Kamniški OBČAN Št. 17 54. leto Gasilci so praznovali Z gasilsko parado po središču mesta in slavnostno sejo v Domu kulture Kamnik so kamniški gasilci proslavili šestdesetletnico delovanja Gasilske zveze Kamnik. Člani prostovoljnih gasilskih društev, združenih v Gasilsko zvezo Kamnik, na paradi skozi Kamnik Jasna Paladin Kamnik - Pisalo se je leto 1955, ko je bila ustanovljena Gasilska zveza Kamnik, v katero se je takrat vključilo osemnajst gasilskih društev iz takratne občine, in sicer Kamnik, Nevlje, Sela, Srednja vas, Šmartno, Zgornji Tuhinj, Motnik, Gozd, Tunjice, Križ, Moste, Komenda in Duplica, od industrijskih gasilskih društev pa še Utok, Stol, Silva Stahovica, Titan in podjetje Kamnik. Jubilej svoje zveze so gasilci vseh prostovoljnih gasilskih društev iz občine proslavili s parado gasilcev, gasilk in gasilskih vozil, ki so se ob ritmih Mestne godbe Kamnik podali z Glavnega trga do Doma kulture Kamnik, kjer je potekala slavnostna seja. Dvorano so gasilci napolnili do zadnjega kotička, pridru- žili pa so se jim tudi številni gostje, med drugim poslanec Matej Tonin, namestnik generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje Branko Dervodel, namestnik predsednika Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, član Poveljstva Gasilske zveze Slovenije Jože Oblak ter mnogi drugi. »Šestdeset let je mejnik, ki zaokrožuje obdobje in delo več generacij. To je svečani trenutek in jubilej, saj se lahko ozremo na prehojeno pot ter ocenimo rezultate svojega dela. Spominjamo se in obujamo lepe trenutke, prav tako pa tudi težke, ki so nas spremljali na naši poti, lahko rečemo, da na Kamniškem že preko 130 let. Prav tako se spominjamo svojih predhodnikov, ki so v teh desetletjih dokazovali svojo predanost ideji gasilstva. ► 2. stran tUS MARKET Veronika „Kranjska cesta 3c, Kamnik r * "i ife* pestra - MARTINOVA PONUDBA! -- -H- Qlandia Kamnik DELOVNI ČVS: od pon. do sob. 8 - 21, ned. 8 -13, T: 059 949 779 POPUSTI SE MED SEBOJ NE SEŠTEVAJO. IK >121 > 8 S z o^B ? < -H-- OBČINSKE NOVICE Prenovljena cesta in novo znamenje Prebivalci krajevne skupnosti Sela so ob svojem krajevnem prazniku v soboto, 17. oktobra, tudi uradno odprli prenovljeni odsek javne poti proti Rožičnemu. stran 3 AKTUALNO Želja: bivalna skupnost Člani Društva Sožitje Kamnik in varovanci njihovega varstveno delovnega centra so s prireditvijo Igraj se z mano obeležili 15-obletnico delovanja in ob tem razkrili načrte ter želje za prihodnost. stran 5 KULTURA Odmev zopet zlat Pevci Mešanega pevskega zbora Odmev so se udeležili mednarodnega pevskega tekmovanja v Bratislavi in se v Kamnik vrnili bogatejši za dve zlati plaketi. stran 8 ZANIMIVOSTI Zaključil odlično sezono Kamničan Matej Hribar je tudi letošnjo tekaško sezono v začetku oktobra zaključil v svojem stilu - z dvema pre-tečenima ultra trail maratonoma, zato se na zaslužen počitek odpravlja nadvse zadovoljen. stran 13 Kamnik, 23. oktober 2015 Kamnik ima najlepše mestno jedro v Sloveniji Letošnja vseslovenska akcija Turistične zveze Slovenije (TZS) Moja dežela - lepa in gostoljubna je veliko veselja prinesla tudi občini Kamnik. Jasna Paladin Kamnik - Letošnja akcija se je zaključila 13. oktobra na Dnevih slovenskega turizma v Novi Gorici s podelitvijo najboljšim v posameznih kategorijah. V akciji, ki je pravzaprav pravo tekmovanje, sodeluje že več kot dve tretjini