ZNAdLNOSTt 0BJfi HORIZONS OP PSYCHOLOGY 98 /1 se pri teh pacientih pogosto izkažeta kot neuspešni. Mnogo pacientov z bulimio nervoso ima namreč rahlo prekomerno telesno težo. V primerjavi z anoreksiki so bolj impulzivni, ne le pri prehranjevalnem obnašanju, ampak tudi pri uživanju drog in alkohola, avtomutilaciji ali ogrožanju samega sebe, seksualni promiskuiteti, laganju, kraji in drugih manifestacijah osebnostne motenosti. Teorija objektnih odnosov ima svoje zametke v premiku od preučevanja energije vrojenih gonov k pripisovanju pomena drugi osebi, h kateri se usmerjajo nagoni. V zgodnjem obdobju psihoanalitične psihologije je bila ta druga oseba objekt nagonov. Fraza objekta je postala antonim selfa. Ideja, da na psihologijo posameznika bistveno vpliva način, kako je self povezan s pomembnimi soljudmi, je postala znana kot teorija objektnih odnosov. V sodobnih psihoanalitičnih delih se pojmuje motnje hranjenja v smislu motenj v medosebnih odnosih in organizaciji selfa. Nicolle (1938) je 'prepsihotično anoreksijo' razlagala kot pojav, ki bi ga danes imenovali 'borderline osebnostna struktura'. Avtorica posebej obravnava diferenciacijo med anorexio nervoso in histerijo, omenja pa tudi primere, pri katerih se je razvila shizofrenija. To lahko imamo za začetek razvoja psihodinamskega pogleda na anorexio nervoso kot močno nevrotično motnjo. Kasneje sta Winnicott (1949/1975) in McDougall (1974) postavila ogrodje za razumevanje motenj hranjenja z vidika objektnih odnosov. Psihosomatske bolezni naj bi bile somatski izraz nečesa, česar posameznik ne more izkusiti psihološko, zato ker ni simbolično reprezentirano (McDougall, 1974). V psihoanalitični teoriji osebnostnih motenj so osrednjega pomena mentalni mehanizmi, ki izkrivljajo medosebne odnose. Predpostavlja se, da v zgodnjem življenjskem obdobju tečeta dva usodna, med seboj povezana procesa. Prvi ima opraviti z občutkom diferenciranja med eksistenco in separacijo v zvezi z drugimi ljudmi in s spoznanjem, da se je treba soočiti s separacijo. To, s čimer se morda ne bi bilo mogoče spoprijeti, predstavlja intenziteto strahu pred posledicami separacije, ki ga čuti razvijajoči se otrok. Gre za tveganje boleče zavisti in obupa, ko otrok spozna, da so drugi ljudje vir podpore, ugodja in oskrbe. To daje drugim oblast nad njegovim selfom. Da bi akceptiral in z veseljem sprejel separacijo od druge osebe, mora otrok meniti, da je le-ta zanesljiva. Drugi proces je lahko povezan s problemi osebnostnega razvoja, ki imajo opraviti z mero, v kateri so drugi ljudje in self zaznamovani in sprejeti kot mešanica dobrih in slabih strani. Oseba, ki je nezmožna tolerirati tovrstne mešanice, je pod vplivom psiholoških procesov splittinga (razcepa). Pokaže se. ZNAČlMOSn 0BJaRI ftOUMCAH... 