planiranje v
združenem delu.
Ni samo slučaj, da letos posvečamo izredno pozornost planiranju,
saj je bistveni pogoj izgradnje sistema družbenega planiranja prehajanje
funkcij oblasti v funkcije samoupravljanja in vsklajevanj bistvenih
elementov gospodarjenja.
Na tem srečanju so udeleženci skušali prikazati način, postopek in
celotno organizacijo procesa izdelave in sprejemanja srednjeročnega
planiranja v celotnem sistemu družbenega razvoja. Največ pozornosti so
namenili kvaliteti priprav novih srednjeročnih planskih dokumentov.
Dostikrat je bilo omenjeno vprašanje analiz tekočega planskega
obdobja, iz njih povzeti vse pozitivne elemente in jih vgraditi v nove
dokumente. Predvsem bomo morali biti pozorni pri izdelavi novih
smernic razvoja ter realnosti in tehnično finančnih zmožnosti realizi-
ranja določenih obvez. Vzporedno s tem je bila neštetokrat omenjena
kvaliteta strokovnih planskih služb, ki se bo morala v končni fazi odraziti
v sprejetih dokumentih.
Vsekakor pa so delegati posvetili največ besed samoupravnemu
postopku oblikovanja planskih dokumentov. Vključevanje vseh delov-
nih ljudi je nujen pogoj zgodovinskega procesa, kjer funkcije upravljanja
in odgovornosti v družbi prevzemajo neposredni ustvarjalci materialnih
in ostalih dobrin in kjer se postopoma približujemo Marksovi viziji:
»republiki dela«. Eden izmed glavnih pogojev v samem sistemu
planiranja so dohodkovne povezave na bazi združevanja sredstev in dela
na podlagi samoupravnega dogovarjanja ali kot je poudaril slovenski
delegat Miran Potrč: »Nujno ie potrebno uskladiti skupne cilje razvoja
ob doseganju pozitivnih efektov pri združevanju sredstev, ki bo v končni
fazi garancija za socialno stabilnost in varnost delavcev.«
Srečanje je nedvomno odprio pa tudi razrešilo mnoge nejasnosti pri
planskem sistemu gospodarjenja, predvsem pa je f>onovno poudarilo
smer našega razvoja: samoupravno vključevanje delavcev pri načrtih
bodočega razvoja, ki pa sme biti le enkratno opravilo, temveč konti-
nuiran proces. Pri doseganju tega cilja v sistemu graditve novih samo-
upravnih odnosov pa ne moremo mimo vizionarnega izreka Edvarda
Kardelja: »V naših pogojih mora biti plan sinteza svobodne delovne in
ustvarjalne prakse vseh samoupravnih subjektov.« In prav to geslo je
bilo napisano v dvorani, v kateri smo dva dni razpravljali o samo-
upravnem planiranju v združenem delu.
Drago Cater
0RM02
Stabilizacija samo
v gospodarstvu
Doslej se v prizaaevanja za ekonomsko stabilizacijo na ormoškem
območju samoupravne interesne skupnosti in drugi s področja splošne in
skupne porabe, izjeme so le osnovne šole. sploh niso vključili. Zato so
člani komiteja občinske konference ZK S in občinskega sveta ZSS Ormož
na skupnem zasedanjju prejšnji teden v četrtek opravičeno dobili
občutek, da se po mnenju nekaterih mora stabilizirati samo gospodarsko
področje, družbeno pa ne. Sporedno pa so ugotavljali, daje gospodar-
stvo v težavah prav zaradi nesorazmerij v delitvi za osebne dohodke ter
splošno in skupno porabo, razen tega se prav v SIS že vrsto let ne morejo
dogovoriti za skupne službe. Dokaj slabo so delo opravili tudi v manjših
delovnih organizacijah, kjer nimajo dovolj ljudi, da bi pripravili stro-
kovne osnove.
Večji delovni kolektivi so se v prizadevanja za stabilizacijo vključili
precej uspešno. Plani zajemajo uveljavljanje svobodne menjave dela
med TOZD in delovnimi skupnostmi skupnih služb, odvisnost osebnega
nagrajevanja od dejansko ustvarjenega dohodka, pridobivanje sredstev
za akumulacijo, povsod pa si prizadevajo tudi oblikovati razvid del in
nalog ter tako dokončno rešiti vprašanje sistemizacije delovnih mest.
Posebno pozornost so posvetili porabi, ki jo določa sindikalna Usta.
Zaradi bojazni, da bodo v primeru ukinitve te liste, v dobro stoječih
TOZD. ti izdatki poskočili, drugod pa ne bodo več izplačevali ničesar, si
ta določila želijo ohraniti, kar pa je v nasprotju z zakonom o združenem
delu. Za to področje bo treba najti drugačna merila, ki pa bi morala biti
usklajena vsaj v občini, če že ne v regiji ali celo v republiki.
Takšni stabilizacijski načrti so po- oceni članov komiteja in sveta
zveze sindikatov mnogo preozki, saj zadevajo samo notranjo ureditev v
posamezni delovni organizaciji. Manjka tudi podatkov, kdo je za kaj
odgovoren in kdaj bo Zadeva opravljena. Ker večina uresničevanja
srednjeročnega razvoja temelji na kreditnih sredstvih, manjka tudi
določil, kako bodo uresničili investicije, če kreditov ne bo, ali jih bo
možno dobiti pod težjimi pogoji. Nič ni povedanega o delitvenih raz-
"lerjih navzven, do splošne in skupne porabe, zato so pooblastiH eko-
nomsko komisijo pri komiteju občinske konference ZKS, da bo izdelala
"letodologijo, izvršni svet SO Ormož pa na tej osnovi stališča za
"adaljnje obnašanje na tem področju.
Priznanje občinski zvezi
prijateljev mladine
p. v počastitev dneva borca je občinski odbor zveze borcev NOV
^jTnož dan pred praznikom pripravil razširjeno svečano sejo, ki so seje
"deleiili tudi predstavniki krajevnih odborov zveze borcev. O zgodo-
^nslcih dogodkih leta 1941 v Beogradu, naši osvobodilni borbi in povojni
F^ditvi je prisotnim govoril Tone Luskovič. sekretar komiteja občinske
^onference ZKS Ormož. Predsednik občinskega odbora zveze borcev
Ormož Vlado Ožbolt pa je občinski zvezi prijateljev mladine
J. """^ož izročil posebno pismeno priznanje za uspehe pri prenašanju
^volucionamih tradicij na mladi rod. Listina sama je unikat in bodo
vsako leto podeUli samo po eno. Priznanje sočasno pomeni
l^f^^alo večletni predsednici Nadi Kovačičevi. ki občinsko zvezo pri-
dn mladine Ormož uspešno vodi. Ob koncu svečanosti v počastitev
go^^ borca so lep kulturni program izvedli učenci osnovne šole Pod-
Ujlr^^^Man borca. 4. julija se je nad 200 prebivalcev občine Ormož
tiil H^'^ osrednje republiške proslave tega praznika na Duhu. 40
j^'aaink in mladincev iz občine Ormož, članv teritorialne enote, ta-
jnikov in drugih organizacij pa je bilo na dvodnevnem spominskem
*^nodu ob 50-letnici smrti Džure Džakoviča in Nikole Hečimoviča.
MDA BEOGRAD 1979
v -
Ptujski brigadirji
bodo poskušali
narediti čim več
Na zvezni mladinski delovni akciji »BEOGRAD 1979« sodelujejo
tudi ptujski brigadirji. Kar 54 se jih je odločilo, da bodo 28 dni preživeli
v brigadi Dušana Kvedra - Tomaža.
Zadnjo brigadno konferenco so imeli v petek, na njej so izdelali
okvirni program dela vseh komisij. Na pot proti Beogradu pa so odšli v
nedeljo 8. julija zjutraj. Tako so v drugi izmeni zvezne mladinske delovne
akcije edina brigada iz Slovenije, kar jim nalaga še večje obveznosti.
Poleg predstavitve Ptuja, naših običajev, bodo morali prikazati tudi
kulturni in družbeno-politični razvoj Slovenije, predvsem pa našo re-
publiko dostojno predstaviti s svojim delom.
Vseh 54 brigadirjev je ob odhodu zagotovilo, da bodo poskušali
narediti čim več. Ta obljuba velja enako za delo na delovišču kot za
popoldanske interesne dejavnosti, saj se zavedajo, da bodo le z vse-
stransko aktivnostjo opravičih odhod na akcijo.
S. P.
OBISK IZ RAVEN NA KOROŠKEM
ŽEUA PO
TESNEJŠIH
STIKIH
Pretekli petek so bili na obisku v
Ptuju člani predsedstva občinskega
sveta ZS iz Raven na Koroškem.
Potem, ko so jih sprejeli predstav-
niki občinskega sveta ZS Ptuj in
izvršnega sveta SO Ptuj, so odšli
v temeljno organizacijo Labod
—Delta Ptuj, kjer so se s tamkaj-
šniimi delavci in predstavniki
družbeno-političnih organizacij
pogovarjali o aktualnih problemih
tekstilne industrije. Se posebej so se
zanimali za delo sindikata, drugih
družbeno-političnih organizacij,
dohodkovne odnose v okviru de-
lovne organizacije LABOD in po-
dobno.
Ob tej priložnosti so govorili
tudi o težkih situacijah v rudniku
Mežica in železarni Ravne. Dali so
več koristnih predlogov, ki jih bo-
mo v občini |ahko s pridom upora-
bili pri sanaciji stanja v TGA ,,Bo-
ris Kidrič" Kidričevo. Izrazili so
tudi željo, da navežejo tesnejše sti-
ke z delovno organizacijo TGA in
AGIS-om. __
Med obiskom v Ptuju so si člani
predsedstva občinskega sveta ZS
Ravn« ogledali več kulturno-zgo-
dovinskih in turističnih zanJn»Dsti
Ptuja in okolice. Se največ interesa
sd pokazali za Ptujske toplice, ker
sami ne razpolagajo s takim objek-
tom in so pripravljeni pripeljati
svoje delavce v Ptuj.
Zanimali so se tudi za položaj Pe-
rutnine in Kmetijskega kombinata,
posebej za področje melioracij in
neposredno vkliučevanje kmeta v
ta prizadevanja. Z obiicom v Ptuju
so bili zelo zadovoljni in izrazili
željo, da se predsedstvi sestaneta v
jeseni na Ravnah.
MG
Peto mesto za ptujske teritorialce
Preteklo soboto je bilo pri Lenartu že peto tradi-
cionalno srečanje mladincev prostovoljcev v enotah
TO Vzhodno-štajerske pokrajine. Vsakoletna
srečanja mladih teritorialcev ima med ostalim tudi
tekmovalni značaj, saj skozi nastop v različnih
vojaških veščinah preizkušajo svoje znanje. Tokratno
srečanje je bilo posvečeno tudi jubilejem partije,
SKOJ-a in revolucionarnih sindikatov.
Pri Lenartu se je v soboto zbralo 10 ekip iz občin
Vzhodno-štajerske pokrajine, ptujsko občino je
zastopala   ekipa   15   mladincev.   Po   končanem
tekmovanju, v katerem so vse ekipe pokazale zelo
izenačeno znanje, je ptujska ekipa pristala na petem
mestu. Ormoški tekmovalci so bili drugi s samo eno
točko zaostanke za zmagovito ekipo iz občine Radlje
od ob Dravi.
Srečanje so mladinci prostovoljci v enotah TO
zaključili s priložnostnim pogovorom z borci iz
Slovenskih goric in predstavniki družbeno-političnih
organizacij občine Lenart ter kulturnim programom v
katerem ni manjkalo pesmi in glasbe.
MG
4- DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
12. julij 1979- TEDNIK
S sqe izobraževane
skupnosti
v torek. 26. junija je bil že drugič sklican zbor uporabnikov pri
skupščini otroškega varstva občine Ptuj. ker so delegati predčasno
zapuščali sejo in na koncu ni bil več sklepčen. Nič boljše, oziroma še bolj
kritično je bilo ob ponovnem sklicu zbora, ko je bilo potrebno kar 55
minut čakati na delegate, da so se po telefonskih opozorilih le odzvali v
minimalnem številu in tako zagotovili veljavno sklepanje zbora. Ne-
koliko boljše je bilo na skupščini izobraževalne skupnosti, kjer pa je
ravno tako manjkalo 39 delegatov - 31 v zboru uporabnikov in 8 med
izvajalci.
V zvezi z osnutkoma zakonov o osnovni šoli in izobraževalni
skupnosti so delegati menili, da sta sicer osnutka dobro pripravljena in
da pomenita pomemben prispevek k zakonskemu reševanju vzgoje in
izobraževanja naših otrok, dani pa so bili tudi nekateri predlogi in
pripombe, ki so jih že posredovali pripravljalcem predlogov obeh za-
konov in ki izhajajo iz praktičnih izkušenj na tem področju. Tudi pri
osnutku.samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti za
vzgojo in izobraževanje je bilo več pripomb in ugibanj o virih sredstev,
kar je v predlogu potrebno jasneje opredeliti.
Med delegatskimi vprašanji smo zasledili - kako je z gradnjo di-
jaškega doma. Rečeno je bilo, da dela tečejo trenutno pri postavljanju
temeljev, da so zagotovljena potrebna finančna sredstva in vsa doku-
mentacija razen notranje opreme in ureditve zemljišča. Novi dijaški
dom. ki ga bomo v Ptuju svečano predali svojemu namenu prihodnje leto
za dan mladosti, bo imel 3500 kvadratnih metrov uporabne površine.
Delegati so v razširjenem dnevnem redu govorili še o zagotovitvi
potrebnih sredstev za novo osnovno šolo, ki bo dobila prostore v sedanji
gimnaziji. Tako ji bo za začetno funkcioniranje in adaptacijo prostorov
namenjenih 2.988.596,30 dinarjev iz neporabljenih sredstev za investi-
cije iz preteklih let ter zbranih rezerv v tem obdobju in iz združenih
sredstev amortizacije, ki jih bo v obliki kredita najela ptujska izob-
raževalna skupnost za dobo šestih let. mš
POGOVOR S FRANCEM KOZELOM, KOMANDIR JEM PM PTUJ
O prometni varnosti Ptujčanov
Lahko bi rekli, da je prometna
varnost tema, ki ni nikoli izčrpana.
Vsi, ki so odgovorni zanjo nenehno
opozarjajo na napake, ki so
najpogostejše in zaradi katerih je
prometna varnost občanov ogro-
žena. Upamo, da bo razgovor s
Francem Kozelom, komandirjem
postaje milice v Ptuju o tej aktualni
temi pripomogel k večji varnosti
občanov — če se bodo držali vseh
napotkov.
Za uvod pa nekaj o prometnih
nesrečah na območju občine Ptuj.
O najpogostejših vzrokih je Franc
Kozel povedal:
,,V zadnjem času beležimo na
območju občine Ptuj resničen
porast prometnih nezgod in
vzporedno s tem tudi porast posle-
dic pri nezgodah. Najčešči vzrok
prometnih nezgod je še vedno
neprilagojena   hitrost   glede   na
stanje cestišča ali druge okoliščine.
Vozniki največkrat ne spoštujejo
prometnih znakov o omejitvi hitro-
sti vožnje, precenjujejo svoje
vozniške sposobnosti, tako, da na
določenih, nevarnejših odsekih cest
niso povsem pripravljeni na hitro
reagiranje in nujno je, da pride do
nesreče. Naslednji najpogostejši
vzrok nesreč je izsiljevanje predno-
sti, zlasti ker vozniki ne upoštevajo
in ne dajejo prednosti vozilom, ki
prihajajo po prednostni cesti. Pri
ogledih krajev prometnih nezgod
naši miličniki ugotavljajo, da je
bilo več neposrednih udeležencev v
nesrečah pod vplivom alkohola,
kar seveda kaže, da je tudi to
prepogost vzrok nesrečam. Značil-
no je, da so pod vplivom alkohola
prav vozniki s ptujskega območja.
Poglejte, turistična sezona je tu.
Promet na naših cestah je povečan.
Vse več voznikov se bo odločilo za
letovanje v obmorskih krajih. Zato
bi vsem tem priporočal, da resnično
pregledajo tehnično brezhibnost
svojega vozjla preden se odpravijo
na pot. Na pot naj gredo psiho in
fizično dobro pripravljeni. Ce
hočejo varno priti do svojega cilja
pa morajo med potjo strogo
upoštevati navodila prometnih
miličnikov in prometnih znakov.
Zelo je pomembno tudi, da so
pripeti z varnostnimi pasovi, saj
bodo tako v slučaju prometne
nezgode posledice mnogo lažje."
Vemo, da je v Ptuju zelo pereče
vprašanje prometne urejenosti. Ali
ste na postaji milice storili kaj, da
bi bilo bolje?
,,Res je. V ožjem centru Ptuja je
še vedno velik problem neustrezna
prometna signalizacija in pa seveda
stare, neurejene ulice, po katerih
promet iz dneva v dan narašča. Z
naše strani smo že precej naredili.
Letos smo pogodbeno zaposlili tri
miličnike—študente, ki bodo
prvenstveno urejali in nadzirali
promet na območju mestnih ulic.
Pozivam vse udeležence v prometu,
da strogo upoštevajo navodila teh
miličnikov. Prav tako smo okrepili
nadzorstvo v mestnih ulicah z
aktivnimi miličniki. Tudi izvršni
svet SO Ptuj bo namestil komu-
nalne nadzornike, ki bodo skrbeli
za boljšo varnost v cestnem prome-
tu."
Pred kratkim smo v Ptuju uredili
enosmerni promet z namenom, da
bi nekoliko izboljšali stanje
prometnega vozlišča. Kaj smo s
tem dosegli?
,,Vozniki načelno spoštujejo pre-
usmeritev v enosmerni promet, so
pa še posamezniki, ki zavestno
kršijo to pravilo. Zlasti vozniki
koles z motorjem in kolesarji, ki
menijo da za njih ta odredba ne
velja. Zato ponovno opozarjam vse
občane, da omejitev velja razen
pešcev za vse udeležence v prome-
tu. Zoper vsakega kršilca bomo
odslej represivno ukrepali,
opozarjali ne bomo več, kajti pro-
metni znak je postavljen že 2 me-
seca."
Na katerih odsekih pa obravna-
vate največ prometnih nesreč?
,,V samem Ptuju je
problematična predvsem Potrčeva
cesta, kjer smo v zadnjem času
zabeležili več prometnih nezgod, ki
so bile povzročene zaradi neprila-
gojene hitrosti voznikov, aH pa
zaradi nenadnega prečkanja
pešcev. Ta cesta je zelo prometna in
zaradi tega bomo nanjo večkrat
postavljali radar kontrolo. Proble-
matična je magistralna cesta do
Spuhlje. Zlasti ovinek v sami
Spuhlji, tudi Zagrebška in
Mariborska cesta sta problematič-
ni. Od lokalnih cest pa naj omenim
cesto JurSinci — Dragovič, kjer
smo v zadnjem času zabeležili
največ nesreč."
Kako pa so se vozniki na območ-
ju občine Ptuj prilagodili odredbi
zakona o omejevanju voženj z
motornimi vozili, mislim na omejit-
ve voženj s parnimi in neparnimi
številkami registerskih tablic oseb-
nih avtomobilov?
,,Lahko bi rekel, da načelno voz-
niki to upoštevajo, da pa se Se
najde kakšen posameznik, ki
zavestno krši zakon o omejitvi in
prepovedi vožnje z motornimi
vozili. Zoper takšne dosledno ukre-
pamo, kajti zakon je v veljavi. Tudi
v bodoče ne bomo popuščali, vsi
smo dolžni varčevati z gorivom."
M. Ozmec
V poletnih mesedh bodo aktivnim miličnikom pomagali tudi
miTičniki - študentje. Foto: M. Ozmec
MDA SLOVENSKE GORICE 79 |
Boris Zlender -
ekonom akcije
Ko smo ob pričetku letošnje MDA Slovenske gorice 79 predsta-j
vljali vodstvo akcije nismo namenoma izpustili predstavitve Borisa]
Žlendra — ekonoma akcije. Kadarkoli smo namreč bili v štabu akcije;
na obiskuje bil po svojih opravkih kje drugje. Takšna je pač njegova:
osnovna naloga, da venomer išče (in tudi najde) vse kar brigadirji_
potrebujejo za nemoteno življenje v brigadi.
Sicer pa Borisa že mnogi poznate, doma je iz Ptuja, drugače!
študent na VEKŠ v Mariboru. Letos je prvič na akciji, sicer pa nam je o|
tem zaupal: |
»Mislim, da je moja letošnja udeležba na akciji zgolj slučajnost,;
dobesedno zadnji hip sem vskočil, ker je prvotni kandidat odpovedal.;
No, pa sem se že navadil. Skrbeti pač moram, da imajo brigadirji kaj zal
pod zob, za zajtrk, malico, kosilo in večerjo. Seveda priskrbim le'
osnovno, vse nam pripravljajo v Zavodu dr. Marijana Borštnarja V;
Domavi. Brigadirji so s hrano zadovoljni. Mogoče je nekaj posamezni-i
kov, ki bi morda želeli kakšno »hotelsko hrano«, pa je večina takšnih, ki
se zavedajo, da so pač na mladinski delovni akciji.
Moje delo je zelo zanimivo, vedno sem v gibanju in če upoštevamo
še moj študij, potem naj povem, da mi zanj zmanjka časa. Prvi vtisi na
akciji pa so več kot zadovoljivi in upam, da bom še kje na kakšni akciji
sodeloval, vsaj želim si tako.
In če morda še koga zanima kaj brigadirji jedo? Jedilnik je predpi-
san od republiške konference ZSMS in je za vse akcije približno enak.
Brigadirji lahko delno vplivajo nanj in največkrat jim vsako željo
izpolnimo, če je le mogoče. Sicer pa so vsi štirje obroki po moje dovolj
pestri in brigadirji so lahko upravičeno zadovoljni z njimi.« M. Ozmec*
Boris Zlender s svojim štirikolesnim »pomagačem« v naselju akcije —
(foto: M. Ozmec)
OBISK V ZDRA>S1VENEM CENTRU PTUJ
Kako je zaživelo samoupravljanje?
Lep čas je že minil odkar so se
ptujski in ormoški zdravstveni
delavci združili v Zdravstveni
center Ptuj. Pa to še zdaleč ni vse,
kar od njih zahteva družba. Med
tistimi, ki so prvi dolžni poskrbeti
za pravilno organiziranost in no-
tranja vsklajevanja je gotovo sin-
dikat. Zato smo k razgovoru
povabili Marjana Stolfa, predsed-
nika osnovne organizacije sin-
dikata v ptujski bolnišnici.
Na prvo vprašanje, kako je
zaživelo samoupravljanje po reor-
ganizaciji zdravstvenih delavcev v
Zdi-avstveni center Ptuj, je Marjan
Stolfe odgovoril:
,,Moram reči, da je samouprav-
ljanje v Zdravstvenem centru Ptuj
— Ormož šele v razvoju. Kon-
kretno: prišli smo do tega, da
imamo centralni delavski svet,
vemo, da je bil pred nedavnim le
začasni. Da pa bi samoupravljanje
res zaživelo tako kot je treba,
smo organizirali tudi konferenco
sindikata zdravstvenih delavcev, ki
povezuje vse TOZD v občini Ptuj.
To povezavo pa uveljavljamo s
samoupravo v posameznih
TOZD."
Zdravstvene delavce čakajo še
druge odgovorne naloge, najtežje
delo je gotovo priprava in sprejem
številnih samoupravnih aktov,
kako daleč ste s tem?
,,Doslej smo sprejeli naslednje
akte: samoupravni sporazum o
združitvi v zdravstveni center Ptuj
in Ormož, samoupravni sporazum
o razporeditvi sredstev, pravic in
obveznosti in o združevanju skup-
nih sredstev v delovni organizaciji
Zdravstveni center Ptuj in
Ormož, samoupravni sporazum o
medsebojnih pravicah, obvez-
nostih in odgovornostih med
TOZD in skupnimi službami, v
javni razpravi pa je "že statut
Zdravstvenega centra Ptuj.
Samouprava po TOZD je, kot
sem že omenil v razvoju. Mislim,
da poteka delo v redu, žal pa
sočasno ugotavljamo, da vsi ti akti
in samoupravni sporazumi potre-
bujejo več časa predno se
vskladijo med TOZD in končno da
preidemo na sam referendum.
Delavci v Zdravstvenem centru
imamo zares veliko dela, saj je
naša organiziranost takoreKoC Se v
povoju."
Kakšno je vaše mnenje: ali pride
dejansko  vsaka  informacija  do
vsakega posameznega delavca ali
ne?
,,Moram potrditi, da material o
vsaki spremembi ali predlogu pri-
haja do delavcev v redu. Mislim
pa, da so materiali zares preobširni
in delavci včasih prav zaradi tega
niso preveč zainteresirani. Zato se
v družbenopolitičnih organizacijah
tega zavedamo in delujemo z vso
vnemo, da ne bi resnično šlo vse
mimo delavcev. Sicer pa je obisk
na referendumih dober in mislim,
da delavci tudi tako potrjujejo
svojo samoupravljalsko zavest.
Res pa je tudi da je vse preveč
obremenitev in da gremo prehitro
naprej, tako, da delavec včasih res
ne zmore in tudi voljo zgubi, ker
je prenaporno,"
In končno, kakšna je vaša želja,
kako si zamišljate resnično dobre
medsebojne odnose med delavci?