slovenskih občin, na državno tekmovanje pa se je uvrstilo 143 mest in krajev, sedem kampov in enajst mladinskih prenočišč, pet ja kabineta župana Janja Zorman Macura s podelitve vrnila s priznanjem za 1. mesto v kategoriji mestnih jeder. »Ocenjevalna komisija, sestavljena iz članov Turistične zveze Slovenije, je Kamnik obiskala na višku turistične sezone in si podrobno ogledala mestno jedro z ulico Šutno na čelu. Nad videnim so bili že v času obiska zadovoljni, kar je le še potrdila objava nomi-nirancev za priznanja v sep- Obrazložitev TZS: Kamnik še vedno očara s srednjeveško arhitekturo, sledovi rokodelstva in sakralno dediščino. Všeč nam je obnovljen trg na Šutni, hiša generala Maistra in njegova muzejska zbirka. Pohvala za pestro festivalsko dogajanje, oživljanje tradicionalnih kamniških jedi pod blagovno znamko Okusi Kamnika in sodelovanje s turistično uspešno Ljubljano. bencinskih servisov in šestnajst tematskih poti. Priznanja so sicer podelili najboljšim trem ocenjenim mestom, turističnim, zdraviliškim in izletniškim krajem, naj tematskim potem, kampom, Petrolovim bencinskim servisom, mladinskim prenočiščem, mestnim, trškim in vaškim jedrom ter zmagovalcem spletnega glasovanja. Kamnik je pred dvema letoma že prejel srebrno medaljo, takrat v kategoriji srednje velikih mest, letos pa sta se v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Franci Kramar in vod- tembru. V kategoriji mestna jedra se je Kamnik namreč uvrstil v finale tekmovanja. Mestno jedro Kamnika s svojo zgodovino in izjemno arhitekturno vrednostjo resnično predstavlja ponos Kamnika. Vrednost prejetega priznanja je predvsem v odlični promociji kraja, ki jo prinaša tovrstna nagrada, poleg prejete nagrade pa je Turistična zveza Slovenije na prireditvi izpostavila in pohvalila tudi kamniško prireditev Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine,« so zadovoljni sporočili iz Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik. Vstopnice na prodajnih mestih Eventim. Četrtek, 29. oktober // 20.00 // ŠD Tivoli Tekma 1. kroga skupine B lige prvakinj CALCIT LJUBLJANA :PGE ATOM TREFLSOPOT VaMfeui! lo Kamniški OBČAN, petek, 9. oktobra 2015 Občinske novice Preventivni ukrepi na vodotokih Svetnik Matej Slapar v enem od svetniških vprašanj občinsko upravo opozarja na pomen čiščenja brežin vodotokov. V zadnjih treh letih je bilo narejenega veliko. Jasna Paladin Kamnik - »Zaradi prepočasnega odzivanja pristojnih državnih oblasti procesi v naravi niso nič počasnejši. Zaraščanje brežin in odlaganje plavja v strugah vodotokov se nadaljuje brez ozira na neži-vljenjsko birokracijo. Zaradi zagotavljanja boljše poplavne varnosti naših občanov, ki živijo v bližini hudournikov ter potokov, mora občina čim prej pripraviti časovni načrt čiščenja brežin vodotokov in vanj vključiti tudi sodelovanje krajanov pod strokovnim nadzorom, kjer ti izkažejo pripravljenost za sodelovanje. Eden izmed problematičnih vodotokov je hudournik Osranc, ki zahteva takojšnjo pozornost. Ko bodo poplave, to je le vprašanje časa, bodo ti manjši vodotoki imeli hudourniški značaj -hitro naraščanje vode v zaraščenih in zasutih strugah, velika hitrost vode zaradi velikih padcev in utesnjenega prostora, ki bo imela veliko moč erozije ter bo zaradi prenašanja plavja imela še večjo uničevalno moč, torej utegnemo pričakovati veliko škodo na bližnjih