7$ V primeru motnje hranjenja postane odnos do slabega objekta odvisen, vztrajen poskus pridobiti ljubezen, za katero je jasno, da je nedosegljiva. Simptomi postanejo posameznikovi ponavljajoči se poskusi sprejeti vase slab objekt, da bi ga lahko kontroliral in se ga potem znebil z žretjem in bruhanjem. Odvisni značaj motenj hranjenja je povezan s fantazijo, da je posameznikovo življenje odvisno od izpolnitve določenega nezavednega dejanja ali težnje. Ta nezavedna težnja se lahko manifestira v različnih oblikah vedenja, kot npr., ko oseba kompulzivno poskuša pridobiti materino ljubezen s ponavljajočo se inducirano drogiranostjo, s služenjem takšne in drugačne vsote denarja ali z doseganjem kakšnih drugačnih ciljev. Odvisno obnašanje se kompulzivno ponavlja v realnosti in v objektnih odnosih posameznika. Za pacientko z motnjami hranjenja je nezavedna, fantazijska težnja transformacija notranje slabe objektne matere v dober objekt. Ta nezavedna težnja, od katere je posameznikovo življenje popolnoma odvisno, je po definiciji neizpolnjiva, ker slednji ne more spremeniti preteklosti. Matere ne more narediti ljubeče, kot si jo pacientka želi. Lahko pa se začne kosati z materjo, kakršna je bila, in s tem, česar pri njej ni mogla sprejeti - ne more pa je spremeniti ali popraviti. Preteklost se ne bo spremenila. Težnja se ne bo nikoli izpolnila, pač pa lahko pacientka spremeni svoj odnos do te težnje. PROBLEM Problem raziskave je ugotoviti, kako se značilnosti objektnih odnosov pri bolnicah z motnjami hranjenja razlikujejo od značilnosti objektnih odnosov pri ljudeh, ki teh motenj nimajo, oz. ali sploh prihaja do kakšnih razlik med omenjenima skupinama. Problem se tako osredotoča na ugotavljanje in opisovanje specifičnih značilnosti objektnih odnosov pri bolnicah z motnjami hranjenja, in sicer pri anoreksikih, bulimikih in,dekletih z nespecifično motnjo hranjenja. Obenem gre za poskus pojasniti vzroke za pojav motenj hranjenja s pomočjo teorije objektnih odnosov. 80 PSHOtOŽKA OBZORJA - HORgONS OF PSYCHOLOGY 98 / 1 METODA Subjekti v vzorec eksperimentalne skupine je bilo zajetih dvajset deklet z motnjami hranjenja, to je z anorexio nervoso, bulimio nervoso ali z nespecifično motnjo hranjenja. Njihova povprečna starost je znašala 22,7 let in se je gibala v razponu med 19 in 33 let. Z izjemo ene obiskujejo vse različne skupine za samopomoč pri motnjah hranjenja. V vzorec kontrolne skupine so bile zajete osebe brez motenj hranjenja, ki so se po starosti in spolu ujemale s subjekti iz eksperimentalne skupine. Pripomočki EDI-2 (Eating Disorder Inventory - Vprašalnik o motnjah hranjenja) avtor: David M. Garner Vprašalnik o motnjah hranjenja s pomočjo samoocenjevanja meri simptome, ki so povezani z anorexio nervoso in bulimio nervoso. Rezultat predstavljajo standardizirani skori na subskalah, ki merijo enajst dimenzij (osem iz prvotne oblike EDI, avtorjev Garnerja in Olmsteda, 1984, in sicer težnjo po vitkosti, bulimijo, nezadovoljstvo s svojim telesom, občutke neuspešnosti, perfekcionizem, nezaupanje v ljudi, notranje doživljanje, strah pred zrelostjo in tri nove, dodatne dimenzije: asketizem, reguliranje impulzov, socialno negotovost). Le-te so klinično relevantne pri osebah z motnjami hranjenja. Vprašalnik vsebuje 91 postavk, na katere preizkušanci odgovarjajo s pomočjo šeststopenjske lestvice (možni odgovori so: vedno, navadno, pogosto, včasih, redko ali nikoli). EDI-2 so razvili na podlagi predpostavke, s katero soglaša vse več klinikov in razikovalcev, da so motnje hranjenja multidimenzionalne in da jih determinira več faktorjev. ZNAČILNOSTI OBJaCWaSA ODNOSA I>R>. 