,,Moja osebna želja je, da bi
družbeni standard v zdravstvu bil
enak po vsej Sloveniji, ker
opažamo, da imajo dandanes v
bogatih občinah več možnosti in
ugodnosti. Prav pa bi bilo, da bi
tudi družbeni standard v šolstvu
prevladoval enakopravno, vemo
kakšni so pogoji šolanja in študija
v posameznih regijah." m. Ozmec
Številnih posvetov o samouprav^anju med zdravstvenimi delavci
v pti^ski m ormo^ občini so se udeleževali tudi predstavnici iz
regije in republike. foto: M. Ozmec
s skupščine občinske zdravstvene
skupnosti Ptuj
Na ločenih sejah so se v četrtek,
28. junija sestali delegati zbora
uporabnikov in zbora izvajalcev
skupščine občinske zdravstvene
skupnosti Ptuj. Zbor uporabnikov
je zasedal v domu Franca Kram-
bergerja, zbor izvajalcev pa v sejni
sobi občinske zdravstvene skupno-
sti Ptuj. Na obeh sejah so delegati
obravnavali enak dnevni red.
Po     pregledu     uresničevanja
sklepov prejšnje seje so delegati
obravnavali finančni načrt
občinske zdravstvene skupnosti
Ptuj za leto 1979, ki predvideva za
izvajanje zdravstvenega varstva v
občini 266.978.000 din, to je prib-
ližno enako, kot v lanskem letu.
Delegati bistvenih pripomb na
finančni načrt niso imeli. Za tem so
delegati razpravljali o poročilu o
sklenitvi  samoupravnih sporazu-
mov o svobodni menjavi dela med
zdravstveno skupnostjo in TOZD
zdravstvenih delovnih organizacij
ter strokovno službo. Razpravljali
so tudi o valorizaciji oziroma
povečanju nadomestila osebnega
dohodka v občinski zdravstveni
skupnosti Ptuj ob koncu pa so
določili še Stanka Brodnjaka in dr.
Jožico Suhadolnik za delegata na
skupščini republiške zdravstvene
skupnosti, ki bo 16. julija v
Ljubljani.
Med delegatskimi vprašanji so
najprej imenovali 5-člansko komi-
sijo za zdravstveno varstvo borcev
NOV. Vanjo so imenovali po dva
člana iz zbora uporabnikov in
zbora izvajalcev ter enega člana iz
Zdravstvenega    centra    Ptuj.
Dogovorili so se tudi da mora
vsaka ordinacija odslej izobesiti
točen čas ordiniranja pred
posamezno ordinacijo.
OM
OBVESTILO
članom espcrantske sekcije in prijateljem ESPERANTA
09 28. do 30. septembra 19/V do potekala v Gradcu konferenca
esperantistovtreh dežel: Avstrije.-Italije in Jugoslavije. Tudi ptujski
esperanlisti bodo sodelovali.
Interesente, ki niso dobili vabila s prijavnico vljudno prosimo, da
se oglasijo v sredo. 18. julija 1979 ob 18. uri v Narodnem domu v
P • 'u. kjer bodo dobili potrebne informacije in bodo seznanjeni s
imom omenjene konference. uobor
O varstvu
pred požari
Ko so na zadnji seji zbori skup-
ščine občine Ormož obravnavali
letno poročilo o delu samoupravne
interesne skupnosti za varstvo pred
požarom občine Ormož, so poro-
čilo sprejeli z naslednjimi priporo-
čili in ugotovitvami:
V občini deluje 22 gasilskih dru
štev, vsem ni moč zagotoviti vst
opreme, zato je pravilna usmerite\
skupnosti, da ustanovi 44 centre ir
jih potrebno opremi. Po-
zitivno je to, da gasilska društva
skrbijo za pomladek, požarna
skupnost pa naj pomaga pri pro-
svetljevanju občanov. Organizacije
združenega dela naj posvetijo več
skrbi varovanju premoženja in
usposobitvi gasilskih ekip. OZD in
hišne svete je treba opozoriti, da
preverjajo usposobljenost gasilskih
aparatov, poskrbeti pa je treba tu-
di za seminarje s področja požar-
nega varstva.
0RM02
Pred zimo priskrbeti
kurjavo
Je že tako, da danes obstaja družbeno in zasebno stanovanje.
Stanovalec v enem in drugem imata svoje skrbi in probleme. Več prav
gotovo tisti, ki stanuje v lastni hiši. Najbrž ni treba preveč glasno
dokazovati zakaj. No pa vseeno na kratko: velike skrbi pri gradnji,
mnogo vloženega dela. truda in denarja, samoodpovedovanje. skrb za
kurjavo, čistočo, vodovodno pipo. streho, ki spušča, fasado, ki odpada
itd. Podobnih težav in del stanovalec v novem stanovanju nima. Tudi
tako je prav. saj plačuje stanarino! Z uveljavljanjem novih družbenoe-
konomskih odno.sov v stanovanjskem gospodarstvu se spreminja tudi
vloga stanovalca. Ta postaja upravljavec stanovanja in s tem prevzema
nove naloge. Sam bo moral skrbeti za svoje stanovanje. To pomeni, da
bo skrbel za kurjavo, za pravilno porabo premoga in kurilnega olja-
Skrbel bo. da bodo okna na hodnikih zaprta, da bo varčeval itd. Skratka
pred stanovalcem je kopica novih dolžnosti.
Že sedaj bi morali oblikovati kurilne odbore, so menili razpravljavci
na nedavni problemski konferenci občinske konference SZDL OrmožO
stanovanjskem gospodarstvu. Naloge teh bodo. da nabavijo kurilno oljC
in da namestijo človeka, ki bo v Ormožu skrbel za tri kurilnice (za blok
v Kolodvorski ulici, na Ptujski cesti in v Skolibrovi). Pravzaprav b>
odbori /e morali delovati in se zanimati za nabavo dragocenega kuril-
nega olja in premoga. Pozimi bo prepozno, takrat tudi stanovanjska
skupnost ne bo znala ukrepali. Tako stanovalec družbenega stanovanja;
postaja enak stanovalcu v zasebnem stanovanju. Preveč lagodnosti jc
bilo dt>slej. stanovalci so bili takorekoč brez vsakih obveznosti in zato bo
treba oblikovati zbore stanovalcev in imenovati hišne svete, so menih
podpisniki samoupravnega sporazuma o stanovanjskem gospodarstvu,
predstavniki stancnanjske skupnosti, predsedniki hipnih svetov in i^"'
legali krajevnih konferenc SZDL. zk
f EDNIK -i2i""ii»79
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Zavod za spomeniško varstvo IVIaribor
v Ptuju smo v zadnjem času
bolj aktivni pri obnovi proče-
lij stavb v starem mestnem jedru.
p aktivnost pa pogojuje sodelo-
vanje občinske kulturne skupno-
Zavoda za spomeniško var-
j,yO Maribor in samoupravne
j.,anovanjske skupnosti v Ptuju. O
^alogiih in pomenu zavtnia za
spomeniško varstvo, ki »pokriva«
p^jravsko. koroško in pomursko
[^gijo je ravnatelj — Janez Mikuž
povedal:
,)Zavod je potreban kot stro-
l^ovna služba za varovanje narav-
ni in kulturne dediščine. Pod
leitiii pojmoma menimo vse tiste
p;,ravne in kulturne vrednote, ki
.Q bile ustvarjene s človekovim
jelom v preteklosti in danes po
^ni strani predstavljajo pričeva-
nje človekovega obstoja in dela,
podrugi pa kulturne in umetniške
dosežke.«
V starem delu Ptuja so skoraj
vse stavbe zaščitene, kar pomeni,
da jih je moč obnavljati le z
dovoljenjem Zavoda za spomeni-
ško varstvo. Kaj to pomeni?
»Pogosto ljudje menijo da to
pomeni posebne in dodatne stro-
ške, kar pa ni res. Marsikdaj gre
samo za preprosto usmerjanje teh
■)osegov. za zvišanje njihove kva-
itete in obenem za zvišanje
kvalitete spomenika samega. Res
pa je, daje v Ptuju dosti spomeni-
kov — praktično je celo mesto
Ptuj en sam kulturni spomenik
najvišje vrednote in ta spomenik
moramo mi vsi ohraniti — tako
pravi tudi ustava, če že nihče
drug.«
Kje trenutno potekajo vaše
največje aktivnosti?
»Delamo pravzaprav od Pece
pa do madžarske meje. Na Koro-
škem imamo nekaj večjih akcij,
— če omenim prenovo I^režihove
domačije pri Kotljah. v Mariboru
mestno obzidje, vrsto pročelij, na •
Ptuju sami veste kaj vse delamo;
na pročeljih, pripravljamo načrte
za prenovo mestnega jedra, dela-
mo v proštijski cerkvi, kjer obna-
vljamo freske, v Pomurju pa
obnavljamo romansko rotundo.«
Poleg tega, da vas pestijo
prostorski problemi — v ta
namen trenutno le v ptujski
občini združujemo sredstva, —
imate tudi kadrovske težave.
Koliko vas je zaposlenih v zavo-
du?
»Strokovnih delavcev imamo
vsekakor premalo. Strokovnih
delavcev je 12, delajo seveda na
terenu, od tega je nekaj konzerva-
torjev in žal samo dva restavra-
torja. vsi komaj zmoremo svoje
delo. K sodelovanju večkrat pri-
tegnemo tudi študente. Trenutno
delata v ptujski proštijski cerkvi
dva študenta tretje stopnje resta-
vratorske specialice — akademije
za likovno umetnost v Ljubljani.
To delo, ki ga trenutno opravlja-
ta, je kar trd oreh.«
Pripravljate se na veliko delo
— na prenovo mestnega jedra v
Ptuju. Zanima pa me, kako ste vi
zadovoljni z dosedanjim delom v
mestnem jedru, ko obnavljate le
pročelja?
»Torej, pročelje, — to je samo
tista najnujnejša kozmetika, ki
naj bi dala mestu lep izgled — za
obiskovalca, ki gre skozi mesto.
Prebivalcem mesta pa ne da to
praktično — nič. Poseči bi morah
v stavbno strukturo in dati hišam
—spomenikom sodobne standar-
de, šele takrat bomo lahko zado-
voljni.«
Koliko pa velja obnova proče-
lja, recimo hiše v Prešernovi ulici
4, ki je bila pred kratkim konča-
na?
»Ta je veljala nekai nad 20
milijonov, starih seveda. Tu je
bilo malce komplicirano, ker smo
morali pospravljati tudi podstreš-
ni venec, kije bil dotrajan, vendar
to ni pravilo. Mislim, da so vsote
praviloma manjše. Kadar posega-
mo s prenovo v stavbno strukturo,
pa moramo računati, da veljajo
dela 50 do 70 % cene kvadratnega
metra novogradnje.«
Med Ptujčani je precej negodo-
vanja zaradi stopnic, ki jih je
Jugobanka postavila v Jadransko
ulico. Že zaradi tega. ker najbolj
ne .sodijo v to okolje. Kaj pravite?
»Lahko povem, da je prišlo v
primeru teh »spotakljivih« stop-
nic do manjšega nesporazuma in
smo se z investitorjem ter projek-
tantom dogovorili, da bodo to
napako popravili. Upam, da v
zadovoljstvo vseh Ptujčanov.«
Tako smo po.skušali na kratko
predstaviti delo Zavoda za spo-
meniško varstvo Maribor, ki so —
kol smo zapisali, otepa s težava-
mi, žal značilnimi za ustanove s
področja kulturnih dejavnosti.
Vedno ista pesem — denar in
kadri ter prostori — vsega je
premalo. Glede na delo. ki ga
delavci zavoda opravljajo bi bilo
prav. da bi k zbiranju sredstev za
ureditev prostorov pristopile tudi
ostale občine, v katerih delajo
delavci zavoda, da bi vsaj eno od
težav. — če že ne dokončno
uredili, pa vsaj omilili.
N.D.
Spotakljive stopnice v Jadranski ulid (foto: OM)
Janez Mikuž, ravnatelj Zavoda za
spomeniltko varstvo Maribor.
(foto: OM)
Bomo sklepčni
ali ne?
Seje delegatskih skupščin, ki so bile v preteklih mesecih. — vse so bile
6. po vrsti, imajo skupno značilnost. In katera je ta značilnost? V večini
nrimerov so bili delegati komajda sklepčni ali pa sploh niso bili.
Poglejmo kar podatke s posameznih sej:
— skupščina kulturne skupnosti — zbor uporabnikov 52 %, zbor
izvaialcev 58 %.
skupščina izobraževalne skupnosti — zbor uporabnikov 58 %.
zbor izvaialcev 58 %,
— skupščina telesnokulturne skupnosti — zbor uporabnikov 48 %.
zbor izvajalcev 56 %; na ponovnem sklicuje bila udeležba delegatov v
zboru uporabnikov 51-odstotna, v zboru izvajalcev pa 56-odstotna,
— skupščina skupnosti otroškega varstva — zbor uporabnikov 60 %,
zbor izvajalcev 100 %, vendar so delegati zbora uporabnikov ored
zaključkom seje odhajali, tako da ob koncu zbor ni bil sklepčen in so
morali zbor uporabnikov ponovno sklicati. Na drugem sklicu so dosegli
komajda 5 l-c:)dstotno udeležbo.
To so seveda le podatki skuščin interesnih skupnosti družbenih
dejavnosti, — skupščina raziskovalne skupnosti in skupnosti socialnega
skrhstva pa se ni zasedala. O pičli udeležbi delegatov lahko govorimo
tudi za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti, skupnosti za
zaposlovanja, pa o nesklepčni seji članov občinske konference SZDL, —
to je bila zadnja seja starega mandata.
V čem je vzrok tako slabe udeležbe delegatov na sejah, čeprav so bile
obravnavane aktualne naloge? Je temu krivo lepo vreme, ki nas je
presenetilo v maju in v juniju? So temu kriva obširna in zahtevna
gradiva? Je temu kriv današnji tempo življenja in preutrujenost dele-
gatov?
Pravega vzroka ne poznamo, najbrž našteti vzroki drže, pa še več bi
jih lahko našli. Vendar se ob tem postavlja drugo vprašanje. Ali se
delegati zavedajo svojih delegatskih dolžnosti in pravic, svojih nalog in
odgovornosti, ki so jih prevzeli z delegatsko funkcijo? Kam bi prišli, če
bi se vsi tako neodgovorno obnašali pri izpolnjevanju zastavljenih nalog?
Nesklepčnost delegatskih skupščin ni le problem ptujske občine,
tudi drugje se z njim srečujejo prav v tem času. Zato morda ni slučaj, da
bo o delovanju delegatskega sistema razpravljal tudi CK ZKJ na eni
izmed svojih sej v jesenskem času. O delu delegatov in delegacij smo
razpravljali tudi v ptujski občini in to ob obi.sku delovne skupine cen-
tralnega komiteja CK ZKJ. Ugotovili so sicer, daje delo delegacij dokaj
dobro zastavlj^^. manj dobro pa ga uresničujemo. Zato morajo ko-
munisti oceniti delo delegatov in delegacij, oceniti vključevanje samo-
upravnih in strokovnih struktur v delo delegacij, prav tako pa delo
družbenopolitičnih organizacij v delegatskih razmerjih. Namen oce-
njevanja seveda ni le v ocenjevanju, temveč v odkrivanju tistih nedos-
lednosti, ki slabijo dobro delo delegatov in kasneje v odpravljanju teh
nedoslednosti. Ena izmed velikih nedoslednosti, pa je prav slaba ude-
ležba delegatov na sejah skupščin, posebej v tem spomladansko polet-
nam času. Bo v jeseni bolje?
N. D.
Pa še o jeziku
v ormoških ^Korakih"
Akcija, ki jo izvaja SZDL Slovenije že od 1964 leta, »Slovenščina v
javni rabi«, še ni žela »pravih« rezultatov. Mnogi še vedno na sestankih
»iznašajo predloge«, nekateri pa jih tudi »osvajajo... «Kar biažilno pa je
slišati, ko kdo reče: »Temu ni tako« in res ni tako, ampak le »to ni tako.«
Zakaj pa je tako, da se nič ne premakne v pozitivno, pa so »pretresali« že
slavisti na minuli portoroški konferenci. Hkrati pa so posredovali tudi
rešitve, kako in kje bi lahko odstranili te osnovne verzeli, ki danes
nastajajo v slovenskem jeziku in če bi se vsi »držali njihovih pravil«, bi
uspeh, ne bi bil mogel izostali.
Toda zdaj se lahko vprašamo, ali bodo »odgovorni« upoštevali
navodila in jih tudi uresničevali? Nekateri že, kaj pa večina?! Pa p)o-
glejmo kar v lokalne časopise oz. glasila, ki jih izdajajo posamezne
organizacije. V njih najdeš toliko napak, pravopisnih in stilističnih, da
težko ugotoviš, kaj misli pisec povedati oz. izraziti Za nrimer lahko
navedem mladinsko glasilo »KORAKI«, OK ZSMS—ORMOZ.
K branju meje vzpodbudila pozitivna ocena ledniKa, kije bila
njivedena, v eni izmed preteklih številk, loda. že v za^.etku brani« sem
naletel na napake, prav osnovnošolske, kot krajšanje besed: ses—tanek,
sek—retar.pos—tavija,preci—loge....danegovonm orapi sz,ovejicah,
pikah in velikih začetnicah. Seveda pa še to ni vse, — tu so še srbohr-
vatizmi. narečne besede, kalki (sestanak, sprovajati, dle, nek čas držali,
čim preie otresti, rešiti kup problemov, moramo slabosti preseči...)
Da paše res je! Izdajateljski odbor irna probleme sslovenščino in res
je nujno, da odpravijo »slovnične probleme«. Mogoče bi še omenil
stavek, ki govori o pripravi sestanka: — »pripraviti predloge za zapis-
nikarja in po potrebi delovno predsedstvo sestanka.« Pa še naj kdo reče,
da ni zanimivo delo za tistega, ki mora pripraviti predloge »za zapisni-
karja (zapisnikarju), potem pa še. če je potrebno, mora pripraviti, kar
delovno predsedstvo Seveda, to lahko i7luščimo iz navedenaga stavka
če ga razčlenimo. Morda bi bilo drugič boljše, če bi napisali, da moramo
pripraviti predloge zapisnikarju in delovnemu predsedstvu. Zelo zani-
miva pa je naslednja stavčna konstrukcija »... pogovor se je sukal okrog
sladkorne pese...« Kajpada je mišljeno, da so se pogovarjali o sladkorni
pesi; morda pa so se člani seminarja sukali okrog« sladkorne pese?!
Seveda je po toči zvoniti prepozno. Tega se dobro zavedam. Toda upam
in pričakujem, da bo ormoško predsedstvo moralo nekaj ukreniti, saj je
list namenjen za informiranje in izobraževanje mladine. Zdaj pa lahko
zopet nekdo napačno misli — misli, da morajo izobraževati mladi rod
samo učitelji, ker so si izbrali pač tak poklic. Drugim pa to ni potrebno
— dovolj je če OBVEŠČAJO! Tedaj se tisti zelo—zelo moti!
Ormoški mladinec
OPREMUANJE STAVBNIH ZEMUlSC
DOSLEJ OZKO GRLO
V ponedeljek dopoldan so se na
ustanovni skupščini sestali dele-
gati zbora izvajalcev in zbora
uporabnikov samoupravne enote
za upravljanje in razpolaganjem s
stavbnim zemlji,ščem pri samo-
upravni komunalni skupnosti
občine Ptuj. Vprašanja okrog
stavbnega zemlji.šča so doslej
urejali v odboru za gospodarjenje
v okviru komunalne skupnosti,
vendar delo ni bilo najboljše.
Odprta so bila vprašanja plani-
ranja in financiranja. Ustanovitev
enote, predvsem pa določila za-
Itona o komunalnih dejavnostih
posebnega družbenega pomena
11 zakona o upravljanju in raz-
polaganju s stavbnimi zemljišči,
'iajejo vsa zagotovila, da se ta
vprašanja tudi v praksi razrešijo v
smislu pravilnih samoupravnih
odnosov ter da se hitreje rešujejo
vprašanja urejanja stanovanjskih
vprašanj in pridobivanja doku-
mentacije za investicijske objekte
in podobno.
Pridobivanje stavbnega zem-
ljišča predstavlja pomembno
vprašanje, ki ga ne bo mogoče
ločeno razreševati od ustrezne
urbanistične dokumentacije. V
skladu z družbenimi potrebami
pa bo potrebno razrešiti finančna
vprašanja za celotno načrtovano
obdobje in storiti vse. da bo pio-
nirska pot na tem področju dala v
kratkem željene rezultate. Ni pa
mogoče pričakovati uspehov čez
noč. čeprav so določeni problemi
že razrešeni in opravljena je tudi
prerazdelitev nalog med samo-
upravno komunalno skupnost in
samo enoto za upravljanje in
razpolaganje s stavbnim zem-
lji.ščem. Zato bo tudi v začetku
potrebno vložiti največje napore,
da se družbeno-ekonomski
odnosi na tem področju tudi
uveljavijo.
Ustanovna skupščina je ob tej
priložnosti sprejela več osnovnih
normativnih aktov, kiji zagotav-
ljajo temeljne pogoje za delo.
Delegati zbora uporabnikov in
zbora izvajalcev so ob tej prilo-
žnosti sprejeli začasni poslovnik
skupščine enote, statutarni sklep
in začasni sklep o določitvi števila
delegatov. Zbor uporabnikov
šteje 31 delegatov in sicer 14 iz K S
in 17 iz OZD ptujske občine;
zbor izvajalcev šteje 11 članov.
Ob zaključku zasedanja .so de-
legati izvolili še organe skup.ščine.
Za predsednika .skupščine so iz-
volili Janka Bezjaka, za predsed-
nika zbora uporabnikov Lojzeta
Čučka. za predsednika zbora iz-
vajalcev Milana Rosica in za
predsednika upravnega odbora
Franca Ivanušo ter za pred.sedni-
ka samoupravne delavske kon-
trole Janija Primožiča.
Potrdili so tudi finančni načrt
skupnosti do konca leta, ki je
ovrednoten z 18 milijoni in 857
tisoč dinarji, toliko znašajo pri-
hodki in odhodki. Glavnina pri-
hodkov sestoji iz 12-odstotnega
stant)vanjskega prispevka, ki se
sme uporabljati le za gradnjo ko-
munalnih objektov in naprav in-
dividualne rabe v usmerjeni sta-
novanjski graditvi. Ostali pri-
hodki enote so še odškodnina za
odkup uporabe stavbnega zem-
ljišča in odškodnina za komunal-
no opremo stavbnega zemljišča,
poleg tega še vračilo kredita in
izredni prihodki. Največ sredstev
bodo letos namenifi za gradnjo
komunalnih objektov in naprav
individualne rabe; več sredstev bo
sicer vloženo v odkup nezazida-
nih stavbnih zemljišč, vendar bo
šele v prihodnjem letu izvršeno
komunalno opremljanje le-teh.
predvsem zaradi pomanjkanja
ustrezne tehnične dokumentacije.
Viri za delovanje enote so sicer
določeni, vendar je nekaj virov še
odprtih, med drugim tudi zemlji-
ška renta, kije v tem trenutku še
dohodek proračuna. Nova stano-
vanjska zakonodaja bo po vseh
pričakovanjih rešila tudi to
vprašanje.
MG
Seo
ormoški
noči
''oročali smo že. da je
"■■nioška noč letos »odplava-
z dežjem, ki je pričel liti
'^'"ctl prihodom gostov in ni
P'"^"nchal skoraj vso noč. Or-
jiipani se šalijo, da imajo
^"^^ ali  tako  vsako  noč.
"[.■^oško noč. če seveda spijo
veselijo doma. v resnici
P^.lim jc žal za ormoško noč
Pj^scbno vrste, ki se imenuje
j*y'"mo7. poje in pleše« in še
"■'^■^'TO napišejo zraven. Prvič
pripravili lo veselje leta
^ '1 in vedno imeli srečo z
''^'nienom. razen nekaj male-
in v celoti letos,
j;^.•"'pravili takšno veselico je
^ ?J^^'rsien  napor  pa  tudi
strošek. Letos so pripra-
8Qj''^'J^le 380 tisoč dinarjev.
''^oč dinarjev je stal samo
I Srani in vse to je bilo treba
Nekaj bo krila zava-
drJ"^ia.   manjši   del   pa
J^" kmetijskih inženirjev
Drir a"'*^"^'- kot organizator
tn^^r'^''^- l^liub temu v Or-
iiioAL '^iso obupali. Ormoška
^ludi prihodnje leto!
jr
Vol, ki ga spečejo na žaru, je vreden 2 do 3 milijone S din. Peči ga
morajo več ur in na ormoški noči je bilo delo opravljeno tik pred
dežjem. Prodati pečenega vola je bil cilj, ki je delno uspel.