objektih in površinah ter ogroženost življenj,« občinsko upravo nagovarja svetnik in podžupan Matej Slapar. Na občini odgovarjajo, da v zadnjih treh letih aktivno iz- vajajo preventivne ukrepe na vodotokih, s čimer zagotavljajo boljšo poplavno varnost za občane, ki živijo ob njih. »Dobro sodelovanje s pristojnimi službami, tj. Agencijo RS za okolje, Ministrstvom za okolje in prostor, rečnimi nadzorniki, ribiči, koncesio-narji na vodotokih, so v preteklosti bistveno pripomogli k odpravljanju neživljenjske birokracije na tem področju. V proračunu 2015 in 2016 je za omenjene ukrepe namenjenih kar nekaj sredstev, s katerimi bomo skupaj s pristojnimi službami izvajali ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti. V mesecu avgustu so že stekle aktivnosti za pripravo načrta za čiščenje struge vodotoka Osranc. Po potrditvi načrta s strani Agencije RS za okolje bo izdelan popis del in izvedeno evidenčno naročilo za izbor izvajalca, če bodo zagotovljena ustrezna finančna sredstva, saj vseh preventivnih ukrepov ne bo mogoče izvesti letos. Veljavna zakonodaja omogoča občanom čiščenje vejevja in zarasti v in ob vodotokih, vendar je problem pri ozavešča-nju občanov, saj je v preteklosti veljalo, da posege (čiščenje vejevja in zarasti) lahko izvajajo zgolj koncesionarji,« pravi pomočnik vodje Oddelka za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance Matjaž Srša. Popravek V članku Ponosni na Štacjon, objavljenem v prejšnji številki Kamniškega občana, smo zapisali, da so uporabniki centra predstavili nekaj svojih pesmi, ki bodo izšle na zgoščenki, kar pa ne drži. Avtor pesmi je Daniel Artiček - Dane, ki deluje v Dnevnem centru Štacjon kot prostovoljec. Skupaj s kitaristom Marinom Mrčelo in v aranžmaju Dušana Zo-reta je predstavil nekaj svojih avtorskih skladb z nove zgoščenke Slep, ki bo izšla konec oktobra. Med drugim je predstavil tudi pesem Štacjonske dile, za katero navdih so bili potniki in osebje Dnevnega centra Štacjon. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Kamniški OBČAN UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 ODGOVORNA UREDNICA: Marija Volčjak marija.volcjak@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 KAMNIŠKI OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333. Izhaja v nakladi 17.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Naslednji Kamniški občan bo izšel 13. novembra, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 5. novembra 2015. Gasilci so praznovali 3 1. stran Prostovoljno delo gasilcev veliko prispeva k napredku in kakovosti življenja. Prostovoljni gasilci smo tisti ljudje, ki so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati sočloveku v nesreči. Prav tako veliko prostovoljnih ur opravimo na področju organizacijskih nalog, strokovno operativnih nalog, usposabljanj in izobraževanj, požarne preventive, obnove gasilskih domov, prevozov pitne vode in še bi lahko našteval. Gasilska dejavnost v današnjih razmerah ni le gašenje požarov, temveč ima globlji pomen v sistemu zaščite in reševanja. V zadnjih letih so našo občino prizadele številne naravne nesreče in ujme, v vseh pa smo imeli gasilci prostovoljci veliko vlogo pri reševanju in odpravljanju posledic. Na ravni lokalne skupnosti poteka zelo dobro sodelovanje med vsemi elementi sistema varstva pred nesrečami, ob večjih naravnih nesrečah pa vodenje