8t BORRTI (Bell Object Relations and Reality Testing Inventory - Bellov vprašalnik o objektnih odnosih in zaznavanju realnosti) avtor: Morris D. Bell Ta vprašalnik temelji na samoocenjevanju in vsebuje devetdeset deskriptivnih trditev. Preizkušanci za vsako trditev ocenijo, ali zanje drži ali ne drži glede na njihove izkušnje v zadnjem času. Odgovori se točkujejo na štirih subskalah objektnih odnosov (odtujenost, negotovost pri medosebnih odnosih, egocentričnost in socialna nekompetenca) in treh subskalah zaznavanja realnosti (distorzija realnosti, negotovost pri zaznavanju in halucinacije in blodnje). Subskale objektnih odnosov predstavlja petinštirideset postavk, subskale zaznavanja realnosti pa prav tako petinširideset postavk. Postavke se nanašajo na različne stopnje funkcioniranja ega na področju objektnih odnosov in zaznavanja realnosti. Možno je tudi uporabiti zgolj del vprašalnika, ki zajema objektne odnose. BORRTI je namenjen preizkušancem, starim osemnajst let in več. 82 PSIHOU^KA OBZORJA« HOMZONS Gf PSYCHOLOOY 90 / It REZULTATI Tabela i: Aritmetične sredine rezultatov kontrolne in eksperimentalne skufine na subskalah vprašalnika EDI-2, sumarnega skora EDI-2 in rezultatov BORRTl, t-vrednosti razlik med aritmetičnimi sredinami kontrolne in eksperimentalne skupine ter statistična pomembnost teh razlik variabla M-KS M-ES t P subskale EDI-2 težnja po vitkosti 4,05 12,00 4,40 0,000 bulimija 1,58 4,72 2,05 0,024 nezadovoljstvo s svojim telesom 9,58 13,83 1,55 0,065 občutki neuspešnosti 1,84 5,28 2,26 0,015 perfekcionizem 4,89 5,89 0,67 0,255 nezaupanje v ljudi 2,79 3,50 0,54 0,297 notranje doživljanje 3,26 6,06 1,82 0,039 strah pred zrelostjo 6,05 5,50 0,32 0,376 asketizem 5,57 6,00 0,37 0,358 reguliranje impulzov 2,74 3,78 0,82 0,208 socialna negotovost 2,68 4,83 1,77 0,043 sumarni skor EDI-2 45,05 71,39 2,38 0,011 BORRTl objektni odnosi 9,74 14,28 1,95 0,029 zaznavanje realnosti 9,84 10,89 0,57 0,287 Legenda: M-KS : aritmetična sredina rezultatov, dobljenih pri kontrolni skupini dvajsetih deklet brez motenj hranjenja M-ES : aritmetična sredina rezultatov, dobljenih pri kontrolni skupini dvajsetih deklet z motnjami hranjenja (bodisi z anorexio nervoso, bulimio nervoso ali z nespecificirano motnjo hranjenja) t : rezultat t-testa za preizkušanje razlike aritmetičnih sredin med malimi neodvisnimi vzorci, v tem primeru med kontrolno in eksperimentalno skupino p : Statistična pomembnost razlike aritmetičnih sredin, dobljena na podlagi enosmernega t- testa ZNAČUNOSn OBJBCmEGA ODNOSA PRi BOLNIČAHII m Iz tabele 1 je razvidno, da je prišlo do statistično pomembnih razlik med kontrolno skupino deklet brez motenj hranjenja in eksperimentalno skupino anoreksičnih in bulimičnih deklet na naslednjih področjih merjenja : težnja po vitkosti, bulimija, občutki neuspešnosti, notranje doživljanje, socialna negotovost, sumarni skor EDI-2 ter objektni odnosi. Na teh variablah so dekleta z motnjami hranjenja dosegala statistično pomembno višje rezultate kot njihove vrstnice brez motenj hranjenja. Tabela 2: Pearsonovi r-korelacijski koeficienti