Filipinke, to so dekleta, ki jim ni para, je ugotavljal moški del
družbe pod kopališko streho, kjer so morale zaradi dežja pokaza-
ti del svojega programa. Foto: J. Rakuša
AKCIJA,JVIC NAS NE SME PRESENETITI"
ORMOŽ: »ELEMENTARNA NESREČA"
v krajevni skupnosti Ormož so že pred mese-
cem stekle vse aktivnosti v okviru priprav na
letošnjo akcijo z naslovom ,,Nič nas ne sme
presenetiti". Sodeč po načrtu aktivnosti bo v
akciji (elementarna nesreča) sodelovalo okoli
113() občanov in delovnih ljudi, na območju
krajevne skupnosti pa živi okoli 4100 občanov.
Akcija je zelo težavna in bo zanjo treba precej
napora in truda.
V vse oblike aktivnosti, ki bodo vrhunec
dosegle 29. septembra, se z vso odgovornostjo
vključujejo tudi delovne organizacije, ki so
svoje aktivnosti prilagodile načrtu krajevne
skupnosti. Tako so se v akcijo doslej vključili
delavci Komunalnega podjetja, tovarne Jože
Kerenčič, Intesa, Primata, Marlesa itd, vključila
pa so se tudi vsa gasilska društva, osnovne šole,
vrtci in drugi. Prvi preizkus znanja in priprav-
ljenost občanov na morebitno naravno nesrečo
bodo preverili na dan gasilcev, 22. julija in
sicer v krajevni skupnosti Ivanjkovci.
V akciji bodo sodelovale vse komponente
ljudske obrambe in družbene samozaščite, pri-
padniki TO in občani. V Ormožu bo takšna
široka pomoč zelo potrebna, saj bodo ,,evaku-
irali" večje število prebivalstva in zanje pri-
skrbeli hrano. 30. septembra bodo v Ormožu v
Mestni grabi ocenili potek aktivnosti in ob 18.
uri pripravili kulturni miting in športna tekmo-
vanja v šahu in rokometu.
6 - IZ NASlH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
12. julij 1979- TEDNIK
Trim kolesarjenje
skozi sedem vasi
KS Rogoznica
v počastitev minulega praznika dneva borca so v krajevni skupno-
sti heroja Lacka v Rogoznici organizirali trim kolesarjenje skozi sedem
vasi tega območja. Akcijo sta skupaj uspešno izpeljala zveza rezervnih
vojaških starešin in ZSMS Franc Kramberger — Rogoznica v imenu
katere je več kot 80 udeležencev, zlasti mladih, pozdravila predsednica
Marica Lenart in na kratko spregovorila tudi o pomenu praznika. Za
tem so okrog pol devete ure dopoldan krenili mladi in stari kolesarji po
razmočenih slovenskogoriških poteh in kolovozih ter vmes tudi po lepi
asfaltirani cesti, na petnajst kilometrov dolgo pot. Na vmesnih postajah
so preverili svoje znanje v streljanju z zračno puško in poznavanju
narodnoosvobodilnega boja, končne točke pa jim je prinesla še zaključ-
na spretnostna vožnja.
Prvo mesto je pripadlo ekipi iz Ro^oznice — sestavljali sojo trije
bratje Potočnik, drugi so bili kolesarji iz Nove vasi, tekmovalci iz
Žabjaka pa tretji. Boj za točke je bil precej oster, kar dve ekipi sta ob
koncu imeli enako število točk in sta morali spretnostno vožnjo ponoviti.
Na četrtem mestu je ekipa Opekarne, peti —kolesarji iz Pacinja in šesti
člani ekipe iz Velovlaka. Žal pa se ekipi iz Podvinc in Kicarja tekmo-
vanja nista udeležili, čeprav so nekateri posamezniki kljub vsemu
startali.
Za ekipe in posameznike so organizatorji poskrbeli tudi za pokale,
in praktične nagrade pri čimer so jim pomagaU tudi nekateri zasebni
obrtniki iz njihovega območja. Poleg tega sta dobila nagradi še najsta-
rejša udeleženca, prav tako najštevilnejša družina in najmlajša udele-
ženka. To so bili Stanko in Marija Lenart iz Nove vasi ter družina
Serdinškovih iz katere jih je kolesarilo kar pet, med njimi tudi dve leti
stara hčerkica, ki jo je sicer očka peljal na kolesu, bila pa je najmlajša
udeleženka trima.
mš
Trimčkarji na startu pred domom Slovenskogoriške čete v Rogoznici.
(foto: M. Ozmec)
Tudi mi smo bili
naOstremvrliu
Osrednje proslave ob dnevu borca, kije bila pri Duhu na;
Ostrem vrhu. smo se udeležili tudi člani medobčinskega društvai
slepih in slabovidnih Ptuj—Ormož. i
Po proslavi, zlasti nas je pritegnil pester program, so se;
dolge kolone najrazličnejših osebnih avtomobilov in tudi avto-;
busov končno razpršile na vse strani. Tako smo tudi mi, sicer!
nekoliko kasno, prišli v Hoče. kjer so nam postregli z dobrim]
vojaškim golažem in kruhom, oboje nam je dobro teknilo. Zaj
tem nam je v lepem gasilskem domu mariborsko medobčinsko;
društvo slepih in slabovidnih pripravilo prekrasen kulturnij
program. Tako smo praznik dneva borca lepo zaključili v zado-j
voljstvo vseh. • , ,     \
Besedilo in posnetka: R. Rakušai
Naša skupina na Ostrem vrhu
V Selovi grapi, kjer se je pred 50 leti zgodil zločin, so pred osred-
njo proslavo uprizorili napad
KIDRIČEVO
Uspela proslava dneva borca
Krajevna organizacija ZZB NOV in družbe-
nopolitične organizacije Kidričevega so na
predvečer 4. julija organizirale proslavo pod
naslovom: Večer partizanskih pesmi, kije imela
vse značilnosti partizanskega mitinga.
Odbor za proslave in kulturne prireditve pri
KK SZDL, ki ga vodi ing. Vojko Rajher, si je
že v začetku zadal nalogo, da bo ob letošnjih
znanih 60-letnih jubilejih pripravil večjo kultur-
no prireditev. Tako so načrtovali ,,Večer parti-
zanskih pesmi" na taborniškem prostoru ob
igrišču otroškega vrtca. Prireditev so več dni
skrbno pripravljali, žal pa jim je večdnevno
deževje pokvarilo velike načrte. Toda orga-
nizatorji so bili močnejši od vremena, našli so
rešitev v tem, da so proslavo prenesH pod streho
pred restavracijo v Kidričevem.
Res je, da je bila udeležba nekoliko manjša,
kot bi bila ob lepem vremenu, vendar vse je
steklo po programu. Godba na pihala sindikata
TGA je s svojimi koračnicami pritegnila številne
kraiane. Po intonaciji himne je predsednik KO
ZZB NOV Andrej Toplek spregovoril o
pomenu dneva borca, s posebnim poudarkom
na letošnje jubileje. Za tem se je začel bogat
kulturni program, v njem so sodelovali: moški
pevski zbor DPD Svoboda Kidričevo, mladinski
pevski zbor 0§ ,,Boris Kidrič", ženski pevski
zbor društva upokojencev Kidričevo, folklorna
skupina iz osnovne šole in tamburaši iz Apač,
za konec pa je prispeval svoj delež še ansambel
garnizije JLA iz Ptuja.
Smelo lahko zapišemo, da je bil celotni
program dobro sestavljen in glede na pogoje
odlično  izveden.   Nastopajoče je  občinstvo
nagradilo s krepkimi aplavzi, ob koncu pa sq
vse nastopajoče še pogostili z okusnim pasui,
jem, saj je bilo to načrtovano, če bi bilo lep^
vreme na taborniškem prostoru.
V nadomestilo pa taborniki že pripravljajg
za 22. julij taborjenje na svojem prostoru, kj^j
bodo tudi pripravili program v počastitev dnevj
vstaje slovenskega naroda. Tam bo, vsgj
upajmo, možno ob tabornem ogniu nekdanijul
borcem obujati spomine na težke dni bojev
za naso uragoceno svobouo, kar je Se zlastj
pomembno v okviru prenašanja tradicij NOfi
na našo mladino in otroke. Ta točka je nanire(
zaradi dežja tokrat odpadla. Kliub temu lahko
rečemo, da je KO ZZB NOV in ostale drulbe.
nopolitične organizacije v Kidričevem svojo
nalogo odlično opravila. Dokaz več, da je nio(
veliko napraviti, če je dobra volja in pripravljg.
nost do dela.
France Meško
POVRAČILO STROŠKOV KRAJEVNIM SKUPNOSTIM
ZA PRIPRAVO STAVBNIH ZEMUlŠC
Oddelek za gospodarstvo in
urbanizem je za izvršni svet skup-
ščine občine Ptuj pripravil
informacijo o plačilu prispevka, ki
ga morajo posamezni investitorji
plačati krajevnim skupnostim pred
izdajo soglasja, katero jim služi
kot priloga k zahtevku za izdajo
lokacijskega ali gradbenega do-
voljenja.
Ugotavljajo, da posamezne kra-
jevne skupnosti pred izdajo
soglasja pobirajo prispevke v višini
3.000 do 5.000 dinarjev, v pose-
meznih primerih celo več, pač v
skladu s sklepi svojih organov, to
je skupščina ali sveta krajevne
skupnosti. Podobna praksa je
uveljavljena tudi v drugih občinah,
vendar je že v nekaj primerih o
zadevi razpravljalo ustavno sodišče
SR Slovenije v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti takih
sklepov krajevnih skupnosti ter
ugotovilo in odločilo, da je
vsakršno pobiranje prispevkov v
zvezi z izdajo soglasij od krajevnih
skupnosti za novogranje pro-
tiustavno in protizakonito.
Sodišče je zavzelo stališče, da
povezava izdaje soglasja za
novogradnjo s predhodnim
plačilom prispevka ivi v skladu z
ustavo in zakonom. Med
področja, ki jih pO 32L členu
ustave ureja skupščina SR
Slovenije, je določeno tudi
urejanje razmerij na področju gra-
ditve objektov. Pogoji postopka za
izdajo lokacijske odločbe določa
zakon o urbanističnem planiranju.
V 22. členu tega zakona so dolo-
čene listine, ki jih mora priložiti
investitor k zahtevku za izdajo
lokacijske odločbe. Med temi
listinami ni določeno ' soglasje
krajevne skupnosti, ki je izdano po
predhodnem plačilu prispevka.
Te prispevke bi morda lahko
pobirali v okviru razpisa samo-
prispevka, vendar pa zakon o
samoprispevku (Ur. list SRS, št.
3/73) določa, da se samopris-
pevek uvede le, če se občani z refe-
rendumom vnaprej izrečejo za
njegovo uvedbo, zato mora akt o
razpisu  referenduma poleg na-
vedbe samoprispevka imeti še
navedeno vrsto, osnovo in višino
samoprispevka.
Seveda pa to ne pomeni, da
investitorji niso dolžni povrniti
krajevnim skupnostim stroškov, ki
so jih le te imele z ureditvijo
stavbnega zemljišča. Ta obveza
izhaja iz določil zakona, o
upravljanju in razpolaganju s
stavbnim zemljiščem. Po določilih
tega zakona lahko krajevne
skupnosti upravljajo s stavbnimi
zemljišči na območjih, ki ležijo
izven območja urbanističnega ali
zazidalnega načrta. Investitor, ki
namerava graditi, je dolžan po-
vrniti upravljalcu, v tem primeru
krajevni skupnosti, dejanske
stroške za pripravo stavbnega
zemljišča in sorazmeren del
stroškov za opremljanje stavbnega
zemljišča z omrežjem komunalnih
naprav ter objektov primarnega in
sekundarnega pomena. Ce
krajevna skupnost meni, da je bila
kršena kakšna njena pravica do
prispevka k stroškom za urejanje
stavbnega zemljišča nasproti
investitorju, lahko to pravico
uveljavlja v pravdi pred pristojnim
sodiščem.
Na podlagi te informacije je
izvršni svet sklenil, da upravni
organ ne veže več izdaje loka-
cijskega    oziroma    gradbenega
dovoljenja na soglasje krajevnih
skupnosti, vendar je dolžan pred
vsako izdajo lokacijskega ali
gradbenega dovoljenja o tem ob-
vestiti pristojno krajevno
skupnost, ki na ta način lahko
sodeluje pri kreiranju prostora
svojega območja. Vsem krajevnim
skupnostim in samoupravnim inte-
resnim skupnostim pa priporoča,
da pred izvršitvijo priključkov
opozorijo investitorje na plačilo
stroškov komunalnega urejanja ter
vztrajajo na njihovi poravnavi,
oziroma jo izterjajo prek sodišča.
Oddelek za gospodarstvo
in urbanizem
Krajevni praznik skozi ves teden
LAPORJE
Pretekli teden so prebivalci KS Laporje ene treh
nezadostno ekonomsko razvitih krajevnih skupnosti,
na območju občine Slovenska Bistrica praznovali
svoj praznik. Kljub temu, da letošnji praznik niso
slavili z odkritjem kakšnega pomembnejšega spomi-
nskega ali gospodarskega objekta, so v tej KS svoj
praznik proslavljali skozi ves pretekli teden, zlasti z
raznimi kuUurnimi in športnimi srečanji.
Med najpomembnejšimi je bila svečana in ddovna
seja skupščine krajevne skupnosti. Na njej so ocenili
pretekle delovne dosežke organizacij in
posameznikov. Ob tem so ugotovili hitrejši razvoj
krajevne skupnosti, uspehe v okviru danih možnosti.
To še posebno velja pri urejanju in gradnji
komunalnih objektov, med katerimi je na prvem
mestu vodovodno omrežje in ceste . Prav tukaj pa
jih čakajo še največje naloge.
V petek zvečer 29. junija so mladinci v krajih
Hošnica, Žabljek in Laporje zakuriU na vrhovih
kresove. Ob njih so se zbrali mladi in starejši krajani,
se skupno poveselili in obujali spomine. NŽlladi so ob
tej priložnosti izvedli kulturne programe.
V soboto 30. junija je bil v Laporju uspel turnir v
odbojki, popoldne pa še občinsko gasilsko
tekmovanje mladincev in -pionirjev. Svečanosti so
zaključili z osrednjo proslavo, ki je bila popoldne.
Na njej so razglasili rezultate športnih tekmovanj in
podelili petim članom KS odličje OF, dva pa sta
prejela priznanje krajevne skupnosti. Bila je to ekipa
RK Laporje in tamburaški orkester iz Kočnega.
Skupščina je skupno z doseženimi delovnimi
uspehi   iz   preteklega   obdobja      osvetlila   tudi
najpomembnejše naloge te KS v naslednjem
obdobju. Med njimi postavljajo v ospredje nadaljnjo
gradnjo vodovodnega in cestnega omrežja ter obnovo
in razširitev gasilskega doma. To delo pa je sedaj že v
polnem zamahu, saj bodo v njem pridobili no«
prostore gasilci, krajevna skupnost Laporje ii
mladina.
Na območju KS Laporje prebiva okoli 17O0
prebivalcev, od tega je okoli 400 redno zaposlenih v
industriji v Slovenski Bistrici ali Mariboru. Okoli 40C
pa je gospodinjstev. V celotni KS ni nobenega
industrijskega objekta, ki bi omogočil njen
gospodarski razvoj, zato vidijo svojo prihodnjostv
razvoju kmetijskih dejavnosti, za kar imajo velii«
možnosti, še posebno z nedavno končanimi deli pn
regulaciji Ložnice. Za hitrejši razvoj krajevnt
skupnosti pa si prizadevajo tudi s sredstvi ii
krajevnega samoprispevka, ki so ga pričeli plačevati v
letu 1978 in bo potekal za dobo petih let. Vsa
sredstva bodo namenili za izboljšanje gospodarskega
položaja celotne KS Laporje. Tako zbrano vsoto pa:
vsakim letom nekajkrat oplemenitijo z lastnin
delom, saj jim nikoli ni težko prijeti za delovni
orodja, ko je vprašanje lepšega in boljšegi
jutrišnjega dne, ki bi jih naj pripeljal iz nerazvitost
Viktor Horvat
PRIPRAVE NA NASLEDNJE
SREDNJEROČNO OBDOBJE
KRAJEVNA SKUPNOST
MAJSPERK
v tem času je najaktualnejša naloga — pla-
niranje. V majšperški krajevni skupnosti so že
25. marca sprejeli program aktivnosti v
pripravah na planiranje ter sklep o pripravi
plana. Najbrž so bili med prvimi v občini, ki so
to nalogo opravili. Na vprašanje, zakaj tako
zgodaj, odgovarja Ivan Smolej, predsednik sveta
KS Majšperk, tako:
,,Mi smo imeli v tem času precej ugodne
okoliščine, ker smo takrat pripravljali vse
potrebno za podaljšanje krajevnega samopris-
pevka. Takrat smo morali vsem družbenopoh-
tičnim organizacijam in vsem krajanom predlo-
žiti konkreten program razvoja za nadaljnjih pet
let. Program je bil dobro pripravljen in smo ga
lahko sedaj vključili v dokumente o nadaljnjem
razvoju krajevne skupnosti."
Katerim razvojnim usmeritvam pa boste v
prihodnjem srednjeročnem obdobju dali največ
poudarka?
,,Poleg infrastrukture — tu so še vedno na
prvem mestu ceste, je nadaljnja gradnja vodo-
vodnega omrežja, urejanje kanalizacije, razširi-
tev telefonskega omrežja, postajališče, cestna
razsvetljava, ureditev naselja Breg, ki ni komu-
nalno opremljeno. Nadaljevali bomo seveda tudi
s stanovanjsko gradnjo, problematično je
otroško varstvo, ki se sedaj stiska v starem gradu
in glede na doseljevanje mladih družin bodo
sedanje kapacitete v bhžnji prihodnosti
premajhne. Vse te naloge so bile zajete v pro-
gram pred referendumom za samoprispevek,
razen lega pa še gradnja gasilskega doma. Vklju-
čili smo tudi varstvo okolja, — mi imamo Dra-
vinjo, gozdove, ki terjajo več pozornosti. V
planu pa so zajeta še sredstva za SLO in civilno
zaščito!
Odbor za izdelavo planskih dokumentov ima
razdeljene naloge, sedaj pa krepko razmišljamo
tudi o nadaljnjem razvoju Majšperka samega.
Mi imamo dve OZD, ki zaposlujeta okrog 500
ljudi, vsega skupaj imamo okrog 600 delovnih
mest. Potrebe glede na število prebivalcev in
glede na vlogo, ki naj bi jo Majšperk imel in jo
ima v tem delu Haloz, saj pokriva tudi sosednje
krajevne skupnosti glede zaposlovanja, so Se
vedno velike. Razmišljati bomo morali o razširit-
vi sedanje industrije za določeno število delovnih
mest, da bi lahko vsaj nekaj naših mladink in
mladincev ostalo doma. Pri nas konča osemletko
vsako leto okrog 80 do 90 učencev, le malo se jih
lahko zaposli na domačiji, ker nismo najbolj
kmetijsko usmerjena krajevna skupnost. Letno
imamo v kraju prostih le 20 delovnih mest,
večino zaradi upokojitev."
Ali ste v tem času že navezali stike s sosed-
njimi krajevnimi skupnostmi in postavili kakšne
skupne cilje v naslednjem srednjeročnem
obdobju?
,,Nekega konkretnega stika, razgovora še
nismo imeli. Vendar bo pred sprejetjem plana
verjetno potrebno s sosednjimi krajevnimi
skupnostmi opredeliti ne samo osnovno
opredelitev, arnpak tudi druge skupne naloge.
Predvsem na področju cest, ker imamo precej
republiških cest, ki še niso asfaltirane in se bomo
morali skupaj potegovali za ureditev teh cest."
Kako v vaši krajevni skupnosti tečejo v tem
času priprave na akcijo ,,mc nas ne sme presen«
liti"?
,,Odbor za SLO in DS je imel več sej in doki
konkretno določil akcije, ki bi jih v tem okvir
izpeljali. Ce omenim samo akcijo, ki bo
sodelovanju pritegnila največ občanov — pre'
videvamo obrambo pred požarom zelo zahte'
nega objekta, to je šole, ki je lesena, prec
razvlečena in požarno-varnostno precej zahtP
na. V Majšperku smo že v prejšnjih letih '\^[
podobne akcije, vendar v večini pri tovarniški
prostorih in trgovinah, nikoli pa še pri šoli. Tak
bi imeli tam obenem evakuacijo učencev, sodel'
vali bi člani šolskega kokektiva — v objek'
samem je več hidrantov — vse gasilsko-tehnifi
enote, prva pomoč itd. To bi bila osredn
akcija, ki jo bomo izpeljali že pred 29. septet
brom. Poleg tega je naša naloga še ureditev vS
potrebnih dokumentov, načrtov in program*'
dopolniti želimo tudi strokovno izobrazbo v*
tečajnic prve pomoči in civilne zaščite, tako da
zajeli vse strukture v to akcijo, da bi res dosej
svoj namen."
Ali menite, da se v priprave na planiranje if
akcijo ,,nič nas ne sme presenetiti" dovolj ak'
no vključujejo družbenopolitične in društv«
organizacije v vaši krajevni skupnosti?
,,Mislim, da smo jih uspeli zainteresirat'
da se vključujejo — zelo konkretno, take
pripravo srednjeročnega programa kot
omenjeno akcijo. Seveda pa moram reči.
akcija ni nikoli zaključena, mislim, da bo te
tudi po 29. septembru. To je sedaj konkret
bolj pospešen uvod v tisto, kar mora biti P^J
stalno prisotno, saj nas lahko kadarkoli kar'
preseneti, zato moramo biti pripravljeni
pripravljenost nenehno izpopolnjevati."
N-
TEDNIK -'^2.m^979
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7
NOGOMETNO IGRISCE NA VRHU
JELOVIC
Ob koncu minulega meseca so
mladi člani mladinskega aktiva
Jelovice pripravili mnogim prijet-
no presenečenje. Tik pod vrhom
Jelovic so s pomočjo mladih s
Ptujske gore pripravili nogometni
turnir in srečanje mladih iz mno-
gih okoliških mladinskih organi-
zacij. Tako so se srečanja in
nogometnega turnirja udeležili
po eg številnih domačinov tudi
mladi s Ptujske gore, iz Skrbelj,
Medvec. Žetal, Majšperka, Le-
skovca, Stoperc, Jesenice in Do-
lenc.
Predsednik mladinskega aktiva
Jelovice Marjan Novina je pove-
dal, da so se mladi iz tega kraja
kljub številnim težavam, s kateri-
mi se srečujejo na tem delu manj
razvitih Haloz zelo zavzeli in
angažirali pri urejanju novega
igrišča in opravili številna prosto-
voljna dela. s sredstvi pa je
pomagala tudi krajevna skupnost
Majšperk. S prvimi deli za igrišče
so začeli letos marca, in ga tako
dokončali v rekordnem času, na
njem pa bodo številni mladi
ljubitelji nogometa in drugih iger
tudi v tem kraju našli trenutke
svojega razvedrila in sprostitve.
Kot zanimivost naj povemo, daje
to najvišje ležeče igrišče na ptuj-
skem območju, okrog 500 m
nadmorske višine.
Treba je še povdariti, da je
največja težava organizacije mla-
dih na Jelovicah ta, da nimajo
zagotovljenega niti svojega pro-
stora za sestanke, zato se sedaj
sestajajo v zasebnih hišah, kljub
temu pa s svojimi akcijami doka-
zujejo svojo zavzetost za hitrejši
razvoj tega predela manj razvitih
hribovitih Haloz.
B. Vodušek
Novo igriSče na Jelovicah, ob katerem se je zbralo že na prvem
turnirju veliko mladih.
Delegacija mladih, ki je na dan srečanja mladih na Jelovicah'
položila venec k spomeniku NOB.
Posnetek: B. Vodušek i
40. obletnica
narodno-obrambnih
taborov visokošolcev
Pretekli torek so se v Radljah ob Dravi zbrali udeleženci narodno-
obrambnih taborov slovenskih visokošolcev, in prvič po štiridesetih letih
skupaj proslavili svoj jubilej. Narodno obrambne tabore so slovenski
visokošolci organizirali na pobudo tovariša Josipa Broza Tita v letih
1937-40 v različnih slovenskih krajih. Največ iih je bilo na Koroškem in
v Dravski dolini, eden takih je bil tudi na Zunkovičevem v Narapljah pri
Majšperku. Posebej velja omeniti tabor na Rodnem vrhu v Halozah, ki
ga je priredil Dom visokošolk iz Ljubljane. Tam so se tabornice pod
vodstvom KP zavzemale za kulturni in zdravstveni dvig vasi.
Udeleženci taborov in srečanja so povdarili velik pomen dejavnosti
narodno obrambnih taborov visokošolcev v jpredvojnih letih, saj so med
prebivalstvom širili revolucionarne ideje, osveščenost, zavestnost in
opozarjali na vojno nevarnost. Vsa ta dejavnost se je odražala tudi v
NOB, saj je bilo v krajih, kjer so bili tabori, mnogo lažje organizirati
odpor proti imperialističnim zavojevalcem Jugoslavije.