intervencij poteka v skladu z usmeritvami štaba Civilne zaščite Občine Kamnik. Ohranjanje in negovanje pripadnosti prostovoljnih gasilcev, vključenih v prosto- Letos je v GZ Kamnik vpisanih 2823 gasilcev. voljna gasilska društva in Gasilsko zvezo, je vrednota, na katero smo lahko ponosni, še posebej zato, ker ste prostovoljci pomemben del socialne mreže, v katerih ljudje iščejo oporo in pomoč pri obvladovanju razmer ob nesrečah,« je gasilce nagovoril predsednik GZ Kamnik Marjan Semprimožnik. Gasilstvo je način življenja Zbrane je nagovoril tudi župan Marjan Šarec: »Tehnika se spreminja. Se razvija in krepi. Pridobivamo vedno nova znanja in izkušnje. A vse to ni nič, če ne znamo med seboj sodelovati, če ne Predsednik GZ Kamnik Marjan Semprimožnik in poveljnica GZ Kamnik Simona Oblak znamo biti prijatelji, ali še več, biti tovariši. Kajti tovariš da življenje za svojega tovariša. Vsi smo ljudje iz različnih poklicev, z različno izobrazbo in različnimi Gasilska zveza Kamnik danes povezuje trinajst prostovoljnih gasilskih društev, in sicer Kamnik, Šmarca, Duplica, Tunjice, Kamniška Bistrica, Gozd, Nevlje, Sela pri Kamniku, Srednja vas, Šmartno v Tuhinju, Zgornji Tuhinj, Špitalič, Motnik ter edino še delujoče prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Svilanit. znanji. In prav je tako. Vsa ta znanja s pridom uporabljamo v vsakodnevnem delu v gasilstvu. Gasilstvo ni poklic. Gasilstvo ni prostočasna dejavnost. Gasilstvo je način življenja, ki od nas terja vedno nove izzive,« je izpostavil in predsedniku GZ Kamnik podelil posebno priznanje Občine Kamnik. Priznanja so podelili tudi gasilci sami, skupno kar enainštirideset plaket, in sicer organizacijam, s katerimi že vrsto let uspešno sodelujejo. Pripaden gasilec je tudi kamniški župan Marjan Šarec. V paradi so gasilci predstavili tudi svoj vozni park. Kako živeti s poplavami? Posvet z zgornjim naslovom v torek zvečer ni naletel na množično udeležbo, čeprav tudi občina Kamnik sodi med poplavno ogrožene. Na poplave se lahko pripravimo, zagotavljajo strokovnjaki, Kamničani pa si želijo, da bi namesto raznih študij raje očistili proda polno Kamniško Bistrico. Jasna Paladin Kamnik - V Domu kulture Kamnik je potekal eden iz serije devetnajstih dogodkov Kako živeti s poplavami?, ki jih ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Inštitutom za vode Republike Slovenije v drugi polovici letošnjega leta organizira na območjih pomembnega vpliva poplav, med katere sodijo tudi občine ob Kamniški Bistrici, Pšati in Rači (Kamnik, Komenda in Domžale). Čeprav so na srečanju poseben poudarek namenili ob- močjem pomembnega vpliva poplav Stahovica-Kamnik, Nožice, Komenda-Moste-Suhadole, Domžale in farma Ihan, se je dogodka udeležilo le okoli štirideset občanov in predstavnikov omenjenih občin. Strokovnjaki inštituta za vode, agencije za okolje ter uprave za zaščito in reševanje so jim v dveurnem srečanju predstavili aktivnosti države in njenih inštitucij na področju zmanjševanja poplavne ogroženosti in jih osveščali o pravilnem samozaščitnem ukrepanju ob poplavah. Poudarili so, da številne informa- cije občani danes lahko dobijo na spletu, od vodnih kart, raznih aplikacij do podatkov merilnih postaj. Na reki Kamniški Bistrici je denimo pet samodejnih hidroloških merilnih postaj, ena tudi v Kamniku, še letos jo bodo postavili tudi na Nevljici v