med subskalami EDI-2 in sumarnim skorom EDI-2 ter obema področjema BORRTI (objektni odnosi in zaznavanje realnosti), statistična pomembnost teh korelacij pri kontrolni skupini deklet brez motenj hranjenja BORRTI objektni odnosi zaznavanje realnosti Subskala EDI-2 r P r P težnja po vitkosti 0,38 0,107 0,26 0,278 bulimija 0,48 0,038 0,10 0,694 nezadovoljstvo s svojim telesom 0,24 0,322 0,23 0,341 občutki neuspešnosti 0,52 0,024 0,45 0,054 perfekcionizem 0,18 0,464 0,20 0,413 nezaupanje v ljudi 0,63 0,004 0,59 0,008 notranje doživljanje 0,58 0,009 0,74 0,000 strah pred zrelostjo 0,49 0,033 0,48 0,039 asketizem 0,77 0,000 0,63 0,004 reguliranje impulzov 0,65 0,003 0,84 0,000 socialna negotovost 0,53 0,020 0,38 0,113 sumarni skor EDI-2 0,70 0,001 0,63 0,004 n=ZO ss = 18 84 PSIHOLOŠKA OBZORJA ¦ HOlUZONS OF f>SYCHOLOGY 98 /1 Tabela 3: Pearsonovi r-korelacijski koeficienti med subskalami EDI-2 in sumarnim skorom EDI-2 ter obema področjema BORRTl (objektni odnosi in zaznavanje realnosti), statistična pomembnost teh korelacij pri eksperimentalni skupini anoreksičnih in bulimičnih deklet BORRTl objektni odnosi zaznavan e realnosti Subskala EDI-2 r P r P težnja po vitkosti 0,50 0,036 0,50 0,036 bulimija 0,15 0,550 0,54 0,021 nezadovoljstvo s svojim telesom 0,03 0,906 0,14 0,577 občutki neuspešnosti 0,90 0,000 0,53 0,024 perfekcionizem 0,54 0,021 0,66 0,003 nezaupanje v ljudi 0,76 0,000 0,14 0,577 notranje doživljanje 0,62 0,006 0,55 0,019 strah pred zrelostjo 0,47 0,049 0,29 0,251 asketizem 0,77 0,000 0,72 0,001 reguliranje impulzov 0,38 0,118 0,83 0,000 socialna negotovost 0,92 0,000 0,57 0,013 sumarni skor EDI-2 0,80 0,000 0,73 0,001 „=20 55 = 18 It. tabele 2 in tabele 3 je razvidno, da je prišlo tako v kontrolni kot v eksperimentalni skupini do statistično pomembnih korelacij med naslednjimi variablami: • občutki neuspešnosti in objektni odnosi; • nezaupanje v ljudi in objektni odnosi; • notranje doživljanje in objektni odnosi; • notranje doživljanje in zaznavanje realnosti; • strah pred zrelostjo in objektni odnosi; • asketizem in objektni odnosi; • asketizem in zaznavanje realnosti; • reguliranje impulzov in zaznavanje realnosti; • socialna negotovost in objektni odnosi; • sumarni skor EDI-2 in objektni odnosi; • sumarni skor EDI-2 in zaznavanje realnosti; ^ ZNAČtNOSn OBJEKTNEGA ODNOSA PRt BOLNICAH... 85 RAZPRAVA Do najizrazitejše razlike med skupino anoreksičnih in bulimičnih deklet in skupino deklet brez motenj hranjenja je prišlo na subskali Težnja po vitkosti. Gre za področje merjenja, ki zajema kardinalno potezo motenj hranjenja. Leta se kaže kot strah pred debelostjo, preokupiranost z dieto in s telesno težo ter močen strah pred pridobivanjem teže. Postavke te subskale se nanašajo na razmišljanje o dieti, na občutke krivde v primeru uživanja prevelikih količin hrane, na strah pred pridobivanjem teže, na poudarjanje pomena telesne teže in na močno željo po vitkosti. Povsem razumljivo je, da so dekleta z motnjami hranjenja dosegala statistično pomembno višje rezultate kot njihove vrstnice brez teh motenj na subskali Bulimija. Pri osebah z motnjami hranjenja so občutki neuspešnosti bistveno močneje