Udeleženci praznovanja 40. obletnice narodno obrambnih taborov so se
na proslavi v Radljah spomnili tudi drugih letošnjih jubilejev — 60.
obletnice KPJ in 60. obletnice Univerze v Ljubljani, ki se je pred kratkim
poimenovala po revolucionarju in teoretiku samoupravnega socializma
Edvardu Karaelju. Obiskali so tudi nekaj koroških krajev, med njimi
Remšnik , kjer se je pred 40 leti odvijal eden od njihovih taborov. Sre-
čanje, ki ga je orgamzirala Univerzitetna konferenca ZSMS univerze v
Ljubljani, so se udeležili tudi študentje, predstavniki ljubljanske univer-
ze in domačini-predstavniki skupščine obane Radlje ob Dravi. V sredo so
se udeležili osrednje republiške proslave ob Dnevu borca pri Duhu na
Ostrem vrhu.
Udeleženci srečanja ob praznovanju 40. obletnice narodnoobrambnih
taborov in drugi na obisku v KS Remšnik, kjer so bili tudi pred 40 leti.
Posnetek: B. Vodušek
MERCATOR '
^BIRAPANONUA^
Obetajoči
načrti
v delovni organizaciji MIP je
zaposlenih 1.262 delavcev in precej
vajencev. Organizirani so v treh
temeljnih organizacijah združenega
dela in v delovni skupnosti skupnih
služb. Od leta 1976 do danes so
skupno investirali v objekte prek 40
milijonov dinarjev. Tako imajo
15.711 kv. metrov prodajnega in
skladiščnega prostora v malopro-
daji, 14.000 kv. metrov pokritega
skladiščnega prostora v veleprodaji
in 20.000 kv. metrov asfaltiranega
odkritega skladiščnega prostora.
Proizvodnih in skladiščnih zmog-
ljivosti v proizvodnji pa imajo 450
kv. metrov. Njihova ,,trgovska
mreža" je razpredena prek 91
prodajaln, 10 blagovnih skupin v
veleprodaji in v dveh poslovnih
enotah oziroma predstavništvih.
V MIP načrtujejo letos 2,5 mili-
jardi celotnega prihodka. Predvide-
na stopnja rasti je 22 <Vo, stopnja
rasti zaposlenosti pa 2,3 %. Doho-
dek, ki bi ga naj dosegli ob predvi-
deni 18-odstotni rasti bo kar za
polovico večji od lanskega. Načrti
so smeli in mnogo obetajo, glede na
zastavljeno delo je pričakovati, da
jih bodo tudi uresničili. V tej veliki
trgovski organizaciji si prizadevajo
v prvi vrsti za dobro ponudbo in za
širjenje trgovske mreže, ob tem pa
seveda ne pozabljajo na življenjski
standard več kot 1.200 delavcev.
N. D,
Naši pevci na Taboru v Šentvidu
o letošnjem že 10. taboru
slovenskih pevskih zborov v
Šentvidu pri Stični so sicer
poročali slovenski dnevniki in
tedniki, radio in televizija, vendar
ne bo odveč, če o njem sprego-
vorimo tudi udeleženci sami.
Zaključne prireditve, ki jo je no-
vinar Dela Ilija Bregar poimenoval
kar Zmagoslavje pesmi — bila je
v nedeljo, 24. junija so se namreč
udeležili tudi nekateri pevski zbori
z našega področja in tako pris-
pevali dvojni delež: s svojo prisot-
nostjo in petjem so razširili sam
Tabor v Šentvidu, doživeli njegovo
veličastnost in jo prenesli nazaj v
svoje okolje ter obogatili svojo
pevsko amatersko dejavnost. Naj
te zbore kar naštejem:
Moški pevski zbor Grajena pri
Ptuju, MPZ Kidričevo — oba
zbora je vodil isti pevovodja
Ladislav Pulko; MPZ Ormož
zborovodja Miran Antauer, MPZ
Pništva   upokojencev   Ptuj   —
^orovodja Maks Vaupotič ter
J^PZ ,,Alojz Strafela" Mark ovci,
^' jih je vodil zborovodja Janez
°^zjak. Rada bi spregovorila prav
2 tem, kako je praznik pesmi v
^entvid^u doživel MPZ Markovci,
J' je najaktivnejša sekcija Prosvet-
v^ea društva Alojz Strafela
"^■arkovci.
f^Lepo, ubrano petje smo
J^^rkovčani vedno cenili, fantje so
^'^i zapeli na vasi v lg?ih poletnih
nočeh, žene in dekleta so jim pri-
tegnile ob vsaki priložnosti. Zato
ni čudno, da so že pred več kot
desetletjem najbolj prizadevni
pevci — amaterji ustanoviH moški
pevski zbor, ki ga je najprej vadil
tov. Štefan Vugrinec, učitelj na
tukajšnji šoli. Zaradi povečane
pedagoške dejavnosti je moral
kasneje svojo mentorsko dejavnost
opustiti in po kratkem ,,molku" je
prevzel vodstvo zbora mladi
zborovodja Janez Bezjak, domačin
iz Bukovec. Po skrbnem pre-
misleku in dogovoru je že lani
jeseni prijavil svoj zbor na Tabor
slovenskih zborov, sprejel po-
trditev prijave ter notni material in
program, da so se pevci lahko
začeli pripravljati na petje v tako
velikem pevskem zboru, kot ga je
v nedeljo predstavljalo okrog 7000
nastopajočih. V februarju se je
tovariš Bezjak udeležil posveta oz.
seminarja vseh zborovodij Tabora
v  Šentvidu,  nakar  so  vse  do
Tabora potekale res intenzivne
priprave — pevske vaje in seveda
organizacija poti na Tabor. V ne-
deljo, 24. junija se je pokazalo,
kako so bile te priprave ne samo
dobre, marveč tudi uspešne.
V zgodnjem nedeljskem jutru
smo se torej odpeljali iz Markovec
proti Šentvidu pri Stični, vsi dobre
volje in polni nekega velikega
pričakovanja. Ravno ob pravem
času smo prispeli v ta kraj, kjer je
že ves teden potekal Kulturni teden
Šentvid pri Stični in naši pevci ter
njihov zborovodja so takoj
odhiteli na prireditveni prostor 10.
tabora ter se vključili v prvo in
obenem zadnjo skupno vajo vseh
zborov ter generalko za
popoldansko veličastno prireditev.
Ze v tem vročem dopoldnevu je
imel ta združeni pevski zbor
mnogo gledalcev in poslušalcev, ki
smo jim navdušeni zaploskali,
čeprav seveda prvič ni šlo vse čisto
gladko. Toda kmalu se je izkazalo,
da so kljub amaterizmu vsi ti
zbrani pevci v svoji dejavnosti
pravi strokovnjaki, saj se je nji-
hovo petje zlilo v ubrano pesem
vseh in se s pesmijo znanega
opernega pevca Miroslava
Čangaloviča, gosta izBeograda.
Pevci so se nato lahko razšli, se
zbrali v svoje zbore in se pripravili
na povorko skozi Šentvid. Seveda
je ta slovesni mimohod trajal kar
precej časa, sodelovalo je namreč
okrog 180 zborov iz vse Slovenije
in zamejstva, vendar so jim mno-
žice obiskovalcev in domačinov
navdušeno zaploskale; zaploskali
smo seveda še posebno svojim
zborom, v katerih so ,,naši" pevci,
nismo pa prezrli tudi nobenega
drugega ne ženskega, mešanega ali
moškega pevskega zbora. Po-
vorka pevcev je krenila mimo
tribune, s katere so jo pozdravili
tudi   tovariši   Sergej   Kraigher,
Marijan Brecelj, Lidija Sentjurc in
mnoge druge osebnosti
slovenskega družbeno-političnega
in kulturnega življenja, na
prireditveni prostor, kamor se je
zgrnila tudi vsa množica
obiskovalcev prazničnega
Šentvida.
Programa, ki se je pričel kmalu
po prihodu in vključitvi še
zadnjega pevskega zbora v zdru-
ženi večtisočglavi zbor, ne bom
natančneje opisovala iz enega
samega razloga: bojim se, da bi v
njem karkoli izpustila, vtisov je
toliko, da ničesar ne bi mogla in
smela pozabiti, nepozabnih
globokih občutkov pa ni mogoče
povsem izpovedati. Po pozdravu
vseh prisotnih gostov 10. tabora,
vseh tisočev pevcev in še števil-
nejšega občinstva, smo vsi prisluh-
nih kulturnemu programu, v
katerem je seveda prevladovala
pesem: tista iz zvonkih otroških
grl, pa mogočna iz največjega
pevskega zbora (ki je enkraten —
ta v Šentvidu) ter pesem znanega
basista Miroslava Čangaloviča. Ta
je bil tudi slavnostni govornik;
vsem nam bo ostalo v nepozabnem
spominu njegovo srečanje s
prijateljem, pevskim tovarišem
Ladkom Korošcem, srečanje Don
Kihota z njegovim zvestim Sančo
Pansom.
Spomnili smo se pokojnega
tovariša Kardelja, velikega ljubi-
telja petja in pokrovitelja 6.
tabora v Šentvidu prav njemu je
bil 10. tabor posvečeni, prisluhnili
smo pozdravni brzojavki tovariša
Tita ter sporočilu Tabor, ki ga je v
Beograd ponesel dragemu predsed-
niku pevec Cangalovič. Vse nas je
pretresla veličastna pesem Titovo
kolo, ki jo je Cangalovič zapel z
doslej največjim zborom v
Jugoslaviji ter v spremljavi mladih
folkloristov iz Preddvora in občine
Grosuplje.
Utrujeni od žgočega poletnega
sonca, ki nas pa med programom
sploh ni motilo ter polni enkratnih
vtisov smo se proti večeru vračali
domov. Naše petje, ki je zajelo ves
,,praznični" avtobus, smo
prekinili le tu in tam, a le za
toliko, da smo izmenjali vtise, ki
smo jih bili tako polni, da smo
svojemu razpoloženju morali dati
duška. Bilo je lepo, nepozabno
doživetje — 10. tabor slovenskih
pevskih zborov v Šentvidu in kot
je dejal komentator: prišli smo
prvič, a ne zadnjič! Naše sodelo-
vanje pa sta omogočili tudi:
krajevna skupnost Markovci z
namensko dotacijo ter OZD Agis
Ptuj, ki je podprla dejavnost zbora
v katerem deluje tudi precej članov
te delovne organizacije. Obema
iskrena hvala! Pičerko K.
nedavni medobčinski reviji pevskih zborov v Ormožu Je bil za konec tudi skupni nastop vseh zborov
Foto: J. Rakušaj
12. julij 1941
Sonce žarko zatonih
končal se dan je žgoč.
Na zemljo tiho kakor vešča
je legla mrka noč.
Bleda luna tožno zrla
z jasnega neba,
legla rosa je na travo
kot milijon solza.
Škornji gestapovcev krvoločnih
so kalili nočni mir,
z daljave s smrtno melodijo
se oglašal je skovir.
Budili podjarmljeni narod
ponoči so iz sanj
in podili nas Slovence
iz lastnih stanovanj.
Molče smo zapuščali domove
nikdo, še otrok zajokal ni,
spremljala sta slehernega
ponos in stisnjene pesti.
Zinka M.
(Napisano v spomin na čas, ko so nacistični okupatorji z našega
območja izgnali v Srbijo in na Hrvaško 1.164 Slovencev in
zaplenili njihovo premoženje.)
■PROFESORJU ANTONU KLASINCU. UCITEUU I
IN MENTORJU |
In me mor tam
Pred mesecem dni smo v Cirkovcah pokopali profesorja klasične
filologije in zgodovinarja Antona KLASINCA dolgoletnega ravnatelja
Zgodovinskega arhiva v Ptuju. Strla ga je bolezen, ni ga prekomerno
delo, študij, izselitev.
Profesor Klasinc je bil prvi ravnatelj arhiva, samostojne ustanove
posebnega družbenega pomena in njegov prvi strokovni delavec. Ne-
umorno je obdeloval in bdel nad starimi listinami, urbarji, kronikami in
ostalim spisovnim gradivom, ki so ostali kot dediščina Muzejskega
društva, bdel nad tem kar je pustila okupacija in spremljal to, kar je
nastajalo na novo ter se trudil, da bi dobili del naše kulturne dediščine
nazaj iz arhivov preko meja naše domovine.
Predvsem pa je bil profesor Klasinc učitelj vsem. ki smo prišli v
arhivsko službo. Prišli smo sicer z vsemi oblikami predznanja do aka-
demske izobrazbe, vendar brez osnovnega znanja o arhivih, o urejanju
gradiva, o škartiranju, o tehnični ureditvi, brez potrebne osnovne me-
tode dela. brez katere se kaj lahko izgubiš sredi množice dokumentov.
Počasi smo prihajali do lastnih metod dela. do osnovnega znanja branja
dokumentov, do podatkov o naši zgodovini, daljni in polpretekli. Bilje
strog in dosleden učitelj, mnogo je zahteval od nas. vendar je tudi
ogromno dajal. Bil je tudi brezkompromisen delavec, delavec brez
zamud in lastnih potreb v službi.
Arhivistika je v današnjem času šla tudi po poti raziskovanja in
analiz. Tega se je zavedal tudi profesor Klasinc in poskušal preiti
pojmovanje o arhivskem delu kot o zgolj urejevalnem delu. Objavljal je
svoje izsledke, pripravljal razstave, poučeval in tako populariziral in
seznanjal širšo javnost z delom in rezultati svojega dela in delovne
organizacije kot celote.
Te vrstice so le zunanji odraz vsebine dela prof Klasinca. njegov
delovni in ustvarjalni lik pa bosta za vedno ostala na dokumentih, med
njegovimi sodelavci, poznejšimi uporabniki in raziskovalci.
Kristina ŠAMPERL
8 - IZ N ASIH KRAJEV
12. julij 1979 - T^ffffm
Dober den! Po stori navodi si najpret malo o vremeni pogučimo:
Letos je resen t o ta vremenska no sunčna uprova čista narobe obrjena. V
majniki nan je vroče bilo no smo švicali tak, ke nan je po hrbtnen žlebi doj
curlalo, v juliji pa bi žiher duge gate človik oblečene meja. Gor na prejšjo
sušo se je deževje spravlo no zaj nega ne konca no ne kraja totin dežovnim
špricaron. Še v naši mlaki, ki glih preveč dugo ne drži vode, m.ajo zaj žabe
pravo turistično poletno sezono, saj j in voda prek krez vuha segne...
J a, jo, turizem, morje, počitnice, dopusti, to je zaj aktualna tema za
kero pa na kmetih ne vemo dosti. Temeljni delegati kmečke baze mo zaj
namesto na morji, na pšeničnih njivah no gumnah švicali, če de le sunce
sijalo, ke mo lehko z žetvijo začeli. Bitka za vsakdanji kruhek je pač eno
glovni julijskih opravil. Samo, kak zgleda letos nemo preveč nažjeli.
Najpret je boj redko pSenička vzklila, potlijoje suša montrala, zaj gdo bi
jo mogli najboj žeti pa jo dež zalevle. Da že drža tisti stori kmečki prego-
vor, ki provi, da si suša odreže škrajc kruha, moča pa si vzeme kar celi
koloč.
To ovokrot sen po televiziji posluša, ke mo mogli letosjoko pametno s
pšenico ravnati, ke mo v naši domovini zadosti kruha meli. Jaz mislin, ke
pridelovalci s pšenico še kar pametno no varčno ravnomo, samo kruhojed-
ci delamo s kruhom tak kak svinja z melnatin zaklon. To pred por dnevi
sen malo po Ptuju hoda glih tisti den gdo konte za smeti komunala
pobira. Pri srci me ie trgalo gdo sen vida, ke so med smetmi tudi vejki
štikli kruha. Iz ene konte ga je na vrhipul koloča vun gledalo. To je prova
sramota. Jaz Se se dobro spunin kak sta nas oča no mati deco vičila s
kruhon ravnati: Če ti je faloček kruha na tle padna, si ga moga gor
pobrati no kušnoti. Blo je tudi pravilo, da prerezani koloč kruha neje
smeja z rezino prta dveran biti obrjeni, saj so pravli, da te kruh prehitro iz
hiše odide. Med vojno no po vojni nan je dostikrat resen odiša, no smo
namesto kruha suhe jabolčne klujece glodali kak miši gor na peči. Gnes se
nan resen dobro godi. Kruha mamo vsi zadosti, samo v smeti ga ne smemo
metati!
SREČNO — LUJZEK
JURSINSKI STRELO VABIJO
Člani Strelske družine Juršinci organizirajo v nedeljo 15. julija strelsko
prireditev, ki bo pri lovskem domu v počastitev DNEVA VSTAJE m v okviru
akcije nič nas ne sme presenetiti.
Prireditev bo pričela ob 9. uri z medobčinskim in meddružmskim tekmova-
njem v streljanju z zračno puško. Najboljše ekipe in posameznike čakajo
pokali SD in pododbora ribičev Juršinci.
Ob 16. uri bo slavnostni govor, ki ga bo imel predstavnik občinske
strelske zveze Ptuj, na to pa bo razglasitev in podelitev priznanj. Ob 17. uri bo
nastop letalcev Aerokluba Ptuj.
Na voljo bodo slovenjegoriške specialitete in dobra kapljica, za dobro
počutje pa bo skrbel ansambel PRIJATELJI. V primeru dežja bo prireditev
naslednjo lepo nedeljo.
NAPOLENSAKU
Praznik žetve in razstava
Iffulia in pogač
v soboto, 14. in v nedeljo, 15.
julija bodo prizadevni turistični
delavci s Polenšaka pripravili že
tradicionalni praznik žetve ter
razstavo kruha in pogač. Ta
vsakoletna prireditev, ki je nale-
tela na širok odmev med domači-
mi in tujimi obiskovalci, je delež-
na največje skrbi velikega števila
tamkajšnjih turističnih delavcev.
Razstavljeni izdelki prizadevnih
kmečkih žena s Polenšaka so
prava umetnost in zato si jih je
vredno ogledati.
Otvoritev razstave kruha in
pogač bodo povezali z nastopom
pevskega društva kmečkih žena
IZ Gornje Radgone. Naj povemo,
da otvoritev razstave načrtujejo
ob 14. uri, nastop pevskega zbora
ob 15. uri, hojo s štrkolami ob 16.
uri in ob I/, uri vleko vrvi, v
kateri sodelujejo predstavniki
zadružnega in zasebnega sektorja
kmetijstva. Poleg tega, da bo
razstava kruha in pogač odprta
tuai v nedeljo od 8. do 18. ure, bo
ob 14. uri popoldan tekma žanjic
in ob 16. uri razdelitev nagrad
med najboljše žanjice.
Oba dni bodo obiskovalcem
Polenšaka na voljo specialitete
domače kuhinje in pristna vina.
Organizatorji zatrjujejo, da bodo
naredili vse za dobro počutje
obiskovalcev, še posebej pa ob-
ljubljajo, da tudi dobrih gibanic
ne bo zmanjkalo.
MG
SREČANJE INVALIDOV
v soboto 14. julija bo društvo invalidov Ptuj priredilo za svoje člane
tovariški piknik. Prireditev bodo povezali z mednarodnim dnevom
invalidov. Prostor za tovariško srečanje so uredili ob OrmoSki cesti,
zraven njihovih društvenih prostorov. Tam se bodo invalidi spet srečali
in tovariško, prisrčno in prijateljsko izmenjali svoje izkušnje, se pogo-
vorili o številnih problemih s katerimi se v življenju in ob delu srečujejo.
Posebej velja poudariti, da mnogi izmed invalidov, seveda glede na
stopnjo invalidnosti, še vedno aktivno delujejo tako v druStvu upoko-
jencev kot v drugih družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v SZL>L in
pri Rdečem križu ter v raznih društvih. Mnoge je treba ža njihovo aktivno
delo posebej pohvaUti, saj so vzor mnogim zdravim občanom, ki jim
družbena aktivnost preveč ne leži.
F.Meško
Prisrčno
v Podlehniku
Skupina starejših krajanov se je 24. junija 1979 začela zbirati na
zborna m^ta. Od tam so nas odpeijau z avtomobui v zaaružni dom v
Podlehnik. Ob vhodu v dvorano nas je pričakal predsednik Rdečega
križa Podlehnik in nas povabil, da vstopimo. Mlada dekleta pa so nam
na prsa pripnela rdeč nagelj.
Ko smo bili vsi zbrani nas je z nekaj ganljivimi in tophmi besedami
pozdravil ter zaželel veselo razpoloženje predsednik KORK Stanko
Vaupotič. Slavnostni govor pa je imel sekretar ZK Podlehnik. Nato so
nam peli in recitirali učenci osnovne šole, »Martin Kores« Podlehnik,
stari godci in pevke iz krajevne skupnosti. Po končanem kulturnem
programu smo bili pogoščeni z jedačo m pijačo. Tudi zavrteU smo se, saj
so nam haloški muzikantje dolgo v noč igrali. Da pa smo se lahko iz srca
nasmejali je poskrbel Stanko Vaupotič. Mradlo seje, ko so nas začeli
prevažati domov.
Zato_se vsem nastooaiočim in organizatorju. DPO Podlehnik,
krajevni skupnosti, Petrolu Motel in GD Podlehnik za prevoze toplo iz
srca zahvaljujemo. Se posebno zahvalo pa moramo izre6 predsedniku
RK Podlehnik Stanku Vaupotiču, saj vemo, daje v to akcijo vložil največ
U-uda.
§e enkrat hvala za vse!        Skupina starih krajanov Podlehnika|
Pokal
Lovrencu
Mladinska organizacija iz
Majšperka je pripravila košarkar-
ski turnir, katerega so se udeležile
štiri ekipe in sicer Kidričevo,
Ptujska gora, Lovrenc in
Majšperk. V prvi tekmi so domači-
ni z nekaj težave premagali ekipo
Ptujske gore in se uvrstili v finale.
Druga kvalifikacijska tekma je bila
izredno zanimiva. Ekipa Lovrenca
je premagala z minimalno razliko
favorizirano ekipo Kidričevega.
V tekmi za tretje mesto je ekipa
Kidričevega premagala Ptujsko
goro in tako osvojila tretje mesto; v
finalnem srečanju pa je ekipa Lov-
renca odpravila domačo ekipo in
osvojila prvo mesto in s tem tudi
lepi pokal. Ostale ekipe pa so preje-
le priznanja.
Danilo Klajnšek
Opeka na opeko - družinski
dom
Znano je, da naSa socialistična
družba zadnji čas posveča vse več
pozornosti stanovanjski gradnji.
Tako so že tudi v Ptuju nastale
cele četrti, kjer je dobilo strdio
nad glavo že mnogo družin.
Priznajmo, da se v malokateri
državi gradi toliko kot pri nas v
Jugoslaviji, kar priznavajo tudi
Številni tujci, ki obiščejo našo
domovino. Stanovanjski bloki in
tudi družinske hiSe rastejo iz tal,
nastajajo nova naselja. Mnogi
zasebni graditelji že kar tekmujejo,
kdo bo imd lepSi dom. Pri tem,
kar je 5e posebej razveseljivo, ne
pozabijo tudi na ureditev okolja
svoje domačije.
les je, da je pri nas precej
takšnih, ki imajo družinsko stano-
vanje, kljub temu pa se odločajo
za gradnjo svojega doma in svoje
dosedanje stanovanje prepustijo
družbi. Res pa je tudi, da je še več
takšnih, ki se stiskajo pri svojih
starših, sorodnikih ali imajo za
življenje neprimerna stanovanja,
zato se slej ko prej odločijo, da si
postavijo svoj dom, svojo dru-
žinsko hišo. Res pa je tudi, da
takšne hiše ne zrastejo kar čez noč.
Da si lahko nekdo zgradi svoj
dom, je potrebno precej volje,
samoodrekanja, veliko dela.
Nedavno tega, bila je sobota,
smo ob lepi asfaltirani cesti iz
Ptuja proti Mostju ujeli v objektiv
skupino zidarjev, ki je zlagala
opeko na ooeko in io nalivala 7
betonsKO mešanico. Tam bo že v
bližnji bodočnosti nov, svetel dom
družine Marije in Milana Ceha.
Zena Marija je namreč pri starših
dobila parcelo, začela sta iskati
potrebno dokumentacijo, načrte,
nabavljati    potreben    gradbeni
material in že so zasadili prvo lo-
gito, kar je bilo lansko pomlad,
e bo šlo vse po sreči, se bo dru-
žina prihodnje leto sicer že vselila,
kar je seveda odvisno tudi od
razpoložljivih finančnih sredstev,
kreditov, brez katerih si danes
delavska družina pač nikakor ne
more postaviti svojega doma.
Kot danes marsikje ne gre brez
solidarnosti, še to posebej velja pri
gradnji stanovanjskih hiš. Tedaj
običajno radi priskočijo na pomoč
bratje, sestre, pa tudi starši, ki
pridno pomagajo pri raznih
gradbenih delih in neredko — tudi
finančno. Tudi v opisanem
primeru so na pomoč priskočili
bratje, sestre in drugi sorodniki.
Dom Milana in Marije Ceh je
danes, že pod streho. Sedaj pride
na vrsto notranja ureditev kot je
napeljava vodovoda, centralne
kurjave, električne instalacije,
polaganje podov, pleskanje. Sele
ko je to narejeno, sledi
opremljanje stanovanja. Vse to pa
seveda zahteva še mnogo denarja.
Brez dvoma pa je za vsako dru-
žino eden naj^ečnejših trenutkov
tedaj, ko se naposled lahko vseli v
svoje novo stanovanje, zgrajeno z
lastnimi žulii, skupnim n*---"'-
devanjem svojcev in neredko tudi
sodelavcev iz delovne skupnosti, ki
marsikdaj radi priskočijo na
pomoč pri kopanju temeljev,
zidanju hiše, čemur pravimo —
solidarnostna pomoč.