Nevljah. Do konca leta naj bi za 61 območij pomembnega vpliva poplav po vsej državi pripravili načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti z gradbenimi in negradbenimi ukrepi. Zbrani so prizadevanja države in načrte, ki jih imajo stro- kovnjaki, sicer pozdravili, a opozorili, da besede niso dovolj. Miro Galjot s Perovega in Janez Repanšek iz Kamnika pa tudi nekateri predstavniki gasilskih društev so denimo opozorili, da je Kamniško Bistrico nujno treba očistiti proda, saj je reka stisnjena med pozidana območja, zato je njeno strugo še toliko bolj treba vzdrževati. Rafko Goltnik iz Motnika pa je opozoril na pomen vzdrževanja hudournikov, ki sicer prizadenejo manjše število ljudi, a je tam škoda zato toliko večja. lo Kamniški OBČAN, petek, 9. oktobra 2015 Pot na Stari grad prenavljajo Člani PD Kamnik so na pobudo Občine in Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik te dni začeli odstranjevati drevje na pešpoti na Stari grad. Jasna Paladin Sela pri Kamniku - S krajevnim praznikom se v Selah in okoliških vaseh spominjajo tragičnih dogodkov in žrtev 2. svetovne vojne v Sovinji Peči 15. oktobra leta 1944. »Od dogodkov iz leta 1944 je minilo že vrsto let, vendar je prav, da počastimo spomin na žrtve vseh vojn, ki so doletele našo državo in naš kraj. Tudi tiste žrtve, za katere ne vemo, kje so pokopane. Današnja slovesnost naj bo tako priložnost za spoznanje, da nas dogodki iz preteklosti zavezujejo k spoštovanju svobode in miru,« je precejšnje število zbranih krajanov in gostov uvodoma pozdravil predsednik KS Sela Primož Pirc, nato pa poudaril, da njihovi kraji sodijo med tiste v občini Kamnik, kjer so pogoji za razvoj in napredek najtežji, zato so hvaležni prav vsakemu, ki pripomore, da se infrastruktura in s tem kakovost njihovih življenj izboljša. Tako so krajani hvaležni tudi Štefki Močnik, ki je s svojo vztrajnostjo pripomogla k rekonstrukciji in asfaltiranju dela omenjene javne poti. Jasna Paladin Kamnik - »Zelena shema slovenskega turizma (ZSST), ki se izvaja pod okriljem Slovenske turistične organizacije, je celovito zasnovan sistem za pospeševanje razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji na vseh treh stebrih trajnostnega razvoja: okoljskem, družbenem in ekonomskem, namenjen tako destinacijam Gre za 90-metrski odsek, na katerem je občina že junija za 16 tisoč evrov uredila od-vodnjavanje in nov asfalt. »Kar nekaj kilometrov cest v naši krajevni skupnosti je makadamskih in jih bo potrebno asfaltirati ter urediti odvodnjavanje meteorne vode, ki ob vsakem manjšem nalivu začne odnašati pesek in koplje globoke jarke. Pa tudi ceste, ki so že asfaltirane, bo treba obnoviti, saj so že precej dotrajane. Tudi mostove je načel zob časa. Ker so nekatere ceste tudi povezovalke med Kamnikom, dolino Črne, Veliko planino in Savinjsko dolino in po njih potekajo dnevne migracije ljudi, bo občina morala razmišljati o posodobitvi teh povezovalk. Treba bo dograditi mrliško vežico in urediti več parkirnih mest ob pokopališču. Treba bo sanirati mrežo na igrišču in urediti odvodnjavane meteorne vode. Naj omenim, da se skupaj s Krajevno skupnostjo Srednja vas prizadevamo za postavitev nad-strešnic na avtobusih postajališčih od Kavrana do Snovi-ka, del sredstev bo v ta namen namenila Občina Ka- kot tudi posameznim turističnim ponudnikom. V Kamniku smo se odzvali na javni