izraženi kot pri osebah brez motenj hranjenja. Pri njih se cesto pojavljajo občutki splošne neustreznosti, negotovosti, praznine, podcenjevanja samega sebe in pomanjkanja nadzora nad lastnim življenjem. Gre za izstopajočo nizko samopodobo. Dekleta z motnjami hranjenja so pogosto zmedena in negotova pri prepoznavanju in ustreznem reagiranju tako na emocionalna stanja kot na visceralne občutke v zvezi z lakoto in sitostjo. Pri njih se pogosto pojavlja zbeganost zaradi lastnih občutij in čustev, nezmožnost prepoznavanja čustev ter občutkov lakote in sitosti, občutek napihnjenosti po zaužitju normalne količine hrane. Dekleta z motnjami hranjenja so izrazito socialno negotova.Večina jih meni, da so njihova socialna razmerja negotova, napeta, polna razočaranj, enostranska in imajo nasploh negativne značilnosti. Pogosto dvomijo vase in so nezadovoljne na socialnem področju. Dekleta z anoreksijo in bulimijo imajo bistveno več motenj funkcioniranja ega na področju objektnih odnosov kot dekleta brez motenj hranjenja. To pomeni, da se pri posameznicah z motnjami hranjenja pojavljajo naslednje motnje: • bazično pomanjkanje zaupanja v medosebnih odnosih (nestabilna, nezadovoljujoča in površinska medosebna razmerja); • omejena zmožnost empatije; 86 PSNOLOŽKA 0B20BJA » HOftfi^hgOF PSYCHOlOGY98 /1 • pretirana občutljivost na zavrnitev, kritiko, ločevanje in izgube pomembnih soljudi; • egocentričnost in v zvezi s tem manipuliranje z drugimi, samoprotektivno in izkoriščevalsko ravnanje; • težave pri navezovanju stikov z osebami nasprotnega spola ter pri ohranjanju razmerij z njimi; • izogibanje socialnim stikom. Te poteze utegnejo v nekaterih primerih pomeniti prisotnost katere od naslednjih osebnostnih motenj: narcisistična motnja, shizoidna motnja, borderline osebnostna motnja, psihotična motnja in konfuzna spolna identiteta. Na podlagi dobljenih rezultatov seveda ne bi bilo upravičeno trditi, da imajo preizkušanke z motnjami hranjenja prej omenjene osebnostne motnje, vsaj ne v strogem pomenu klinično psihološke diagnoze. Pač pa lahko sklepamo, da so dekleta iz eksperimentalne skupine nedvomno znatno bolj nagnjena k tem motnjam kot pa dekleta iz kontrolne skupine. Do zelo pomembne zveze je prišlo med vsoto vseh enajstih subskal testa EDI-2, ki meri motnje hranjenja in delom testa BORRTI, ki meri deficite na področju objektnih odnosov. To pomeni, da imajo osebe z motnjami hranjenja tudi motnje na področju objektnih odnosov. Hkrati je iz tega mogoče sklepati, da je eden od temeljnih vzrokov motenj hranjenja v najzgodnejšem diadnem odnosu med materjo in otrokom, oz. da motnje v tem odnosu pogojujejo kasnejši pojav motenj hranjenja. Pokazalo se je, da vsota vseh subskal EDI-2 pomembno korelira tudi z drugim delom BORRTI, to je z zaznavanjem realnosti, kar pomeni, da se pri osebah z motnjami hranjenja pojavljajo tudi motnje zaznavanja zunanje in notranje realnosti. Tako je mogoče vzrok motenj hranjenja razložiti tudi z motnjami v zaznavanju realnosti, kar bi utegnilo pomeniti, da osebe z motnjami hranjenja zaznavajo svoje telo in telesne dimenzije izkrivljeno, kakor tudi svoje telesne občutke in potrebe. mfiiMMOsn