Besedilo in posnetek: F. H.
Kdo bo razgrnil gramoz?
Traktorji in avtomobili s težavo »preskakujejo« kupe gramoza
na cesti
Na cesto, ki povezuje Podle-
že, to je vas pod Ptujsko goro
z Majšperkom, so pred tedni
navozili kupe gramoza. Na-
men je bil ta, da je pač cesto
treba popraviti, nasuti z gra-
mozom. Tovornjaki so gramo2
navozili, pri tem pa je tudi
ostalo. Gramoz so razgrnili
domačini samo tam, kjerjihje
oviral pri njihovih dovozih na
cesto. Na ostalih odsekih
ceste pa so kupi gramoza
ostali, kar močno ovira pro-
met. Prav bi bilo, da bi ta
sestavek odgovorne opozoril
na to, da bodo čimprej organi-
zirali popravilo te ceste.
Besedilo in posnetek:
Danilo Klajnšek
INDUSTRIJA GRADBENEGA
MATERIALA
GRADNJA ŽALEC
SCHIEDEL
MONTAŽNI DIMNIK
TEHNIČNE PREDNOSTI
TroslojnI montažni dimnik po sistemu
SCHIEDEL je Industrijsko izdelan gradbeni
element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti
uporabljenih materialov zagotavlja bre-
zhibno delovanje In izredno trajnost.
Okrogli presek, notranja samotna cev in
večslojna konstrukcija so temeljne značil-
nosti sistema.
- okrogli presek zagotavlja: najugodnejši
pretok dimnih plinov pri minimalnem pre-
seku, ter najnižjih uporih, omogoča naj-
lažje čiščenje
- notranja samotna cev je: ognjeobstojna,
kislinoodporna, pllnotesna, odporna na
spremembe temperature in Ima zadostno
trdnost tudi za visoke dimnike
- Večplastna konstrukcija omogoča: pro-
sto dilatiranje v vseh smereh, poljubno
izolacijo, visoko trajnost, enostavno
montažo.
ŠIROKO PODROČJE UPORABE
SCHIEDEL-YU-dimniki se uporabljajo za
vse vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), ka-
kor tudi za razne moči kotlov od 5000 kcal/h
pa do 8.000.000 kcal/h. Dimniki 0 13,5, 0 16
in 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki
z več priključki v raznih etažah, kar pred-
stavlja velike ekonomske prednosti.
Industrijajgradbenega materiala GRADNJA ŽALEC
UPRAVA ŽALEC
telefoni: (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773
telex: 33533 YU - SIGRAD
PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE
Latkova vas pri Preboldu
telefoni: (063) 722-027, 722-078, 722-089, 722-151, 722-144
TEDNIK -i2.iuim979
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
RAZVOJ KRAJINARSTVA
Na I a zapis nas je vzpodbudilo
nekoliko likovnih razstav, ki so
jjile prirejene v zadnjem času pri
pas, našle pa so tudi širok odmev v
lokalnem in širšem kulturnem
prostoru. Želimo opozoriti
predvsem na nedavno zaključeno
ra/stavo članov likovne sekcije
pri ptuiski Svobodi, ki je bila sedaj
junijit v razstavnem pavujonu
pušana Kvedra v Ptuju. Poseben
odjek je imela v slovenskem
prostoru kratkotrajna razstava ta-
piserij, junija letos v proizvodni
hali tovarne Dekorativna v
Ljubljani, kjer so bile tudi iz-
delane. Dober odjek ima vsekakor
retrospektivna razstava Pranja
Stiplovška (1898-1963), ki je
postavljena v obnovljenih grajskih
prostorih Posavskega muzeja v
Brežicah in še traja. Zanemariti pa
ne smemo tudi retrospektivne
razstave še živečega slikarja
Hermana Pečariča (1908), ki je
bila koncem junija 1979 prenesena
iz Pirana v mariborski salon
Rotovž. Na vseh omenienih razsta
vah jc vodilni motiv krajina, zato
morda ne bo odveč v kratkih
obrisih povedati, kako se je
razvijalo več tisočletij staro
krajinarstvo, ki je postalo
samostojna slikarska zvrst v
pravem smislu šele v prejšnjem
stoletju.
Čeravno so se v slikanju krajine
umetniki že od nekdaj lahko
najsvobodnejše izražali, se je
krajina kot samostojna slika po-
javila šele v 17. stoletju, v času ba-
roka. Zgodovinsko gledano se
umetniško oblikovana krajina
javlja že pri Egipčanih, prav tako
pa tudi na umetniških delih
ustvarjalcev daljnega in bližnjega v
Vzhoda, pri starih Grkih in v
rimski umetnosti, toda najpo-
gosteje le kot simboličen dekor.
Tak način pojmovanja krajine je
ohranjen tudi na umetniš> ih delih
zgodnjekrščanske in bizantinske
dobe, pri nas pa ima svoj odraz v
srednjeveškem freskoslikarstvu in
rokopisni oz. iluminatorski umet-
nosti. Šele v 14. in 15. stoletju je
začela krajina dobivati v slikah
poznogotskih in renesančnih
mojstrov vedno bolj odrejeno
mesto in s tem tudi večjo
samostojno vrednost.
Umetniki zgodnje renesanse,
zlasti znani beneški slikar
Giovanni BeUini (1430—1516), ki
ie osnoval beneško umetniško šolo
16. stoletja in njegov slavni
sodobnik Andrea Mantegna
(14.11-1506) sta v Italiji med pr-
vimi velika mojstra krajinarstva,
dočim sta na severu Evrope imela
izreden posluh za kraiino najzgod-
neiša predstavnika severne
renesanse: Hieronymus Bošch
(1450—1516) in Joachim Patinier
(1485-1524). Vsi pa so skrbeh
predvsem, da je v njihovih slikah
l^rajina prenehala biti le slučajno
prisotna in ni več predstavljala
navadnega nepremičnega dekora.
Zato se je začelo takrat na delih
omenjenih slikarjev, kot na slikah
njihovih sodobnikov in na površi-
nah, okrašenih v fresko, tehniki,
posvečati vedno več    pozornosti
krajini, ki si je pridobivala v sliki
vedno več prostora. Tako so
nastale izredne slikane kom-
pozicije, prave sinfonije, kjer so
poleg glavnega    motiva
predstavljena še shkovita naselja,
doline, po katerih se vijejo reke,
potoki, ceste in poti, okrožajo jih
planine, pokrile tudi z eozdovi,
pogosto pa je predmet slikanja še
morje s pristanišči, čolni in
jadrnicami. Potrebno je poudariti,
da so nešteti elementi v posamez-
nih kompozicijah včasih tako
močno prisotni, da so zasenčili
osnovno tematiko slike.
DVE SKUPINI KRAJINARJEV
Na začetku Novega veka seje ob
vse večjem številu umetnikov, ki so
na svojih slikarskih kompozicijah
še posebej spoštovali krajino,
pričela ludi delitev slikarjev v dve
skudini kraiinarjev. V prvo se
vključujejo krajinarji, ki so svoje
slikarstvo izoblikovali na tradicijah
gotskih minijaturislov, izražali pa
so se v specifičnem koloritu, kot
na primer Florentinec Fra
Giovanni AngeUco (1387—1455),
dočim je veliki kolorist Peter Paul
Rubens (1577—1640) črpal snov za
pestro barvitost svojih krajin od
Flamanca Petra Brughela Sta-
rejšega (ok. 1525- 1569). Znano
je, da so od Rubensa gotove
slikarske elemente prevzemali ne le
romantiki, ampak tudi impre-
sionisti, celo Vincent van Gogh
(1853—1890), prav tako pa fovisti.
Druga razvojna linija poteka od
vsestranskega umetnika in
znanstvenika Leondarda da Vinci
(1452—1519), od Harmensza
Rembrandta van     Rijna
(1606—1669), izrednega mojstra
subtilne barvitosti in slikarja
Nikolasa Poussina (1594—1665).
Na isti način so pojmovali likovno
delo tudi nekateri kasnejši slikarji,
ki so bili pripadniki realizma,
skupna in najvažnejša pa jim je
bila igra svetlobe in sence, ki se je
odražala v naprej odrejeni
tonaliteti.
Med prvo skupino je razvil
samostojno slikanje krajine
Rubens, ki šteje med največje
mojstre baročne umetnosti. V
svojih kompozicijah je spoštoval
vijugaste linije, v koloritu pa je
razvil svoje bleščečo paleto tonov
do fantastičnih razmerij. Njegove
kompozicije so se odlikovale po
tolikšnem mojstrstvu slikanja, da
se je pojavil med umetniki širši
krog občudovalcev, ki je imel ob
koncu stoletja že toliko pristašev,
da so se označevali kot
,,rubenisti". Na ta način so ne
samo proklamirali Rubensovo
umetnost, ampak so bili tudi glo-
boko prepričani, da je pravilno
slikati le v njegovi maniri.
V drugi skupini krajinarjev je
največ zaslug za afirmacijo te
oblike umetniškega ustvarjanja
imel italijanski renesančni slikar
Leonardo da Vinci, ki je v svojem
znanem ,,traktatu o pejsažu" zbral
umetniška pojmovanja slikarjev
svojega časa. Kot velik teoretik in
umetnik, ki velja za največji um
renesanse, se je ukvarjal predvsem
s preučevanjem perspektive in
svetlobnih odnosov v sliki, kar ga
je dovedlo v njegovem ustvarjanju
do karakterističnega ,,sfumata".
Leonardo sam pa je smatral za
pravega umetnika le tistega, ki je
znal slikati pejsaž.
Šele v 17. stoletju se je na
flamanskem severu pod vplivom
Rubensa in njegovih naslednikov,
slikarja krajine preneslo tudi v
sosednjo Holandijo, kjer se je
popolnoma osamosvojilo. Kmalu
so se pojavila tudi dela
Rembrandta, ki je znal združiti
vse, kar je smatral za najboljše v
tradiciji slikarstva na severu
Evrope in v Italiji. Zato so
njegove slike polne topline in
intimnega razpoloženja, prežete pa
z najsubtilnejšimi prehodi svetlobe
v senco, kar je naredilo izreden vtis
že na njegove sodobnike in številne
sledbenike. V njegovi deželi se te-
daj javljajo še druga velika imena
krajinarjev, kot so: Jan van de
Cappele (1624-1679), Vermeer van
Delft (1632-1675), Meindert
Hobbema (1638-1709), Jacob van
Ruisdael (1628-1682) in drugi, ki so
na poseben način oblikovali motive
ravninskih predelov, vključevali pa
so tudi vaške ceste, naselja s kanali,
vedute mest, obalna pristanišča,
morje in drugo.
V istem časovnem vzporedju se
v Italiji premešča največji
umetniški center iz Florenc v Rim.
Med številnimi umetniki sta takrat
delovala v večnem mestu tudi dva
francoska slikarja: Nikolas
Poussin (1600— 1682), oba pa sta
uvrščena med vehke evropske
krajinarje. Poussin je značilen po
svojih ,,herojskih krajinah", do
česar je prišel zaradi spoja
racionalnega klasičnega duha in
baročne senzibilnosti, pri čemer je
risba oziroma obhka najvažnejši
del slike. V borbi za ohranitev
oblik, kot glavnega elementa pri
ustvarjanju umetniškega dela, se
je tudi ob Poussinu zbral krog
oboževalcev, ki so se v Franciji
uvrstiU v tabor ,,pusenistov",
poštah pa so veliki nasprotniki
,,riibenistov", kateri so se
predvsem zavzemali za barvitost v
sliki. Prav tako je bil Claude
Lorrain izredno pomemben za
formiranje poznejših krajinarjev v
Franciji in Angliji. Posebej
zainteresiran za svetlobo v sliki je
usvarjal cele serije krajin, nastalih
ob odrejenem trenutku dne (jutro,
sončni zahod in drugo) in postal
najizrazitejši predstavnik
takoimenovanega idealističnega
pejsaža.
RAZCVET PEJSAŽA
Tudi francoski slikarji sredine
18. stoletja: F. Bousher
(1703—1770), J. H. Fragonar
(1732—1806), N. Lancret
(1690—1754) in J. A. VVatteau
(1684—1721), postavljajo svoje
lahkotne galantne scene,
imenovane tudi ,,ljubezenske sve-
čanosti" v naravo, tako kot to
lahko vidimo pri ogledu slikarskih
tapet v grajskih prostorih kulturno
zgodovinske zbirke Pokrajinskega
muzeja v Ptuju. Zanimivo je, da
so umetniki klasicizma, ki je sledil
razigranemu slogu baroka in
rokokoa strogo spoštovali le
antične motive. Toda kmalu za
njimi se javljajo romantiki: E,
Delacroix (1798—1863), GericauU
(1791 — 1824) in drugi, ki v Franciji
obnavljajo pejsaž, sedaj slikan
direktno po motivu, tako kot
angleški pejsažisti, zlasti: J. Cons-
table (1776—1837), T.
Gainsborough (1727—1788), W.
Turner (1755—1851) v posebnem
spoštovanju do lepot domače
pokrajine. Šele s tem je prišlo do
pravega razcveta pejsaža in pojave
nove šole krajinar.stva.
Resnično zmagoslavje v oorav-
navanju krajine je dosegla tedaj
skupina mladih umetnikov, ki jih
je zbral okrog sebe francoski slikar
Theodore Rousseau (1812—1867)
v malem naselju Barbizon blizu
Pariza. Namesto v akademijah, so
slikali samo v naravi in si nadeli
naziv Barbizonci. Njihov vpliv je
bil tako močan, da se šele od
takrat veliko število slikarjev
ukvarja samo s slikanjem pejsaža.
Najzanimivejši krajinar iz te
skupine Camille Corot
(1796—1875)je postal s svojimi
slikami malega formata svciovno
znan. Znal je namreč iz malih
projekcij ustvariti monumentalne,
poetsko doživljene krajine, v
katerih je že naslutiti
impresionizem.
Od Poussina dalje razvoj kraji-
narstva pripada skoraj izključno
Francozom. Tukaj se je pojavil v
zadnjih desetletjih 19. stoletja tudi
impresionizem, ki je po samem
načinu slikanja izključno vezan za
naravo. Ta je pobornikom novega
sloga nudila vedno dovolj motivov
in jim na ta način dajala največje
zmožnosti za proučevanje
svetlobe, kar je bila glavna naloga
"impresionistov. Zato se tudi večina
pripadnikov tega sloga ukvarja s
slikanjem krajine, predvsem C.
Monet (1840—1926), C. Pissaro
(1830—1903), A. Sisley
(1841 — 1919), ampak tudi ta
izgublja svojo prvotno čvrstino.
Obe skupini sta sicer izzvali hude
polemike, vendar pa sta hitro do-
bili številne sledbenike po vsej
Evropi.
Kot posledice novih odnosov v
slikarstvu Evrope, impresionizem
dobiva močan odjek tudi pri nas,
predvsem na Slovenskem. Za nova
protiakademska slikarska načela,
ki so začela s plenerizmom, so se
navdušili zlasti: Ivan Grohar
(1867—1911). Rihard Jakopič
(1869—1943), Matija Jama.
((1872—1947) in Matej Sternen
(1870—1949) ter ponesli v svet
lepoto naše krajine, slikarski
predstavljeno na poseben način.
Škofja Loka je postala njihov
Barbizon, udeleževali pa so se tudi
srečanj v slikarski koloniji v
Sičevu pri Nišu (od 1904) in tako
negovali stike s somišljeniki na
Balkanu, ki jih je povezovala
beograjska sUkarka Nadežda
Petrovič (1874—1915).
Umetniške generacije, formirane
neposredno pred prvo svetovpo
vojno in po njej, ne izključujejo
krajinarstva iz svojega slikarskega
programa. Večina je takrat sledila
ekspresionizmu, ki je nastopil kot
reakcija na impresionizem. Tedaj
se je od svobodnega, neodvisnega
motiva, kompozicijske
melodičnosti in barvne harmonije
prešlo na socialno poudarjen
motiv, ki je z naelašeno Hsbn in
koloritom, za razliko prej,
močno dramatiziran, uc izgublja
pa svoje poetike in ima potrebno
slikarsko čvrstino. Spričo obrav-
navanja socialne tematike, ki
prihaja sedaj vedno bolj do izraza,
je ta slog vzpostavil v likovni
umetnosti nove in dolgotrajne
odnose, njegovi pripadniki pa
zapuščajo za seboj nepozabne
umetniške vrednosti. Pri nas kot
taka poznamo dela: Božidarja
Jakca (1899), Franceta Kralja
(1895 — 1960), Toneta Kralja
(1900—1975), Vena Pilona
(1896—1970), Frana Tratnika
(1881 — 1957) in druga.
Hitro utripanje tehničnega
razvitka našega časa je ustvarilo
tudi na evropskih umetniških
relacijah drugačen ritem in različne
slogovne odnose ter variante,
vendar se mnogi umetniki na ta aU
drugačen način, tudi v sodob-
nejšem pristopu vračajo k naravi.
V samem Ptuju na primer, že vrsto
let neumorno deluje in beleži
izraze iz narave edini tukaj živeči
akademski slikar Albin Lugarič.
Tudi na nedavni jubilarni razstavi
Borlske kolonije v Ptuju smo
videU več akademskih pobornikov
krajinarstva, ki so črpali motive
prav na našem terenu. Teh je tudi
drugod po svetu nešteto in ni
dvoma, da nostalgično vračanje k
naravi, ki se vedno bolj uveljavlja
tudi v umetniškem snovanju, krepi
njegovo ustvarjalno nit in jo
utrjuie, zat<^ f^itno ni "^varnosti,
da bi se sploh kdaj pretrgale.
dr. Štefka Cobeh
Razen lahkotnih ljubezenskih motivov so slikarji rokokoa uporabljali tudi
vzore iz daljne Kitajske in drugih dežel. Tako zgornja scena na stenski ta-
peti iz sredine 18. stoletja prikazuje nastop nekega ,,kitajskega" cirkusa,
ogledati pa si jo je mogoče v zbirkah Pokrajinskega muzeja na gradu v
Ptuju.
PROSTOR ZA DODATNO PREDŠOLSKO
DEJAVNOST
V krajevni skupnosti Kidričevo si prizadevajo, da bi v bližini obstoječega^
otroškega vrtca usposobili še dodatni prostor za predšolsko vzgojnovarstveno j
dejavnost. KS je v ta namen zagotovila že 300.000 din, vendar bi morali dodatno j
dobiti še denar za redno dejavnost, ki ni bila planirana. \
V teh problemih je tekla razprava v petek 6. julija med predstavniki KS.^
Kidričevo. VVZ Ptuj in skupnostjo otroškega varstva Ptuj, vendar dokončne^
rešitve še niso mogli najti, ker so potrebe na področju otroškega varstva, ki so bile;
redno načrtovane, večje od razpoložljivih sredstev. ;
(104. nadaljevanje)
^APAD NA OROZNISKO POSTAJO V ZG. KORENI
28. septembra 1944 so napadli partizani orožniSko postajo v Zg.
•koreni, kar štejemomed največje partizansKe napade v blovenskm gori-
Izvedli so ga partizani Lackovega odreda in domači aktivisti.
.  Poveljnik orižniške postaje v Zg. Koreni je bil Avstrijec Palanz,
^CRov namestnik pa Avstrijec Boem, ki je bil obenem krajevni vodja
"^matbunda.
■ je pripeljal 29. septembra 1944 ob devetnajsti uri avtobus iz Mari-
v Z^. Koreno, so se partizani približali vasi z več strani. Predtem pa
. Pi^ekinili telefonsko zvezo. urožniKi napada niso pričakovali, ker je bila
l'hova postaja močno utrjena, orožniške postaje pa v sosednjih krajih: v
""Pleku, Voličini in Pernici.
5ti • avtobusa je bil znak za napad. Z avtobusom so se pripeljali
^JJe orožniki in šli takoj v gostilno na večerjo. Orožje s pasovi so obesili
jsjj, °^5alnik v gostihiiški sobi. Tedaj so v sobo vstopili aktivisti OF:
ud r' I^lcnJc. za njimi pa še manjša skupina partizanov. Prvi so
lahk ^ brzostrelke, da so takoj dvignili roke, partizani pa jim
5of ^^P'^"ili orožje. Zatem so orožnikom zvezali roke, kakor tudi
PosT^" P°^^"^a avtobusa. Kosu. Take so vodili na hrib k orožniSki
Br^cf^^'" '^'■uga partizanska skupina je medtem pognala avtobus za
»ostUno v giobel.
stavb^'^^^"'^' postaji so se pripravili na spopad. Zvezani orožniki pred
Boenl^' s partizani pa so'jim klicali, naj se predajo. Orožnik
predai-^^p*^P'"°^°^^'' ^ ^o\go, kajti kmalu so se drugi orožniki v stavbi
drugo'' so zahtevali, naj se slečejo in oddajo vojaško obleko in
Orojuit^'^^'""- štorih. Niko je nato v nemškem jeziku zahteval, naj
zapustijo slovensko zemljo.
Med glavnimi napadalci so bih borci Osojnikovega voda Lackovega
odreda s komandirjem Aleksandrom Pirherjem-Acom, Niko (Srečko
Rojs) pa je vodil partizane terence.
O napadu na Zg. Koreno piše nemško orožniško poročilo, da je
zasedla vas, 28. septembra 1944 ob 19,30, močna skupina, banditov.
Napadla je orožniško postajo, razorožila orožnike, ki so se morali sleči,
da so banditi zaplenili obleko. Banditi so uničili opremo na postaji s
telefonskim aparatom vred. Poštni avtobus so spustili po pobočju in ga s
tem močno poškodovali. V Koreni so izropali več trgovin. Hoteli so
odpeljati tudi županovega sina, a ga niso našli. Prekinili so še telefonsko
zvezo z Mariborom.
BOJEVITA MLADINA
Močna opora partizanom-terencem v osvobodibiem boju v zahodnih
Slovenskih goricah je bila mladina, kar dokazujejo dokumenti in ustne
izjave udeležencev osvobodilnega boja tudi po drugih predelih Slovenskih
goric. V zahodnih Slovenskih goricah se je posebno odlikovala mladina v
Voličini, Lenartu, na CrmljenSaku in v Selcah, kjer so delovali tudi
odbori ZSM.
Mladinska skupina v Crmljenšaku in Selcah je štela petnajst članov.
Vsi so z navdušenjem opravljali razne akcije, ah sodelovali v njih. Sami
^so .izdelovali propagandne lističe z gesli Osvobodilne fronte in jih
'potftikali nemčurjem. V strelske jarke so nasuli več lističev, ki so delavce.
klicali, naj sabotirajo pri delu za nemško vojsko. Po večerih so glasno
prepevali po vaseh narodne pesmi. Vneto so Sirili glasila Osvobodilne
fronte. V^krat so prekinili telefonsko zvezo med raznimi kraji, ker so
pretrgali telefonske in telegrafske žice. V Jazbini med Lenartom in
Koreno pa so podrli več telegrafskih drogov.
Pri Lenartu ie živahno delovala mladinska skupina pod vodstvom
'Vide Brumnove-Nade. Ko so decembra zaprli Nemci več domačinov, je
Brumnova s svojo skupino izvedla več napisnih in listkovnih akcij, da bi
Nemci misUli, kako so pogrešiU, ker so zaprli neprave ljudi, aktivisti, ki
izvajajo akcije pa so ostali na prostosti.
LACKOV ODRED VZNEMIRJA OKUPATORJA
25. septembra 1944 je 3. bataljon Lackovega odreda, po prihodu s
Pohorja, kjer so odred preuredili, naoadel orožniško postajo v Zg.
Kungoti. Partizani so minirali vrata postaje in nato vdrli v stavbo. Osem
orožnikov se je vdalo, njihovo orožje pa je obogatilo partizane. Pridobili
so brzostrelko, sedem pušk, šest pištol in drugo opremo. Prvi bataljon je
bil ob napadu v. zasedi proti Mariboru in Jurovskem vrhu, drugi pa v
zasedi proti Svečini in Sentiljii. Orožniško postajo so partizani zažgah. Ko
je del 3. bataljona nanadal "roj.niSko postajo, je drugi del vdrl v
Senekovičevo trgovino, kjer je zaplenil razne potrebščme.
Četa Lackovega odreda, ki so jo poslali 22. septembra v Prekmurje, je
ustavila naslednjega dne na cesti Šentilj—Maribor pri Pesnici več avtomo-
bilov. Pri tem ie razorožila tri nemške voiake. v trafiki v Pesnid na
zaplenila tobak in cigarete. Pri Juriju ob Pesnici je pustila 25. septembra
dva bolna tovariša in pozneje Se dva na Cvenu, nakar se je napotila prek
Mure s čolnom. Ko se je vrnila 7. oktobra v Slovenske gorice, se je v
Jakobskem dolu sestala z aktivisti OF, nato pa Se v Jarenini.
Cez dan ali dva je v Jakobskem dolu zaplenila 72 bal blaga, nekaj odej
in nogavic. Na Kozjak se je vrnila 12. oktobra.
Septembra 1944 so borci 2. bataljona Lackovega odreda napadli v
Jakobskem dolu ortsgrupenfirerja in pri njem zaplenili pisalni stroj, dve
pištoli, 400 RM in Se druge potrebščine.