poziv za destinacije in se priključili prvim pilotnim slovenskim turističnim de-stinacijam, ki bodo ocenjene po ZSST. Sam projekt je sestavljen iz več korakov in orodij, predvidoma pa bo zaključen do konca letošnjega leta. V dosedanjem delu smo že opravili anketiranje obiskovalcev Kamnika in tu- mnik, del pa bosta prispevali krajevni skupnosti,« je še povedal Pirc. Nekaj besed je spregovorila tudi Štefka Močnik, ki ni skrivala veselja nad novo pridobitvijo, saj bo njena hiša sedaj varna pred večjimi nalivi, nato pa mikrofon prepustila podžupanu Igorju Žavbi-ju. »Naj bo ta cesta povezava v prihodnost, v dobro sodelovanju Občine Kamnik in Krajevne skupnosti Sela ter v dobro sodelovanju krajank in krajanov. Ne na razpotju, pač pa na stičišču cest, ste postavili novo znamenje, ki naj bo rističnih podjetij, določili koordinatorja in sestavili Zeleno ekipo, s katero se bomo v prihodnjih mesecih zavzemali za čim boljši rezultat Kamnika pri pridobivanju znaka Slovenia Green Destination,« sporočajo iz Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, kjer so prepričani, da bodo z omenjenim znakom na slovenskem, evropskem in globalnem trgu postali prepoznav- znamenje upanja, vere in ljubezni. S skupnimi močmi, sodelovanjem in sosedsko ljubeznijo boste zmogli še tako težke napore in zagotovo se bo vaša krajevna skupnost še naprej razvijala.« Javno pot in znamenje (izdelal ga je Janko Trebušak, križ je prispeval Stane Šuštar, razpelo pa Franc Steh-ničar) je blagoslovil župnik Danijel Koštrun, za kulturni program so poskrbeli učenci Podružnične šole Sela, za zabavno druženje po uradnem delu pa člani Marko-vskega tria. ni kot okolju in družbi prijazna destinacija. Zavedajo se, da biti zelena destinacija ni zgolj projekt turistične organizacije, ampak nekaj, k čemur lahko pripo-moremo zgolj vsi skupaj, zato na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik prosijo občane, naj izpolnijo anketo, sestavljeno v ta namen (povezavo do ankete najdete na občinski spletni strani in spletni strani zavoda.) Jasna Paladin Kamnik - Pešpot na Stari grad iz smeri obvoznice oz. Usnjarskega mostu je v preteklosti že bila vpisana v planinski kataster in kot taka tudi vzdrževana, zadnja leta pa ne več, zato so se na Občini in Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik ob soglasju lastnikov in pomoči markacistov iz Planinskega društva Kamnik to odločili znova obuditi. Številni vsakodnevni poho-dniki na to priljubljeno točko nad Kamnikom že vse od žledoloma pred dobrima dvema letoma še vedno lahko opazujejo in plezajo čez številno podrto drevje in prav tega so v teh dneh že Jasna Paladin Tunjice - Člani Sadjarsko vrtnarskega društva Tunjice vabijo na Sadni dan, katerega osrednji dogodek bo potekal jutri, 24. oktobra, z začetkom ob 10. uri. Zbor udeležencev bo pred šolo v Tunji-cah, sledil pa bo ogled nasada starih sadnih sort v bližini, ki so ga v Tunjicah uredili s pomočjo evropskega in tudi občinskega denarja. Ob tem bodo predstavili tudi zgodovino sadjarstva v Sloveniji, pripravili razstavo starih sort jabolk z naslovom začeli odstranjevati. »Potek del bo odvisen od vremena, predvidoma pa bomo drevje in veje žagali in odstranjevali še ves prihodnji teden. Pot sicer ne bo povsem zaprta, bomo pa pohodnike že na izhodišču ustno opozarjali na dela. Vse prosimo, naj upoštevajo navodila in hodijo