Enota Lackovega odreda je septembra napadla v Šentilju ,,ol)cršturm-
firerja" vermanov in pri tem zaplenila brzostrelko, dve piStoli, lovsko
puško, osem bomb dva nahrbtnika in Se kaj. Ko se je vračala, je ustavila na
cesti nemški avto, katerega potniki so pobegnili.
Dokumenti o Lackovem odredu v Institutu za zgodovino delavskega
gibanja v Ljubljani navajajo še številne nastope enot tega odreda po
zahodnih Slovenskih goricah, saj skoro ni minil dan, da bi borci Lackov^a
odreda ne prestopili iz območja stalnega domovanja na Kozjaku v
Slovenske gorice in s svojimi akcijami ne vznemirili okupatorja.
RESIL je angleške UJETNIKE
Mirko Pravdič, terenec OF v Slovenskih goncah, Ki se je veCkrat
zglasil pri Martinu Cehu v Selcah, se je ob koncu leta 1944 napotil v
Maribor, da bi osvobodil angleške letalce v nemškem ujetništvu. Zaprti so
bih v Židovski ulici.
Ob alarmu, ki je naznanil bombni napad, so se nemški stražarji v
Židovski ulici umaknili v klet, kar je Pravdič izkoristil. Oblečen v nemške-
ga policista je odklenil vrata, postrojil pred zapori petnajst angleških letal-
cev in z njimi odkorakal skozi mesto.
Po končanem alarmu so bili jetniki s svojim vodnikom že v KoSakih.
Tam so predanih. Zvečer pa so korakali v notranjost Slovenskih goric. Pri
Hrastovcu si je eden izmed njih poškodoval nogo. Ostati je moral na neki
kmetiji. Drugi so šli dalje do Smrdeljevih v Zg. Voličino. Domači so jim
postregli s kruhom in jabolčnikom.
Tretjič so postali v Crmljenšaku. Tu so počivali kar nekaj dni, da so
učakali kurirje s Pohorja in bolnega tovariša, ki se mu je medtem noga
pozdravila. Iz Slovenskih goric je rešene angleške letalce vodila pot na
Pohorje v začetku januarja 1945.
Nadaljevanje prihodnjič
10 - NASI DOPISNIKI
12. julij 1979- TEDNIK
STOPERCE
Šesto srečanje
OZSMS Stoperce
in Relce
v soboto in nedelio so mladi
Stoperčani že šestič po vrsti
gostili nnadmsKu organizacijo
Slovenskega doma iz Reke. Sprva
so mladi sodelovali samo z izme-
njavo kulturnih programov, sedaj
pa so srečania že prerasla ta okvir
m lani so mladi podpisali listino o
pobrateni u, obenem pa so se
dogovorili, da ta srečanja posta-
nejo tradicionalna. Mladi iz
Stoperc so se že večkrat uspešno
predstavili reškemu občinstvu in so
bili vedno na Reki lepo sprejeti,
prav tako pa tudi rdkl mfadrnci
vsako leto pridejo v Stoperce in se
predstavijo s svojo folklorno
skupino, ki deluje v okviru kul-
turno umetniškega društva Bazo-
vica na Reki. V Reki stoji že 30 let
Slovenski dom v katerem se zbi-
rajo naši rojaki ter domaMni.
Vokviru tega doma deluje precej
kulturnih skupin, dramska
skupina, pevski zbor, recitatorji,
harmonikarji, od leta 1973
pa deluje tudi folklorna skupina, ki
goji predvsem slovenske narodne
plese in ta vsako leto obišče tudi
Stoperce.
Letos so si mladi Rečani skupaj z
gostitelji ogledali Kidričevo, zve&r
pa so v osnovni šoH priredili kul-
turni program, v katerem so se
predstavili domačinom. Seveda je
gostiteljem tudi precej
zagodel dež, saj so nameravali sre-
čanje izpeljati na prostem in so že
nekaj   dni  pripravljali  prostor.
Toda nastop mladih Rečanov si ie
kljub slabemu vremenu ogledalo
precej domačinov in mladincev iz
okolice Stoperc, saj so na srečanje
povabili tudi okoliške mladinske
organizacije. Rečani so navdušili s
plesi jugoslovanskih narodov in
skeči, ki jih je pripravila dramska
skupina iz Reke.
Po kulturnem programu so se
mladi in stari zbrali v klubu
mladih v Stopercan, kjer jih je
zabaval reški ansambel ,,Rek-
viiem". V nedeljo pa so se mladi
odpravili na izlet na Donačko
goro. Največ zaslug, da je prišlo
do tega srečanja ima vsekakor
Ignac Vrabič, ki je predsednik
Slovenskega doma na Reki.
Ignac Vrabič je svojo mladost
preživel v Stopercah in nato se je z
družino odselil na Reko. Pov-
prašali smo ga o srečanju in kako
delujejo društva v domu:
,,Do srečanja med mladinci iz
Stoperc in Reke ie prišlo čisto slu-
čajno. Dal sem idejo za to srečanje
in mladi iz Reke so bili takoj za
srečanje in tako smo se pred
šestimi leti prvič srečali. Tako smo
lani podpisali listino o p)obratenju,
to je za oboje velik uspeh, saj
lahko mladi izmenjujejo izkušnje.
hkrati krepijo s tem bratstvo in
edinstvo med jugoslovanskimi
narodi."
Ignac je bil roien v Stopjercah in
mu je žal, dia se ambiciozni
mladinci nimajo kje zbirati, zato je
mladim odstopil tudi gostinske
prostore, saj je bila na njegovem
domu nekoč gostilna. Ignac je
tudi zelo zadovoljen z delom v
slovenskem domu na Reki, saj ie
folklorna skupina požela v pretek-
lem letu precej uspehov in je
nastopila tudi 25. maja pred tov.
Titom v Beogradu.
V Slovenskem domu pa se ne
zbirajo samo Slovenci, ampak tudi
mladi iz drugih republik in pokra-
jin katere družijo skupm cilii
veselje do dela v posameznih kul-
turnih skupinah, ki delujejo v
domu. Financira jih zveza kultur-
nih organizacij občine Reka in
kulturna skupnost Ljubljana. V
tem domu delajo po cele družine,
ki so vključene v posamezne
sekcije.
Skratka srečanje je potekalo v
prijateljskem vzdušju, mladi so
izmenjali izkušnje pri delu, to
pa je vsekakor namen takega sre-
čanj*. Mladi v Stopercah so reškim
mladincem obljubili, da bodo v
kratkem vrnili srečanje. To sre-
čanje pa tudi dokazuje, da mladi iz
Stoperc in Reke hočejo sodelo-
vanja in odpirania navzven ter
služijo kot vzfjodbuda za čim
uspešnejše delo obeh organizacij v
KS in zunaj nje.
Besedilo in posnetki:
Vlado VoduSek
Ignac Vrabič: Zadovoljen sem s
srečanjem mladih Stoperčanov z
Rečani.
Mladi iz Reke plešejo tudi moderne plese.
Folktoma skupina iz Reke pleše folklorne plese vseh jugoslovanskih
narodov.
Oslovski problem
Od nekdaj obrajtan
pri nas je bil osel,
prenašati breme,
njegov je bil posel,
ko pa izgubil sposobnost
je takega dela,
ga bri je prevzela
v svoj sklop mortadela.
Ko občina je zakon izdala,
neusmiljeno osle iz mesta
pregnala,
nekateri ostali so prav iz
protesta,
značilnost, folklora,
primorskega mesta.
NAJ ŽIVI IZOLA
Športne
novice
Za začetek več ali manj
nogometne, saj razen odbojke,
košarke, rokometa in namiznega
tenisa nismo igrali skoraj nič
drugega, ženske zaenkrat niso
pretiravale z razkazovanjem svojih
lepih telesc na športnih igriščih
(razen na delovišču), kjer pa so
nekateri tako zavzeti, da jih niti ne
opazijo (ženskih telesc namreč).
Torej, fantje - le pogumno naprej,
dekleta pa korajžno v boj, za
lepši pokoj.
No, zdaj pa k rezultatom:
V medbngadnem malem nogo-
metu (za moške, normalno!) so bili
doseženi naslednji rezultati:
Brežice—Izola 3:0; Brežice—Nova
Gorica 2:1. Posebnost
tekme—trije AVTOGOLl!
Izola—Nova Gorica2:0.
Značilno je, da se na vseh pod-
ročjih ,,forsirajo" tudi člani
ŠTABA oz. SEKRETARIATA
naše mladinske delovne akcije.
Mislili smo sicer, da niso za no-
beno rabo, vendar nam dokazujejo
nasprotno. Sicer pa, človeško se je
motiti. Rezultati tekem v malem
nogometu govore naslednje: ŠTAB
MDA—MDB VOJKA ŠMUC
IZOLA 2:2; ŠTAB MDA—MDB
BREŽIŠKA CETA 8:2.
Stabovci so zasluženo zmagali,
kajti utrujeni in želodcev polni
brigadirji so se komaj premikali.
Revanš bo kmalu sledil.
ŠTABOVCl LE PRIPRAVITE
SE!
Velja omeniti, da smo premagali
tudi nogometno ekipo Markovcev
s 7:2, ženske so si polomile že
skoraj vse nohte na odbojkarskih
tekmah, zlomili smo najmanj
ducat namiznoteniških loparjev in
izgubili 374,3 žog za badbinton. In
če nas ziutrai naši
„FISKULTURNIKI" ne bi po 15
(petnajst!) minut mučili z
raznoraznim razmigovanjem bi
lahko rekli, da na športnem
področju nismo napravili skoraj
nič.
VSA ,,MUSKULFIBER"
Kramp, lopata in sonce, sonce...
Dvanajst je ura. Vročina je nevzdržna, saj je sonce
ravno nad nami. Posoda z vodo je premajhna, da bi
zadostila našim potrebam.
Še malo, samo še malo, si šepečejo brigadirji, pa se
zopet kdo oglasi s kakšnim ,,štosom", da nam čas čim
hitreje mine. Med delom in smehom ugotovim, da ni
boljšega na trasi od kakšnega dobrega vica. Še čvrsteje
stisnemo lopato in kramp in z novim elanom koplje-
mo, kopljemo ...
,,Še malo", vzdihne naš natakar in hiti z vodo
naprej, vsem je potreben požirek vode. Okrog enih se
zasliši glas komandanta: ,,Dovolj za danes, zbor!"
Odhajamo s trase in si ogledujemo pekoče, žuljave
dlani, tudi v srcu nam je toplo saj vemo, da smo spet
izkopali precej jarka in naredili nekaj koristnega.
Brigadirka
HUDO HUDO STOSNI HUMOR HUDO HUDO STOSN
Zamenjam tri debele deke za suho brigadirko. katera dobro greje.
Mlad brigadir, nekadilec, nealkoholik 184/24 z vso potrebno me-
hanizacijo, s stroji na kmetiji in z veliko zemlje iščem mlado prikupno
pridno brigadirko. Avanturistkc in ločenke izključene. Možna poroka.
Šifra: »Orala bova spomladi.«
Menjam moško tretjino brigade Simona Gregorčiča za žensko
tretjino MDA Vojka Smuc
Jifra: »Rad krampam.«
Ukvarjam se z astronomijo. Iščem sodelavko za opazovanje lune in
zvezdic.
Šifra: »Odejo prinesem.« MDB SIMON GREGORČIČ
Globoko v nas
goriogenj
Povsod je tema. Tam daleč vidim obrise vasi in sredi nje drobnOj
lučko. Zdi se mi, kot da nas kliče ali se nam zahvaljuje, ker bomo temi
ljudem zgradili vodovod. i
Drobna lučka — jasen cilj svobode in bratstva. Nekje globoko v nasI
se zrcali njena podoba, jasnejša, lepša in krepkejša kot prava, tako
krepka, da preglasi vse ostale.
V polkrogu sedijo pred menoj brigadirji. Kaj neki sedaj premišlju-
jejo? Je tudi nanje naredil taborni ogenj tak vtis kot name?
Pomislite, prijatelji kako zelo smo si blizu v tem trenutku, kao smo
skupaj. V vseh nas je ista misel, isti cilj, ista želja. Mi vsi smo eno, združeni
s preteklostjo v novo bodočnost, ki si jo sami gradimi.
Sedaj smo tu in bomo gradili. Zgradili bomo boljše življenje našim
rojakom, ki so z nami. pa ne poznajo .še takega življenja kot mi. Pomagali
jim bomo kakor bratom. Moramo, moramo biti skupaj, moramo si
pomagati, če hočemo ustvariti boljši svet!
Počasi a vztrajno ugaša naš taborni ogenj. Nemo zrem v plamene in
se sprašujem, če res ugašajo.... Ne! V nas vstaja nov plamen, plamen
sreče, bratstva in svobode, ki nas združuje v eno, — in nikoli ne bo
ugasnil! MDB SIMON GREGORČIČ
Humor
Kuharica pravi dežurnemu v
kuhinji: ,,Za dve minuti stopim h
komandantu. Prosim te, pomešaj
golaž vsakih petnajst minut!"
Lepšo
bodočnost
vdahne mladost
Ponovno je zavzdihnila stara
šola v Dornavi, ob prihodu brigad
iz Nove Gorice, Brežic in Izole v
drugo izmeno mladinske delovne
akcije Slovenske gorice 79. Nova
moč, mladostni elan, daje jarkom,
v katere bomo položili vodovodno
cev, vedno daljšo pot.
Ljudem se svetijo oči ob pogledu
na sijoče, z znojem prelite mlade
obraze, ki se pod vihrajočimi
zastavami sklanjajo nad zemljo.
Zelena, gričevnata pokrajina, kraj
same vasice Cirkulane, sprejema
vase sadove truda brigadirjev.
Mladi, prenekateri otroški obraz, z
usti polnimi smeha se z zagna-
—nostjo vredno občudovanja,
predaja delu.
Dobro ve, da bo trud prinesel ta-
ko potrebno vodo v sleherno
domačijo, tudi v tisto, ki tako
osamljena mežika na travnatem
obronku. Čuti upanje in vero, da
bo tudi ta del domovine postal nov
cvet ~ da bodo ljudje živeli še
lepše, še svobodneje. Hoče
ustvariti svojo bodočnost in pre-
vzeti zanjo odgovornost, da bo in
da bodo rodovi srečnejši, da nikoli
več ne bo treba nikomur sanjati o
prebujanju kralja Matjaža.
Vlado Gerič
MDB Vojka Šmuc, Izola
URADNE OBJAVE
V skladu z zakonom o globoki konspirativnosti
je zakonodajni organ vrhovne zarote v MDB Vojka
Šmuc, dne 37. 6. 1905 sprejel
ODLOK O POSLOVNI TAJNOSTI V BRIGADI
1. člen
Za poslovno tajnost v brigadi se šteje:
— pivska kapaciteta brigadirjev,
— količina alkohola v krvi brigadirjev
— količina alkohola v brigadni rezervi
— poti in sredstva nabavljanja brigadnih rezerv
— pomen besedila brigadne himne
— število brigadirjev tipa ,,zabušant"
— število brigadirjev tipa ,,buldožer'
— število brigadirjev v stroju
— število brigadirjev v ženski spalnici ^
2. člen
Podatki, ki se šteiejo za poslovno tajnost, se ne
smejo sporočati in biti dostopni nepoklicanim:
komandantom, njihovim namestnikom, zlasti pa ne
glavnemu traserju — krščenemu Voluhar. Dolžnost
varovanja tajnosti traja tudi, ko ..štabovci"
podkupijo s pijačo osebo, ki je seznanjena s temi
podatki.
3. člen
Če je to nujno za nabavljanje pijače,
vzdrževanje reda in discipline, odhajanje na počitek v
žensko spalnico, lahko po prejšnjem odobrenju
vrhovnega sveta obče zarote, pooblaščena oseba
sporoči te podatke drugi osebi, ki je sposobna vršit'
storitve in usluge.
4. člen
S kaznijo do 150 udarcev po ta zadnji se
kaznuje brigadirja, ki ne izvaja določil tega odloka.
5. člen
Odlok začne veljati takoj, ko ga objavimo v
biltenu MDB ,,Vojka Šmuc".
Dornava, 27. 6. 1979
Zakonodajni organ
vrhovne zarote
MUSiJEVE ZNAČKE ZA PRIZADEVNE
DELAVCE PIONIRSKIH HRANILNIC
Pionirsko in mladinsko varčevanje dosega v
ptujski občini iz leta v leto več uspeha. Nekako
vsako leto, ko se ob koncu šolskega leta napravi
obračun dela v pionirskih hranilnicah, se tudi v
banki potrudijo in nagradijo najboljše var-
čevalce. 2e drugo leto zapored so varčevalci v
pionirskih hranilnicah dobili maskoto ,,Strička
cvenka"; iz vsake pionirske hranilnice oziroma
šole je maskoto dobil le en varčevalec. Banka
pa je nagradila tudi delavce v pionirskih hranil-
nicah, prizadevne varčevalce, ki med drugim
vodijo delo pionirskih hranilnic. Iz ptujske
občine je letos dobilo Musijevo značko 79
pionirjev.
Nagrajenci so naslednji: Iz šole Gruškovje:
Valerija Drevenšek iz 7etal 109; Vinko Ferčec iz
Gruškovja 30; V iktorija Pernek iz Gruškovja 11.
Iz šole Hajdina: Srečko Glodež iz Hajdoš 33,
Ivanka Kolarč, Skorba 49, N Miro Metličar iz
Sp. Hajdine 34. Iz šole Trnovska vas: Jožica
Kos iz Bišečkega vrha 4; Stanko Letnik iz
Trnovske vasi 17; Marica Herega iz Trnovske
vasi 4. Iz šole dr. Franja 2geča Dornava:
Zdenka Feguš iz Podvincev 63; Marjan Veselic
Dornava 132/a; Emil Golob iz Dornave 48/a.
Iz šole Ivana Spolenjaka: Zalika Vogrinec iz
Ptuja, v Ulici 1. maja 20 in Tea Kodrič iz Selške
C. 36. Ptuj. Iz šole Juršinci:    Majda Fistrovič
iz Juršinc, Anica Brumen iz Zagorc 4, Marica
Erhatič iz Zagorc 12. Iz šole Franc Osojnik:
Dorka Sajber, Ul. Lackove čete 16; Mirjana
Dabič, Kvedrova 3, Jolanda Šamprl, Ulica
Lackove čete 27; Nataša Pulko, Čufarjeva 20.
Iz šole Rodni vrh: Zlatko Ribič iz Dolene 55. Iz
šole Videm pri Ptuju; Brigita Skala iz Jurovc
l/a; Tatjana Lozin.šek iz Lackove vasi 6; Ervin
Sedlašek iz Vidma 31; Iz šole Zetale: Ksenja
Krušič iz Zetal 17/b; Marta Mikolič iz
Čermožiš; Zdenka Polajšer iz Dobrine 29. Iz
šole Polenšak: Darinka Janžekovič iz Prerada
43; Jožica Petek iz Polenc 32; Sonja Janžekovič
iz Prerada 40. Iz šole Lovrenc na Dravskem
polju: Brigita Horvat iz Lovrenca 72; Marjetka
Pišek iz Apač 141; Jožica Smolinger iz
Lovrenca 81, Iz šole Bratov Strefela
Markovci: Robi Kodrič iz Zabovc 4/b; Jožica
Korošec iz Zabovc 4; Dragica Lah iz Nove vasi
14. Iz šole ,,Martin Kores" Podlehnik: Janko
Kojc iz Dežna 7; Maks Feguš iz Podlehnika
n.h.; Verica Feguš iz Podlehnika n. h.; Iz šole
Majšperk: Martina Čančar iz Ptujske gore 96.
Marjetka Kafol iz Brega 63; Jasna Vlajčič iz
Lešja 16. Iz šole Grajena: Miran Meznarič iz
Grajene 38; Zdenka Pauko iz Mestnega vrha
114/b; Jožica Lozinšek iz Mestnega vrha 98. Iz
šole  Toneta  Znidariča:   Silva  Emeršič,   C.
kurirjev NOV 1. Ptuj; Vanda Kirič iz PlojeV
1, Ptuj; Jelka Zajšek iz K ved rove 5 Ptuj. Izšoi
Franc Belšak Gorišnica: Tatjana Bezjak i
Gajevc 32; Irena Znidarič iz Gorišnice 73
Helena Znidarič iz Gorišnice 30. IzšoleSela:
Srečko Horvat iz Lancove vasi 85/a; Dafl
Letič iz Popove 21; Silva Letič iz Popove 21; I;
šole Stoperce: Irena Dolšak iz Grdine 11; Milal
Tadič iz Kupčinjega vrha 26; Zvonka Koražij'
iz Stoperc 42. Iz šole Zavrč: Peter Majcenovič i-
Dubrave 17; Damjan Bosilj iz Goričaka 8; Vert
Pravdič iz Turškega vrha. Iz šole Vitomarci:.
Nada Horvat iz Vitomarc: Edita Kostanjevec il
Vitomarc 86; Slavko Vršič iz Slavšine. Iz šol*
Bratje Reš Destrnik: Jožica Perhač iz Placarjl
14; Jožica Zelenko iz Janežovskega vrha 1^
Darinka Kumer iz Drstenika 43. Iz šok
Leskovec: Sonja Vidovič iz Gradišč 1; Danica
Vindiš iz Sp. Leskovca; Branko Mlakar iz Sp
Leskovca. Iz šole Maksa Bračiča CirkulanC
Vesna Krajnc iz Brezovca 38; Ana Černicev iz
Brezovca 28; Ana Krajnc iz Gruškovca 72. I
šole Ptujska gora: Igor Lamberger iz
Lovrenca 8/d; Matjaž Princi iz Podlož 35
Bernardka Kolar iz Lovrenca. Iz šole Boris
Kidriča Kidričevo: Jožica Šeruga iz Kidričevega
Marija Kozoderc iz Kidričevega in Darink
Gradin iz Kidričevega 26/a. '
TEDNIK -i2i""ii979
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11
Partizanski mnogoboj
Tekmovanja v partizanskem
0inogoboju imajo dolgo tradicijo v
organizacijah TVD Partizan in se
od leta 1948 odvijajo pod
pokroviteljstvom tovariša Tita. Do
leta    1973   so ta   tekmovanja
vsebovala atletske discipline in
vaje, na osnovi strokovnih analiz
ter idejnih in programskih osnov
usposabljanja mladih za aktivno
udeležbo v splošnem ljudskem
odporu in družbeni samozaščiti pa
je partizanski mnogoboj postal
osnovni program preskušanja in
spremljanja fizičnih sposobnosti
občanov vseh starostnih kategorij.
Tako je praktično postal poka-
zatelj naših sposobnosti, saj izhaha
iz potreb človeka in ni nekaj iz-
mišljenega. Ta koncept je dobil
splošno podporo, zlasti pa je
pomemben v takoimenovanih
urbanih sredinah, kjer se pre-
puščamo tempu današnjega časa in
manj skrbimo za zdravje, telesno
pripravljenost in s tem za dobro
počutje.
Preskus sposobnosti v parti-
zanskem mnogoboju poteka v
štirih starostnih kategorijah, tako
za  moške  kot  za  ženske.  Te
kategorije so: 1. od 14 do 20, 2. od
2l do 30, 3. od 31 do 45 in 4. nad
46 let starosti. Temu ustrezne so
tudi zahteve v posameznih discip-
linah.
Program partizanskega
mnogoboja pa je razdeljen v dva
dela in sicer so v prvem testu za
preskus telesne pripravljenosti v
drugem pa preskus znanja v
plavanju in streljanju z zračno ali
malokalibersko puško.
Preskus fizičnih sposobnosti
obsega tek na 50 m, tek na 2400m
za moške in 1600m za ženske,
dvigovanje telesa (ugotavljanje
ponavljalnemoči v 25 sekundah),
skok v daljino z mesta (eksplo-
zivna moč), globoki predklon na
klopi (elastičnost) in met gumijaste
bombe v cilj (točnost in vskla-
jenost gibov). Preskus v plavanju
in streljanju obsega plavanje na 50
m v poljubnem slogu ter streljanje.
Za vsak izid prejmeudeleženec na
podlagi posebnih tabel določeno
število točke pa po vseh oprav-
ljenih preskusih seštejemo. Na
podlagi skupnega seštevka in
upoštevaje starostno kategorijo,
udeleženci prejmejo za odlično
fizično pripravljenost zlato, za zelo
dobro   srebrno   in   za   po-
prečno pripravljenost bronasto
značko. Za vse, ki ne dosežejo
potrebnih točk za značko, pa je
preskus opozorilo, da morajo bolj
skrbeti za zdravje in več pozornosti
posvetiti rekreaciji in športu.
1. kotar
fotografije: B. Rode
DvigovaiUe telesa
Tek na 1600 m
Globoki predkton
Skok v daljino z mesta
MEMORIALNI NOGOMETNI TURNIR
Spomin na DarIcaAmuša
Darko AmuS je bil izreden šport-
nik, tovariš in neumorni delavec v
TVD Partizan Gorišnica. Z zavze-
tim delom in odnosom je postal
vzor današnjim članom tega
društva, ki so ga ohranili v svojih
srcih in se jim spomin nanj vedno
znova vrača.
TVD Partizan Gorišnica v spo-
min na Darka ArnuSa vsako leto v
Jasu    njegovega    prezgodnjega
odhoda iz njihovih vrst (12. julij
1966) pripravijo memorialni turnir
v malem nogometu. Tako njegov
spomin počastijo tudi na športnem
f)olju.
Letošnji turnir je bil enajsti po
vrsti, udeležilo pa se ga je 14 ekip.
Po prvih izločilnih srečanjih so se
v drugo kolo uvrstile naslednje
ekipe: Gorišnica I, Super 10,
Veterani, Bor št, Markovci, Videm,
Stonjci in Gerečja vas. Te ekipe so
bile razdeljene v dve skupini. V
prvi skupini so bili soseženi nasled-
nji izidi: Gorišnica I - Gerečja vas
1:0, Boršt - Markovci 1:6, Gerečja
vas - Markovci 1:2, Gorišnica I -
Boršt 5:0, Boršt - Gerečja vas 0:5
in Markovci - Gorišnica I 0:1. V
drugi skupini pa so se srečanja
končala tako: Super 10 - Stonjci
0:2, Veterani - Videm 5:0, Stonjci -
Videm 5:0. Super 10 - Veterani
0:1, Veterani - Stonjci 0:3 in
Videm - Super 10 0:5.
Srečanje za 3.mesto: Markovci -
Veterani 4:3 (po 7-metrovkah);
Srečanje za 1. mesto: Gorišnica I
- Stonjci 4:3 (po 7-metrovkah);
Memoriabii pokal je tako os-
vojila ekipa domačinov. Srečanja
so ob igrišče TVD Partizana
privabila veliko gledalcev.
1. kotar
Ekipe pred začetkom turniija (foto Dušan Bezjak)
Darko Amuš
NOVINARSKI MALI
NOGOMET
M ladinska organizacija iz Kidričevega je skupaj z revijo Mladina iz
Ljubljane pripravila prvi novinarski turnir v malem nogometu. Čeprav
je bil rok za pripravo turnirja izredno kratek, so se domačini izkazali, saj
so zares dobro pripravili vse. kar je sodilo k turnirju. Tako so pripravili
igrišča za mali nogomet (pomožno igrišče Aluminija), obisk TGA »Boris
Kidrič«, obisk v kopališču itd.
Gostje so si z zanimanjem ogledali proizvodni proces v tovarni in
bili navdušeni nad okoljem v Kidričevem. Član TV iz Kopra je dejal, da
toliko zelenja že dolgo ni nikjer videl kot v Kidričevem. Od šestih
prijavljenih ekip, so se tekmovanja udeležile samo štiri in sicer MA
Kidričevo kot domačin. Antena, TV Koper in revija Mladina. V prvem
srečanju je ekipa revije Mladine prepričljivo premagala ekipo TV Koper
s 4:1 in se tako zasluženo uvrstila v finale. V drugi tekmi pa je ekipa
Antene s težavo premagala domačine s 4:2. V srečanju za tretje mesto je
ekipa TV Koper visoko premagala domačine s 5:2 in tako zasedla tretje
mesto. V finalnem srečanju pa je ekipa revije Mladina premagala ekipo
Antene s 4:2.
Vse ekipe so prejela priznanja in aluminijaste vaze, domačini pa so
prejeli lepe nagrade od gostujočih ekip. Posebna žirija je podelila tudi
medalje prvim trem ekipam (dude s bronastim, srebrnim in zlatim
trakom); najbolj posrečeni igralec je Žugul(ne od splitskega Hajduka,
ampak Marjan Corti iz TV Koper), najbolj bradati igralec pa Marjan
Horvat iz revije Mladina. Želja vseh nastopajočih je, da bi ta turnir postal^
tradicionalen, na njem pa naj bi sodelova o več novinarskih ekip in tako
ne bi bilo težav z nastopajočimi kot letos. (Večer in VAL 202 sta udeležbo
zadnji trenutek odpovedala). Vsem, ki so kaj pomagali pri organizaciji
turnirja pa gre zahvala.
Danilo Klajnšek
KOŠARKA
Tabor
v Ptuju
Od 25. do 30 junija je potekal
košarkarski tabor, kjer so
sodslovali mladi košarkarji iz
ptujske občine. Pod vodstvom
trenerjev KK Drava iz Ptuja so
t^ladi košarkarji in košarkarice
Prizadevno vadili. Ta tabor bi naj
predstavljal zaključek osnovno-
šolske košarke in vpogled v
pridobljeno znanje pionirjev in
Pionirk. Tabor je bil tudi nekakšna
predpriprava za prvi košarkarski
"^-Senski tabor v Sloveniji
pripravila pa ga je košarkarska
^eza Slovenije skupaj s KK Drava
Ptuja.
Na prvem ženskem
Jo^arkarskem taboru je okrog 70
.^"letinj in pionirk iz štirinajstih
JJovenskih klubov (tudi iz KK
r^va Ptuj). Dekleta delajo pod
^stvom 15 trenerjev na čelu z
^ekdanjim trenerjem Voždovca in
^ske državne reprezentance,
^'obodanom Mičovičem. Tukaj je
Božo Debevc, trener ženske
''^^e Olimpije.
o taboru je povedal
taK vodja prvega ženskega
ta^^a Slobodan Mičovič: .,Na ta
kad *° prišle zares najboljše^
Slo in   pionirke   iz   vse
tren "'j«. vodstvom
5^ ^rjev in demonstratork samo
Pri^Pi^edujejo. Prav je, da so se
niza ^'o^^enije odločili za orga-
s^j       prvega ženskega tabora,
v  Srbiji,   kjer   delam^
podobnih taborov veliko, prav
tako pa tudi v drugih republikah.
Ta dekleta so res nadarjena in iz
njih bo zraslo več vrhunskih
košarkaric, tako da se za perspek-
tivo ženske košarke v vaši
republiki ni treba bati. Ptuj je
tabor res dobro pripravil, pogoji
so izredni in v bodoče bi lahko
razmišljali o tem, da bi podoben
tabor zopet pripravili v Ptuju, ki
še nima bogate košarkarske
tradicije."
Bogo Debevc pa je dodal:,,V
Sloveniji imamo veliko talentiranih
košarkarjev in košarkaric, vendar
pa ostane velikokrat le pri talentih,
saj delo v klubih ni takšno kot bi
moralo biti. Zakaj gre? Namreč v
Sloveniji primanjkuje kvalitetnega
terenskega kadra in prav ta tabor
je kot nalašč za mlade trenerje, da
si izpopolnijo znanje in ga potem
uspešno prenašajo na mlajši rod.
Mlade igralke veliko obetajo, saj
je med njimi večje število deklet,
visokih nad 180 cm, to pa že nekaj
pomeni. Treniramo dvakrat
dnevno. Dopoldan je na programu
teorija z demonstracijo, popoldan
pa praktična izvedba. Prirejamo
tudi tekmovanja v metanju prostih
metov in v igri dvojic. Zmagovalke
prejmejo diplome. Tudi v prostem
času je vse podrejeno košarki, saj
dekleta obvezno vodijo svoj
dnevnik. Tako da so zares v celoti
podrejene košarki. Z organizacijo
in z vsem ostalim smo izredno
zadovoljni, saj se domačini
trudijo, da bi na vsakem koraku
ustregli in da ni bilo zastojev. Naj
povem še to, da je za trenerje
poskrbela košarkarska zveza
Slovenije, za igralke pa finančna
sredstva prispevajo klubi sami."
če bodo tako nadaljevali z
delom, potem se nam res obeta
kvalitetna košarka. Po njej pa bi
se lahko vzgledovali tudi drugi
športi in priredili podobne
tabore, vsaj v okviru občine. Mladi
športniki bi s tem samo pridobili
in šport v ptujski občini bi lahko
kotiral vsekakor višje kot pa
doslej.
Besedilo in posnetki:
Danilo Klajnšek
Igralke obvezno vse zapisujejo v
svoj dnevnik.
Skupina kadetinj.
Trenerja Slobodan Mičovič (levo)
in Bogo Debevc (desno).
Na Golici
Skupina starejših ptujskih planincevje s planinsko skupino šolarjev
iz osnovne šole Toneta Znidariča. pod vodstvom mentorice Marjane
Podgorškove, v soboto in nedeljo, 23. in 24. junija opravila turo na
Golico.
Tam smo videli nešteto odcvetajočih narcis na senčnih pobočjih
planine. Starejši se mladim niso dali, vsaj prvi dan ne, ko so z manjšimi
vmesnimi počitki hodili kar 9 ur. Vsi pravijo, da je bilo lepo. kar je tudi
iskreno in pošteno priznanje. Besedilo in posnetek^ RTRakiša
Med narcisami na pobočju Golice
12-ZA RAZVEDRILO
12,juiij1979- TEDNIK
OD 12.7.
DO 19.7.1979
od 21. 3. do 20. 4
Zgodbe še ni konec, zato previdno
ravnajte z jezikom. Vsak četrtek
ste slabe volje toda ne zaradi
njega, temveč zaradi tašče, ki po-
staja iz dneva v dan vsiljivejša.
Čisto vest imate, zato spite
brezskrbno. Nagajiva prijateljica
vas bo povabila na kavo, ne
odklonite, zvedeli boste marsikaj
novega in zanimivega. Na po-
škodbo ste že pozabili.
od 20. 4. do 20. 5.
S prijazno besedo ste ga povsem
razorožili. Pohleven je kot jagnje.
§e močneje ga privijte, vse vam bo
povedal. Žalostna zgodba se šele
začenja. Na morju vam bo zelo
dolgčas. Vrnite se in prijetnejše
vam bo. Srečala se bosta v nedeljo.
Če vas bo prosil za ples, zaplešite z
njim. Dober plesa ec je, še boljši
govorec. Bodite previdni.
od 21. 5. do 21. f.
Sedaj ste zadihali svobodno. Po-
zabili ste na stisko in prijateljčine
vabe. Ne spuščajte se več v ne-
smiselne avanture, kajti nekdo vas
kar naprej opazuje in čaka na
priložnost, da vas zatoži. Ljudje
so sicer prijazni z vami, toda v njih
je tudi kanček podlosti. Izogibajte
se stranskih poti, hodite samo po
glavnih.
od 22. t. do 22. 7.
Pravijo, daje mirna vest najboljše
zglavje. Prav imajo, če vam to
pravijo. Nekaj napak ste napra-
vili, prihodnji teden imate prilo-
žnost, da jih popravite. Z njo se
bosta sprla, vendar ne za dolgo. V
nedeljo od potujete na krajši izlet.
Tam se bo vse zgladilo. Ne poza-
bite na otrokovo željo. Izpolnite
mu jo.
od 23. 7. do 23. 8.
Se naprej je prijazen z vami in bo
tako dolgo, dokler mu ne boste
omenili denarja. V tovarni nekaj
nepravilnosti, povejte šefu kaj se
dogaja. Preprečili boste veliko
škodo. Zaradi tega ne vihajte
nosu. kar ostanite pri tleh. Tam je
tudi vaše mesto. Prav bi bilo. če še
ired dopustom stopite v ambu-
anto.
od 24. 8. do 23. i.
Prejšnji teden ste preživeli slabo.
Na vaše razpoloženje je vplivalo
tudi slabo vreme. Sedaj je pred
vami nekaj sončnih dni. izkoristite
jih za počitek in pogovore z otroci.
Zelo vas potrebujejo. Nekam trdo
kožo ste že dobili. Tudi zakonec
vam to očita. S prepirom ne
boste rešili problema. V petek
bodite previdni.
od 24. S. do 23. 18.
Njena naklonjenost vam daje
zaupanje in \cro v prihodnost. Se
naprej bodite prijazni z njo. Ko bo
odšla, bo vaše življenje postalo
khi\ rno in osamljeno. Z otroki se
morate pogovoriti. Priložnost se
vam bo ponudila v soboto in se v
nedeljo ponovila. Če že mislite
odpotovali, razmislite o poti. ki
vas čaka. Polna presenečenj je.
od 24. 10. do 22. 11.
Ker vstajate z levo nogt) in ker
mislite na maščevanje, ste nasilni
in zoprni. Življenje vas ni izučilo,
izučila vas bo ljubezen. Sedaj vam
ni pomoči, pomagali si morate
sami. Z močno voljo boste pre-
bredli reko trpljenja. V ponede-
ljek ne pozabite na obljubo.
Čakala vas bo in od vas pričako-
vala darila in poljub.
od 21. 11. do 21. 12.
Ko se moški skrije, postanete
močni. Ko se spet pokaže, ste
šibki. Od vasje pričakoval mnogo
več. veliko ste mu obljubljali. Se-
daj je razočaran in se zaradi vas
* skriva, sega po kozarcih, blodi po
temačnih ulicah. Vzamitesi malo
časa in nekaj dobre volje in po-
govorite se z njim. Potrebni ste
počitka, morja in sonca.
od 22. 12. do 28. 1.
N,i čusi\ enem področju ste takšni
kol vreme. Zelo spremenljivi.
Prav zaradi tega od vas tako malo
pričakuje in zahteva. Boji se vas.
Poleg vsega pa sle včasih še vsi-
Ijivi. Več hi morali paziti nase. na
prehrano in obleko. Vsako preti-
ravanje je škodljivo, zato izberite
srednjo pot. S sodelavcem se bosta
krepko sprla. Potegnili boste kra-
jši konec.
od 21. 1. do 18. 2.
Na počitnicah vam je prijetno.
Spoznali ste pravega veseljaka.
Srce se vam bo paralo, ko se boste
morali poslovili od njega. V
želodcu imate krče. ki pa niso za-
radi bolezni, temveč zaradi lju-
bezni. Zaljubili ste se daje kaj. V
nedeljo bo slovo prisrčno. Solze
bodo vse povedale. Ne zamudite
zadnje priložnosti v tem mesecu.
Od 28. 2. d* 28. 3.
Otroci vas zelo pogrešajo. Z ig-
račami jih ne boste osvojili, tem-
več z besedo. Vzamite jih s seboj
na sprehod. Hči vam bo zaupala
skrivnost. Ne jezite se nanjo, dajte
ji dober nasvet in vse bo v hipu
pozabljeno. Lahko ste ponosen
oče, dobre otroke imate. Z njenim
pretvarjanjem ste opravili.
K U M C R
Najbrž bo to prikaz varnega prehoda otrok iz Ziher-
love ploščadi v Žnidaričevo šolo...
— Zahtevam, da v naslednji številki objavite popra-
vek!
— Česa pa, tovariš?
— Tistega kar so v vašem sestavku ljudje lahko pre-
brali med vrsticami!
MUZA      V
ORMOŠKI
NOČI
Čudovito,
deklica. Ob
pogledu na vas
se mi je utrnil
stih, ki sem ga
dolgo zaman
iskal...
Oprostite tovariš, mislila sem, da k rezervnemu gorivu
in rezervnemu kolesu spada tudi rezervni mož
UGANKARSKI
SLOVARČEK
AJLEC = slovenski ki-
par, ki je deloval v tujini
Jožef, 1874 — okoli
1941)
DOVJE = vas pri Moj-
strani, kjer je od 1889
do smrti 1927 bival Ja-
kob Aljaž
ESKULAP = bog zdrav-
niške vede pri starih
Grkih
HRUNOV  =  sovjetski
astronoavt, ki je poletel
15.1.1969 z Jelisejevim
in Volinovim (Evgenij)
ILOVIK  =  otok  med
Silbo in Lošinjem
KABLAR = planina v
zahodni Srbiji
ROSS = nemška po-
pevkarica (Mary)
TALES = grški prirodni
filozof, eden od sed-
mero modrih
REŠITEV PREJŠNJE
KRIŽANKE
VODORAVNO: Skorik,
past, tokomer, Ilir, akade-
mik, Grk no, Onibaba, Moša
Pijade, AŽ, Vatikan, ruta,
Boris, Jaeger, kej, Sjoberg,
ne, Serapis, era, tobak,
sprevodnik, Est, VE, repa,
Rivera, komolec, edil, Icaba-
ru, - tujina, Jena, čakalec,
OC, čar.
TEDNIK -i2i""ii979
OGLASI IN OBJAVE - 13
TV spored
TV LJUBLJANA
PETEK, 13. JULIJA:
17.50 Poročila; 17.55 Doživljaji
niačka Toše — otroška serija TV
Beograd; 18.10 Priljubljene
zgodbe: Sneguljčica; 18.35
Obzornik; I8.čf Tri srca —
Radenci 79; 19.15 Risanka; 19.30
TV dnevnik; 20.00 Jadranska sre-
Janja — iz Crikvenice; 21.25
Junaki seriiskega filma: Močnejše
od življenja; 22.15 TV dnevnik;
22.Š30 Nočni kino: Vdovstvo
Karoline Zašler.
SOBOTA, 14. JULIJA:
15.30 Poročila; 15.35 Čarovnik
iz Oza — mladinski film; 17.15
Naš kraj; 17.25 Državno prvenstvo
v nogometu; 19.15 Risanka; 19.30
TV dnevnik; 20.00 Hišica v najem
Ogenj na nebu — celovečerni
film; 23.30 625.
NEDELJA, 15. JULIJA:
9.10 Poročila; 9.15. Za dobro
jutro. Domači ansambli; 9.45 625;
10.05 S. Stojanovič: Več kot igra
- TV Beograd; 11.00 priljubljene
zgodbe — Robin Hood; 11.25
Mozaik; 11.30 Kmetijska oddaja;
12.30 Poročila; Mroži,
Etokumentarni film; Poročila;
Banja Luka, odd. iz cikla
Hodoljublje; Zavava vas James
Last; športna poročila. 17.40
Podzemlje, film; 19.15 Risanka;
19.30 TV dnevnik; 20.00 D.
Kovačevič: Med nebom in zemljo,
TV Beograd; 20.45 Severni
Slovenci od Marčne revolucije do
I. svetovne vojne; 21.00 TV
dnevnik; 21.35 Risanka; 21.40
Zabavno glasbena oddaja; 21.55
Športni pregled.
PONEDELJEK, 16. JULIJA:
18.00 Poročila; 18.05 Vrtec na
obisku: Ulovi me; 18.15 Tam, kjer
se potika amurski tiger, dok. Film;
18.35 Obzornik; 18.45 Mladi za
mlade; 19.15 Risanka; 19.30 TV
dnevnik; 20.00 I. Stivičič: Istrska
rapsodija, drama TV Zagreb;
21.35 Kulturne diagonale; 22.15
TV dnevnik.
TOREK, 17. JULIJA:
18.00 Poročila; 18.05
Jugoslovanska folklora: ,,Vlaho
Banovec"; 18.30 Obzornik; 18.40
Gledališče slepih — TV Zagreb;
19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik;
20.00 Aktualna oddaja; 20.45 A.
Haley: Korenine — TV nadalje-
vanka; 21.30 Iz koncertnih
dvoran: Z. Ciglič: Simfonične
skice, J. Brahms: Koncert za
violino in orkester v D-duru;
22.30 TV dnevnik.
SREDA, 18. JULIJA:
18.00 Poročila; 18.05 Mala
čebelica; 18.20 Ne prezrite; 18.35
Obzornik; 18.45 Srečanje pihalnih
godb v Artičah; 19.15 Risanka;
19.30 TV dnevnik; 20.00 Srečanje
z...; 21.35 V neznano: Kaj verja-
memo, dokumentar. filma; 22.30
TV dnevnik:
Četrtek, 19. julija:
17.40 Poročila; 17.45 Iskanje
dragocenosti pod Antarktiko;
18.35 Obzornik; 18.45 Zanesenjaki
— nadaljevanka; 19.15 Risanka;
1930 TV dnevnik; 20.00 fihn
tedna; Vijoličasti taksi; 22.05 TV
dnevnik; 22.20 Kvartet Andreja
Arnola:
RADIO PTUJ
ČETRTEK, 12. julija: 16,00 Poročila in obvestila, 16,15 Zabavna
glasba, vmes EPP, 16,30 Pionirji na počitnicah, 17.00 Novice, 17.05
Kulturno življenje v MDA Slovenske gorice 79, 17,35 Delo Avtomoto
društva Ptuj. vmes vedri ritmi popularnih melodij.
PETEK, 13. julija: 16.00 Poročila in obvestila, 16,15 Zabavna glasba,
vmes EPP, 16.30 Posebna oddaja ob dnevu šoferjev in avtomehanikov,
vmes ob 17.00 Novice in popularna glasba.
SOBOTA. M.julija: 16,00 Poročila in obvestila, 16,15 Zabavna glasba,
vmes EPP, 16.30 V soboto popoldne (med popularno glasbo magneto-
fonski napisi, nasveti, gost oddaje itd.).
NEDELJA, 15. julija: 11.00 Tedenski pregled dogajanj in obvestila,
11,25 Zabavna glasba, vmes EPP, 11,30 Smernice razvoja občine Ptuj,
11,40 Iz bratskih občin, 12,10 Domači pevski zbori, 12,30 Čestitke
poslušalcev, 13,00 Kmetij.ska oddaja, 13,15 Čestitke poslušalcev II. del.
PONEDELJEK, 16. julija: 16,00 Poročila in obvestila. 16,15 Zabavna
glasba, vmes EPP; 16,30 Šport in društva, 17,00 Novice in EPP, 17,30
Delegacije obravnavajo; vmes popularna glasba.
TOREK, 17. julija: 16,00 Poročila in obvestila, 16,15 Zabavna glasba,
vmes EPP, 16.10 Delavec v kolektivu srednješolskega zavoda. 17,35
Razgovor o gradriji kanalizacije ob Grajeni; vmes popularne melodije.
SREDA, 18. julija: 8,05 Dobrojutro, pogovori v živo in magnetofonski
zapisi. 8,30 Poročila, obvestila in EPP, 8,45 Cicibani, dober dan, 8,58
Povzetek in odpoved oddaje.
V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana.
TV SERVIS
TINČEK IVANUŠA
objavlja
učno mesto za TV mehanika.
Pogoj:
najmanj s prav dobrim uspehom končana osnovna
šola in veselje do poklica.
Cenjene stranke prosi, da dvignejo nepopravljive TV
sprejemnike do 1. avgusta letos, ker jih bodo po tem
roku zaradi pomanjkanja prostora prisiljeni uničiti.
uniai
tovarna gPntee bi alumbiia
Boris Kkli1Cn.sutxa
Kidričevo
objavlja
oglas za sprejem delavcev za opravljanje del oziroma nalog v
delovni skupnosti skupnih služb:
1. VODENJE POSEBNE FINANČNE SLUŽBE
Pogoj:
visoka strokovna izobrazb« ekonomske smeri (finančna ali zuna-
njetrgovinska smer) in 5 let delovnih izkušenj,
— znanje tujega jezika
— poskusno delo 3 mesece.
Področje dela: organizacija in vodenje finančnih in knjigovodskih
evidenc, izdelava planov dolgoročnih in kratkoročnih finančnih
konstrukci ter zagotavljanje kratkoročne in dolgoročne likvidnosti
Osebni dohodek je približno 9.720 dinarjev
2. OPRAVLJANJE POSLOV NOTRANJEGA FINANCIRA-
NJA
Pogoj:
višja strokovna izobrazba ekonomske smeri (finančna smer) in tri
leta delovnih izkušenj
— poznavanje plačilnega prometa in AOP
— poznavanje predpisov zunanjetrgovinskega poslovanja
— poskusno delo 3 mesece
Področje dela: razporejanje prihodka in obračunavanje obresti od
združenih sredstev
osebni dohodek je približno 8.050 dinarjev.
3. OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH PLANSKO ANALITSKIH
DEL
Pogoj:
visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in tri leta delovnih
izkušenj
— znanje tujega jezika — pasivno
Področje dela: srednjeročno perspektivno planiranje, izdelava
kompleksnih analiz, poslovanje in izdelava poslovnih informacij
Osebni dohodek je približno 9.720 dinarjev
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh v
kadrovsko socialno službo TGA.
Prošenj, ki bodo brez ustreznih dokazil ne bomo upoštevali. Prosilci
bodo dobili odgovore v 15. dneh po sprejemu sklepa odbora za
kadrovsko splošne zadeve.
mali oglasi
NUJNO iščem sobo m kuhinjo ali
samo sobo v Ptuju ali okolici.
Naslov v upravi.
UGODNO prodam kavč in sobno
kredenco. Naslov v upravi.
PO( ENI prodam mlatilnico z
dvojnim čiščenjem. znamke
HOl rHAUS-RETORM.vodlič-
nem sianju z gumijevimi kolesi,
cena 10.000 din. Ogled možen
vsak dan. Anton Kuhar. Rotman
2. Juršinci.
PRODAM brejo telico. Spodnja
Hajdma 95.
V NEDELJO dne 1. julija 1979 je
bilo pred letnim kopališčem v
Kidričevem med 14. in 16. uro
odpeljano kolo s pomožnim mo-
torjem. Ker te osebno poznam,
prosim, da ga vrneš na določeno
mesto, sicer bom moral ukrepati
s prisilnim odvzemom.
FANT z zaposlitvijo pod nujno
potrebuje stanovanje ali sobo v
Ptuju ali okolici. Branko Bunta,
Remitinec 7. Novi Marof, telefon:
042-65469.
ZARADI selitve prodam: pralni
stroj, foto aparat, lestenec, umi-
valnik. Vse zelo dobro ohranjeno.
Rudi Košir. Volkmerjeva 7, tele-
fon 771 911.
PRODAM hišo z vrtom blizu
Ptuja. Jože Horvat, Skorba 33,
Hajdina.
PRODAM osebni avtomobil
»ŠKODA«, letnik 1972. Naslov v
unravi.
ZAMENJAM eno.sobnostanova-
nje s centralno za dvosobno brez
centralne kurjave. Naslov v upra-
vi.
PRODAM alizamenjam motorno
kolo ADLER 200 za pony expres.
Apače 240.
PRODAM osebni avtomobil RE-
NAULT GTL. letnik 1971. Teh-
nično pregledan in registriran do
maja 1980. Ogled vsak dan od 15.
do 20. ure. Ivan Jurkovič Vodova
11. Ptuj.
Gostilna »LUŽNIK« na Ormoški
cesti v Ptuju sprejme več vajen-
cev—kuharjev in natakarjev.
KUPIM hi.šo v Ptuju ali bližnji
okolici, lahko tudi nedograjeno.
Franc Vuzem. Dornava 17/b.
PRODAM starejšo hišo na Hajdi-
ni. Naslov v upravi.
KUPIM novej.šo hišo ali stanova-
nje. Naslov v upravi.
NAJDENI sta bili dve ženski
kolesi (rdeče z otroškim sedežem:
zeleno ELITA SPORT). Vprašaj-
te pri Slanic. Gregorčičev drevo-
red 4. Ptuj.
IŠČEM sobo in kuhinjo v Ptuju
ah okolici pod šifro »STANOVA-
NJE«
SPREJMEMO trgovsko vajenko.
>KRAŠ ČEVLJI« prodajalna.
Ptuj. Srbski trg 5.
M I'N J A M eno.sobno stanovanje s
skupno kopalnico, za dvo- ali več
sobno. Čeh. Lackova 4.
PRODAM dobro domače rdeče
vino (gemaj. ribez). Cesta Olge
Meglic 47. Ptuj.
GOSTILNA »ŠEGULA«. Ptuj,
Rogozniška cesta 20, sprejme v
uk pridno dekle. Oglasite se od 1.
avgusta naprej v.sak dan.
350 litrov domačega vina po 22
din prodam. Levanič, Potrčeva
48. Ptuj.
PRODAM JAVO (ČZ) 350, let-
nik 1978. Ivan Jurgec, Gradišče
21. Cirkulane.
PRODAM moped KOLIBER T
12. Janko Forstnarič.Tomažičeva
U. Miklavž.
PRODAM gradbeno parcelo ob
asfaltni cesti v Lovrencu na Dr.
polju, z gradbenim načrtom in
materialom za klet. Franc Med-
ved. Podlože 48. Ptujska gora.
V NAJEM iščem garažo, lahko
tudi kupim ali prostor v bližini
Ziherlove ploščadi. Naslov v
uoravi.
CENJENE stranke! Hitro in so-
lidno vam zažagam drva na
domu. Naročila sprejema Veroni-
ka Koder, Spolenjakova 13, Ptuj
(na Bregu).
PRODAM mlatilnico s komplet-
nim čiščenjem in navadno mlatil-
nico. Marinič, Kneza Koclja 17,
Maribor.
PODRUŽNICA »VEČERA«
Ptuj sprejme raznašalko za dosta-
vo časopisa na dom na območju
Novega naselja, Rogoznice in
Žabjaka. Ostale informacije do-
bite v Bezjakovi ulici 3, Ptuj.
PRODAM gradbeno parcelo od
10—15 arov v Forminu. Naslov v
upravi.
PRODAM njivo v Apačah. Veri-
ca Fidler, Ptujska gora 1.
PRODAM parcelo na Ptujski
gori. Verica Fidler. Ptujska gora.
KUPIM malo kmečko hišico v
Mestnem vrhu ali bližini Ptuja.
Naslov v upravi.
CIRKOVCE, 21. junija 1979:
Vinko Peršoh, Cirkovce 60/c;
Franc Lah_ Cirkovce 76; Jože
Drevenšek, Mihovce 48; Janko
Kramberger, Cirkovce 60; Milan
Lačen, Cirkovce 6/c; Franc
Predikaka, Mihovce 14; Franc
Kmetec, Mihovce 15; Stane Senica,
Cirkovce 22; Alojz Mlakar,
I^ragonja vas 4/a; Martin
Golenko, Dragonja vas 32; Franjo
Golenko, Dragonja vas 32; Franc
Fras, Cirkovce 68; Jože Kmetec,
Pongerce 25; Štefan Klasinc, Ple-
^erje 31; Anton Lačen, Dragonja
^as 2; Ivan Pernat, Mihovce 58;
Marjan Bukšek, Dragonja vas 6;
^lojz Obreht, Starošince 13; Franc
Petek, Sp. Jablane 45; Ivan Kirbiš,
Starošince l/a; Janko Pihler,
Sikole 44; Miroslav Dobič,
Mihovce 24; Marija Medved, Zg.
•Jablane 10; Minka Gorjup,
^•■aKOnja vas 11; Katarina Dobič,
Mihovce 24; Matilda Frangež, Sp.
jablane 32; Ivan Mesaric,
^'arošince 27; Stanislav Ekart, Sp.
Jablane 37; Anton Kmetec,
"l^^ngerce 21; Stanko Kores, Zg.
Jablane 5/a; Franc Trčko
^Tkovce 59; Anton Vodušek,
starošince 15; Franc Dobič, Zg.
Jablane    5/a;    MiroGmajner,
Dragonja  vas7;   Stanko   Vrbek,
Cirkovce 25; Štefan Hergan, Sp.
Jablane 15; 38. Marija Vivod, Zg.
Jablane 27.
LESKOVEC, 19. junija 1979:
Marija Bratušek, Mala Varnica
1; Terezija Teskač, Mala Varnica
12; Ludvik Kranjc, Berinjak 4;
Lojzka Mihelač, Belovšek 27;
Katica Krivec, Zg. Leskovec 5;
Jožefa Mlakar, Repišče 20.
PTUJ: Četrtek, 12. julija:
JETNICA SAMOSTANSKIH
ZIDOV it. barv. vistav. film, o
ljubezni in spletkah znotraj
samostanskih zidov.Ob 20. uri bo
fr.   barv.   film   NEZNANEC,KI
NAS SPREMLJA; Petek, 13.
julija: NEZNANECKl NAS
SPREMLJA fr. barv. vistav.
kriminalka;Sobota, 14. in nedelja
15. julija: DEKLE ZA SLOVO
am. barv. komedija; v nedeljo ob
10. in 16. uri bo am. barv. risanka
MACEK za MILIJON
DOLARJEV;Torek, 17. in sreda
18. julija : TO JE RESNIČNA
LJUBEZEN it. barv. vistav. film,
v sredo ob 20. uri bo am. barv.
akc. film TRIJE NEUSTRAŠNI;
Četrtek, 19. julija: TRIJE
NEUSTRAŠNI am. barv.CS
akcijski film, ob 20. uri bo am.
barv. film, SPODBUJEVALKE!
DES Ljubljana
TOZD ELEKTRO Ruj
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge inkasanta za kasiranje računov porabljene
električne energije na območju Ormoža in deloma Ruja.
Pogoj: odslužen vojaški rok, končana osemletka in primerno pre-
vozno sredstvo za delo na terenu
Komisija sprejema prošnje 15 dni od dneva objave.
Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da smo v
ožjem družinskem krogu pokopali 8. julija 1979 drago mamo in
babico
Marijo Glogovčan
roj. Kozoderc
iz Hrvatskega trga 2 v Ptuju
in se obenem zahvaljujejo vsem, ki so jo pospremili na njeni
zadnji poti. Posebna zahvala velja g. duhovniku za opravljen
obred in govorniku KS.
Žalujoči: sinova in hčerki z družinami ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedeka, brata in strica
Alojza Cestnika
iz Mejne ceste 36 v Ptuju
se zahvaljujemo vsem. ki so sočustvovali, darovali cvetje in vence, ter ga spremljali na zadnji poti
ali kakorkoli pomagali v težkih trenutkih.govorniku KSTurnišče Stanku ŠEGULI, g.duhovniku
za obred. Komunalnemu podjetju Ptuj za organizacijo pogreba in vsem ostalim kolektivom in
delovnim organizacijam
• I enkrat Iskrena hVa^'; |
Žalujoči: žena. otroci in so--o^stvo
Delovna skupnost osnovne šole
FRANC BELSAK
Gorišnica
razpisuje prosta dela in naloge:
— učitelja zemljepisa P«
— učitelja likovne vzgoje PU
— učitelja glasbene vzgoje PU
— učitelja gospodinjstva P«
Vsa dela in naloge so razpisana za določen čas, od 1.
septembra 1 979, do 31. 8. 1980, s polovičnim delo-
vnim časom. Rok za prijavo je 15 dni po objavi na
gornji naslov.
UPOKOJENCI!
Društvo upokojencev Ptuj priredi letos še tri izlete, in sicer:
v mesecu juliju, enodnevni izlet na Gorenjsko,
v mesecu avgustu, enodnevni izlet na Koroško (Celovec —
Vrbsko jezero),
v mesecu septembru, štiridnevni izlet po Bosni in Hercego-
vini.
Podrobne informacije dobite pri društvu upokojencev v
Aškerčevi ulici 9, vsak torek in petek od 9. do 12. ure.
dežurstvo
P»'ehrambenib
^»■govin:
JOBOTA,     •
Julija 1979.
prodajalna KONZUM
julija 1979,
P^dajaJna KOLONIALEi
ČRNA KRONIKA
Tokrat so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov v dneh od 2. do
vključno 10. julija posredovali v petih prometnih nesrečah. Pri tem so
zabeležili eno smrtno žrtev in 4 lažje poškodbe. Težje poškodovanih na
srečo ni bilo. Glavni vzroki nesreč so bili neprilagojena hitrost in pretesno
prehitevanje, v dveh primerih je NI vzrok nesreče tudi vinjenost voznikov.
Na vozilih je za okoli 35. J 00 din materialne škode.
ZAPEIJAL S CESTE
V torek. 3. julija ob 15.30 se je
zgodila prometna nesreča v Gra-
jeni, ko je voznik osebnega avto-
mobila MaksŽuran iz Ptuja peljal
iz Vurberga proti Ptuju ter pri tem
v Grajeni zapeljal s ceste v
obcestni jarek. Dobil je lažje po-
škodbe..
PODRL KOLESARKO
V četrtek 5. julija ob 13.30 se je
Trstenjakovi ulici v Ptuju zgodila
prometna nesreča z lažjim izzi-
dom. Kolesarka SimonaZupanciz
Ptuja je peljala iz Srbskega trga
proti križi.šču na Potrčevo cesto in
pravUno nakazala smer. Za njo pa
je pripeljal voznik tovornega av-
tomobila Franc Solina iz Mari-
bora in zavil v levo ter z zadnjim
delom vozila zadel kolesarko.
Padla je po cestišču in se poško-
dovala
DO SMRTI POVOZIL KOLE-
SARKO
V soboto 7. julija ob 23. se je
zgodila huda prometna nesreča v
Stražgojncih pri Sikolah. Voznik
osebnega avtomobila Milan
Kmetec iz Šikol je vozil brez vo-
zniškega dovoljenja z neregistri-
ranim vozilom iz Stražgojnc, kjer
je pri hiši št. 4 zadel v nasproti
vozečo kolesarko in jo zbil po
cestišču. Pri tem je bila tako hudo
poškodovana, da je med prevo-
zom v ptujsko bolnišnico umrla.
Zaradi suma, daje voznik bil pod
vplivom alkohola so odredili
odvzem krvi.
PADEL S CESTE
V ponedeljek, 9. julija se je
zgodila lažja nesreča na Janežov-
skem vrhu. Kolesar Franc Ko-
vačič iz Zgornjega Velovlaka je
peljal iz Destrnika proti Novi vasi.
Na Janežovskem vrhu pri hiši št.
42 se je zaletel v ograjo na na-
sprotni strani ceste, izgubil oblast
nad kolesom in padel vjarek tcrse
pri tem poškodoval. Obstaja ute-
meljen sum, daje vozil pod vpli-
vom alkohola.
-OM
Uspela trimska akcija na Grajeni
VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO
Na prvi kontrolni točki (foto I. kotar)
Močnejši del Jurančičevih (foto M. Ozmec)
Občinska trimska akcija pod
geslom Vsi na kolo za zdravo telo
je kljub muhastemu vremenu
uspela. Udeležilo se je je 418
kolesarjev, od najmlajših do sta-
rejših. Starostna razPika je bila
kar 76 let.
Pričetek kolesarjenjaje bil v
nedelio ob 8. uri na vseh štirih
starnih  in   kontrolnih  mestih.
Udeleženci so ob vstopu na
označeno progo prejeli karton, ki
so jim ga na kontrolnih mestih
potrdili. Ob vrnitvi na izhodiščno
točko je vsak udeleženec prejel
trimsko značko, družine pa še
posebno priznanje. Z akcijo so
zaključiU ob 12.30 s podelitvijo
nagrad in daril pred kulturnim
domom na Grajeni.
Najmlajši in najstarejši ude-
leženec sta prejela kolesi. Najsta-
rejši udeleženec je bil še vedno
krepak 82 letni Jakob Pal iz
Slovenje vasi, navdušen kolesar,
ki mu tudi v Maribor in nazaj s
kolesom ne dela nobenih težav.
Seveda pa mora ob gostem pro-
metu še posebej paziti. In zanimi-
vost! Jakob Pal je ravno na dan
akcije dopolnil 82 let.
Pri izboru najmlajšega ude-
leženca niso odločala leta, temveč
mesec in dnevi razlike. Kolo je
grejela šestletna Anita Vidovic s
podnje Hajdine, praktični na-
gradi pa še Matjaž Gajzer z
Grajensčaka in Matjaž Potočnik z
Ziherlove ploščadi. Najštevilnej-
ša družina .so bili Jurančičevi,
bilo jih je sedem, v akcijo pa so
pritegnili tudi sorodnike iz Avst-
ralije. Od osnovnih telesnokultur-
nih organizacij, trimska akcija je
sestavni del programa telesnokul-
turnega minimuma, jenaimočnej-
še zastopstvo posial Aeroklub
Ptuj. Organizatorji so med udele-
žence razdelili še 17 praktičnih
daril, ki so jih prispevale nekate-
re delovne organizacije.
Kljub temu, da je med akcijo
udeležence včasih zmotil dež, so
bili vsi zadovoljni in si podobnih
akcij želijo še več. Pohvalo zaslu-
žijo tuai organizatorji (TKS,
ZKTO in VTD Partizan Graje-
na), ki so odločno izpeljali akcijo.
Izvajalec akcije, TVD Partizan
Grajena, je tako na uspel način
opozoril na lepote nase bližnje
okolice in na dosežke svoje kra-
jevne skupnosti. 1. kdar
Anita Vidovič — najmlajša medi
najmlajšimi (foto M. Ozmec)
Jakob Pal — najstarejši udeleže-
nec (foto M. Ozmec)
LAPORJE
GLASILO KRAJEVNE
SKUPNOSTI
Delegati skupščine krajevne skupnosti Laporje so na nedavni seji
sklenili, da bodo svoje dosežke, naloge in dogajanja v krajevni skupnosti
odslej objavljali v posebnem glasilu »Informator«, ki ga bodo izdajali po
potrebi
1 ako je Laporje prva krajevna skupnost na območju občine Slov.
Bistrica, kije sklenila svoje krajane obveščati po lastnem glasilu. V ta
namen so pri KS imenovali tudi posebni uredniški odbor, pri izdajanju
glasila pa Jim bo v veliko pomoč osnovna šola »Gustav Šilih« v Laporju.
V. Horvat
STATENBERG
Listina m
o pokroviteljstvu in ]
povezovanju z zamejci
v soboto, 7. julija je bilo na gradu Statenberg tretje, sedaj že
tradicionalno srečanje naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini.
Srečanje je bilo ponovna priložnost mnogih, da se širše seznanijo z
dosežki in razvojem krajev v domovini in v razmišljanju o vrnitvi v
domače okolje, da na kraju samem spoznajo njihove možnosti čim
hitrejšega vključevanja v življenjski tok iz katerega so pred več leti odšli
v tujino.
Se eden, velik pomen je imelo letošnje, srečanje zdomcev na gradu
Statenberg. Tukaj je svečano, predsednik OK SZDL Maribor, Franjo
Lavrič predal članom kulturno prosvetnega društva »Maribor« iz Hil-
dna v Zvezni republiki Nemčiji, posebno listino, s katero je OK SZDL
Maribor prevzela pokroviteljstvo nad društvom iz Hildna. To pa je tudi
velika naloga pri še uspešnejšem razvijanju medsebojnega sodelovanja.
Od predsednika Frama Lavriča je listino v imenu društva iz Hildna
sprejel njegov predsednik Jakob Hebar.
Statennerski korak, kakor bi lahko rekli dogodku minulo soboto, ni
bil storjen slučajno, saj seje sodelovanje med prebivalci mariborske
občine in člani sloven.skega kulturno umetniškega društva Maribor iz,
Hildna. pričelo že pred štirimi leti. ko je bilo to društvo ustanovljeno. V
njem deluje veliko članov, ki so odšli v tujino prav iz Maribora in okolice.
Pri svojem delu v tujini se društvo srečuje z mnogimi težavami, kijih
uspešno premagujejo predvsem z dobro voljo in s prostovoljnim delom
velikega števila članov, ki jih je trenutno v društvu okoli 200. Njegov
osrednji cilj pa je ohranjanje domače besede in vzpostavljanje tesnejših
vezi z rojaki v domovini. Viktor Horvat
V slovo Alojzu Cestniku
Na tem mestu bi morali objaviti
vremensko napoved Alojza
Cestnika, tako kot je Tednik
objavljal njegove napovedi
nepretrgano več kot 30 let. Toda
žal... V torek, 3. julija popoldne
nas je v uredništvu presunila
novica: UMRL JE ALOJZ
CESTNIK!
Vedeli smo, da je 28. maja letoi
dopolnil že 81 let starosti , da je
bolan in da je nekaj pred tem
'prestal težko operacijo v ptujski
bolnišnici. Vendar nismo mogli
verjeti... Na uredniški mizi je še
ležalo njegovo zadnje svojeročno
napisano vremensko poročilo za
našo radijsko postajo. Rosilo je
zunaj in hladno je bilo, kot da bi
tudi vreme žalovalo za svojim
zvestim spremljevalcem, kot da bi
mu bilo žal, ker ga je včasih
razočaralo in se muhasto zasukalo
drugače kot je po vseh
zakonitostih gibanja zračnih tokov
predvideval Alojz Cestnik.
Umrl je mož, edini ljudski
napovedovalec vremena na
Slovenskem v zadnjih desetletjih.
Ni bil šarlatan, narava ga je obda-
rila  z  bogastvom  sposobnosti
opazovanja in povezanosti z
naravo kot tudi marsikaterega
drugega kmečkega človeka, saj je
bilo v dolgih stoletjih odkar
Slovenci živimo na tem našem
lepem križišču Evrope, življenje
kmečkega človeka odvisno od
narave. Dar opazovanja narave pa
je Alojz Cestnik obogatil in stalno
bogatil z vsem, kar je znanost
dosegla na področju
vremenoslovja.
Že mladega kmečkega  fanta je
zajel vrtinec prve svetovne vojne.
Poslan je bila na soško fronto.
Spoznali so njegov talent in ga
dodelili na letališče pri Gorici, kjer
je skupno s šolanimi meteorologi
preučeval in napovedoval vreme,
ne za našega kmeta ali turista,
temveč za avstro-ogrsko vojno
aviacijo, da je lahko planirala
bojne polete. Vemo, da je bilo
letalstvo takrat šele v povojih,
zato so tudi piloti bili močno
odvisni od vremena.
Ob    razsulu    avstro-ogrske
monarhije, se je Alojz Cestnik
med prvimi pridružil generalu
Maistru v boju za našo severno
mejo. Po premirju se je vrnil
domov, na svojo malo kmetijo na
Bregu pri Ptuju, kjer si je ustvaril
družino. Z ženo Elizabeto sta
spravila do poklicali otrok, ki so
se kmalu osamosvojili in odšli od
doma, čeprav na starša niso
pozabili. Mala kmetija ni dajala
dovolj, zato se je Alojz moral
zaposliti. Med drugim ga srečamo
leta 1945 med prvimi graditelji
zasilnega lesenega mostu čez
Dravo v Ptuju. V imenu
graditeljev je tudi govoril na
slovesnosti ob izročitvi mostu v
promet.
Ves čas svojega kmetovanja in
dela pa ni pozabil na vreme.
Redno si je zapisoval, proučeval
stoletno pratiko in ljudske
modrosti o vremenu, vse to je
primerjal z Ia.stnimi opazovanji in
izkušnjami.
Ko je  začel  izhajati Tednik,
oziroma leta 1948 ,,Naše delo" je
postal eden prvih dopisnikov.
Svoje znanje in izkušnje s
področja vremena je začel
uveljavljati z vremenskimi
napovedmi. Bralci so ga sprejeli
kot svojega, cesto jih je presenečal
s točnimi napovedmi poplav, suše,
neurij in verjeli so njegovim
napovedim.
Po upokojitvi se je Alojz
Cestnik še bolj posvetil
preučevanju vremena. Redno je
spremljal vremenske napovedi več
evropskih radijskih postaj,
predvsem pa naše domače in vse to
primerjal s svojimi zapiski in
opazovanji. Pogosto se je jezil, če
se je muhasto vreme zasukalo
drugače kot je po vseh znakih in
zakonitostih napovedal. Tolažil se
je le s tem, da so se strokovnjaki iz
meteoroloških zavodov pri
napovedovanju v osrednjih glasilih
še večkrat zmotili kot on.
Tak je bil Alojz Cestnik,
narodno zaveden občan, dober
član naše samoupravne socialis-
tične družbe, velik prijatelj narave
in našega preprostega človeka,
kmeta in delavca. Ljudje so ga
imeli radi in so ga spoštovali.
Kako je bil priljubljen, je pokazalo
tudi zadnje slovo od njega, ko ga
je v četrtek popoldne velika
množica znancev in prijateljev
pospremila od njegovega doma ob
Mejni cesti v Ptuju do poslednjega
počivališča na hajdinskem
pokopališču.
Za njim je nastala velika vrzel,
ki jo bodo občutili tudi bralci
Tednika in poslušalci našega radia.
Vremenske napovedi odslej več ne
bomo imeli. Spomin na Alojza
Cestnika pa bo ostal vedno živ,
ostal nam bo vzor čuta od-
govornosti do dela. Z lastnim
vzgledom je dokazal, da to
odgovornost lahko pretrga le
smrt... Slava njegovemu spominu!
Zadnje poročilo, ki ga je Alojz Cestnik napisal za Radio Ptuj še 1. julija
1979
osebna hronika
RODILE SO:
Slava Meznarič, Moškanjci 114
— Danijelo; Danica Peršuh,
Lovrenc 113 — Damjana;' Irena
Miklin, Jastrebci 18 — Denisa;
Marija Ivanuša, Loperšice 39 —
dečka; Irena Vidovič, Selška cesta
52 — Sebastijana; Slavica Petek,
Gajevci 16/a — deklico; Vesna
Hameršak, Pergerjeva 2 —
Urško; Marija Rudolf, Sp. Ključa-
rovci 23 — dečka; Darja Glazer,
Cesta Olge Meglic 4 —• Minjo;
Olga Žuran, Bresnica 24 — dečka;
Brigita Kralj, Zagrebška 98 —
deklico; Manica Bračun,
Volkmerjeva 11 — Matejo; Mirica
Strucl, Gruškovje 20 — deklico;
Ivanka Polanič, Slamnjak 5,
Ljutomer — Petra; Irena Cafuta,
Sedlašek 32 — Natalija; Verica
Žerak, Žetale 115 — deklico;
Jožica Polanec, Levajnci 9 —
Valerijo; Majda Zalar, Zerovinci 3
— Marjanco: Jožica Gačnik,
Apače 86 — deklico; Angela Pišek,
Mostečno 26 — dečka.
POROKE:
Branko Preložnik, Krčevina pri
Vurberku 13 in Terezija Kokol,
Grajenščak 60; Viktor Car, Apače
94 in Štefanija Horvat, Apače 94.
UMRLI SO:
Ivanka Nemec, Bahčev trg 1,
Ljutomer, roj. 1940, umrla 28.
junija 1979; Marija Bedrač,
Dolena 37, P -"oj. 1918, umrla 2.
julija 1979; Marija Glogovčan,
Hrvatski trg 2, roj. 1919, umrla 3.
julija 1979; Alojz Cestnik, Mejna
cesta 36, roj. 1898, umrl 3. julija
1979; Janez Markrab, Kidričevo
67, roj. 1917, umrl 6. julija 1979.
izdaja zavod za časopisno in radij'
sko dejavnost RADIO—TEDNIK
62250 Ruj, Vošnjakova 5. poštm
predal 99. Ureja uredniški kolegija
ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik Ml'
HAEL GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik telefon (062)
771-261 in 771-226. Celotna
naročnina znaša 200 dinarjev, z9
tujino 300 dinarjev. Žiro račun SDK
Ruj 52400—603—31023. Tiska
ČGP Mariborski tisk. Na podlagi
zakona o otxJavčevanju proizvodom
m storitev v prometu spada TED"
NIK med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.