skrajno previdno,« nam je ob začetku del povedal vodja kamniških markaci-stov Zdravko Bodlaj. Alenka Hribar iz Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik pa dodaja, da bodo pot letos le očistili, prihodnje leto pa bodo z deli nadaljevali. Namestili bodo tudi planinske tablice in pot dodatno utrdili in uredili, da bo še bolj prijetna za hojo. Darovi jeseni, prikazali pre-šanje jabolk, pripravili degu-stacijo jabolčnika, podelili pa bodo tudi nekaj nasvetov za vzgojo sadnih sadik. »Hkrati bo to tudi zaključek dveh uspešnih projektov, Dynalp nature in Sadni mozaik, katerih glavni namen je bil oživljanje in ohranjanja travniških sadovnjakov. Predstavljene aktivnosti bodo potekale tri dni, v okviru Vikenda odprtih vrat Srca Slovenije, to je od petka, 23., do nedelje, 25. oktobra, od 10. do 14. ure,« še pravi predsednik društva Valentin Zabavnik. Občinske novice Prenovljena cesta in novo znamenje Prebivalci krajevne skupnosti Sela so ob svojem krajevnem prazniku v soboto, 17. oktobra, tudi uradno odprli prenovljeni odsek javne poti proti Rožičnemu. Slavnostni trak so prerezali Štefka Močnik, podžupan Igor Žavbi in predsednik KS Primož Pirc. Planinsko društvo Kamnik in Zavod za turizem in šport v občini Kamnik opozarjata, da bo konec oktobra pot na Stari grad iz smeri Usnjarskega mosta zaradi sanacije občasno zaprta. Kraj je bogatejši tudi za novo znamenje, ki ga je takole blagoslovil župnik Danijel Koštrun. Za kulturni program s petjem in plesom so poskrbeli učenci Podružnične šole Sela. Kamnik vključen v zeleno shemo Kamnik se je letos pridružil petnajstim destinacijam v Sloveniji, ki so vstopile v pilotni nacionalni program za pospeševanje uvajanja trajnostnih poslovnih modelov v turizmu, imenovan Zelena shema slovenskega turizma. Vabilo na odkritje spominskega obeležja Kamnik - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda in Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana - odbor Kamnik vabita na slovesnost ob praznovanju Dneva suverenosti in odkritje spominskega obeležja, postavljenega v spomin na delovanje pripadnikov teritorialne obrambe in policije v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo v letu 1991. Slovesnost bo danes, 23. oktobra, ob 18. uri na parkirišču pred Domom kulture Kamnik. Slavnostni govornik bo general Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. J. P. Popolna zapora ceste na Kranjski Rak Podlom - Občina Kamnik obvešča, da je Gorenjska gradbena družba v ponedeljek, 19. oktobra, začela nujnimi vzdrževalnimi deli na sanaciji usada na cesti Podlom-Kranjski Rak-Luče, zaradi česar je cesta zaprta. Dela se bodo izvajala 500 metrov od križišča v Podlomu, kjer se zavije na Kranjski Rak, zaradi zahtevnosti terena in načina izvedbe podporne konstrukcije pa popolna zapora ceste za ves promet velja za celoten odsek od Podloma do Kranjskega Raka, in sicer predvidoma vse do 2. novembra. J. P. Sadni dan v Tunjicah lo Kamniški OBČAN, petek, 9. oktobra 2015 Mnenja, aktualno Iz poslanskih klopi Občini pomaga kot podžupan Svetnica, ki je tudi aktivna gasilka Martina Strmšek, svetnica LMŠ - Naprej Kamnik Jasna Paladin Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izobrazbi, kje ste zaposleni? »Sem 30-letna diplomirana ekonomistka, ki se trenutno ukvarja z vodenjem procesov skladiščne logistike v farmacevtskem podjetju.« Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odločili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu? »Konkretnih političnih izkušenj do sedaj nisem imela. Pa vendar sem bila preko različnih društev in organizacij na neki način nenehno vpeta v proces delovanja in življenja v lokalni skupnosti.« Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinska svetnica? »Lokalno povezovanje in medsebojno sodelovanje sta ključna za uspeh in razvoj vsake občine. Še posebej velik potencial vidim v razvoju turizma. Lahko je naš ključ za uspeh, razvoj, prepoznavnost in urejenost občine Kamnik. Ustvarjanje pogojev, povezav in projektov, ki bodo prebivalce in vse dele občine združile v turistično usmerjeno celostno delovanje, se tako zdi pomemben in nujno potreben cilj, za katerega se je vredno boriti. Z razvojem turizma namreč pridejo novi prihodki, nove poslovne priložnosti, nova delovna mesta, novi izzivi in ne nazadnje - boljši življenjski standard.« Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? »Veliko je področij, ki so lepo urejena, in seveda je kar nekaj področij, ki se jim bo v prihodnje treba posvetiti. Sama trenutno največji Martina Strmšek problem vidim v pomanjkanju namestitvenih kapacitet, ki bi lahko sledile razvoju in napredovanju turizma. Na podeželju teh kapacitet sicer je nekaj, vendar pa so premalo prepoznavne, mogoče celo premalo vključene v celotno turistično ponudbo občine.« Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? »Občina nudi zelo pestro turistično ponudbo, veliko je različnih dogodkov in prireditev, veliko je naravnih znamenitosti, ki nedvomno povezujejo lokalno skupnost in prinašajo prepoznavnost občine ter njen turistični razvoj. Trenutno najbolj aktualni projekt pa je seveda izgradnja kanalizacijske in vodovodne infrastrukture.« Kaj vam zapolnjuje prosti čas? »Velik del prostega časa mi vzame aktivna vloga članice prostovoljnega gasilskega društva, ki se posveča predvsem mladini. Zelo rada tudi vrtnarim, hodim v naravo in berem knjige.« Življenjsko vodilo? »Če si nekaj zares želiš, vse stvarstvo stremi k temu, da se ti bo želja uresničila.« Visokogorske koče že zaprte Boj za DUTB Računsko sodišče RS je marca letos ugotovilo vrsto nepravilnosti pri delovanju DUTB. DUTB se ne more znebiti očitkov, da nekatera podjetja sili v stečaj, pri čemer naj bi se v ozadju dogovarjala s potencialnimi kupci. Policija preiskuje nekatere posle zdaj že bivšega vodstva DUTB, ki so bili razkriti že leta 2013. Če so se zgodile vse te nepravilnosti, jih je seveda treba ustrezno sankcionirati. Vendar: čemu dvoletno čakanje? Po sporočilih vlade so plače glavni razlog za razrešitev Nyberga in Mansso-na, ne pa druge nepravilnosti. Če so plače glavni razlog za razrešitev dveh Švedov, zakaj vlada potem še vedno drži na čelu DUTB preostale neizvr-šne direktorje, ki jih je imenovala letos spomladi z namenom, da prav tovrstne anomalije odpravijo? Ustanovitev DUTB s pomočjo tujih strokovnjakov je bila ustanovitev neodvisne banke za prvo pomoč, da prepreči domačijskim lobističnim povezavam nadaljnje oškodovanje davkoplačevalcev. Da prepreči nove dokapitalizacije. Da prepreči bankrot slovenskega bančništva. Naloga DUTB ni, da posluša lobiste, komu in po kakšni ceni naj proda zavožena podjetja. Naloga DUTB je maksimiziranje dobička iz naslova prodaje slabih terjatev, da bomo davkoplačevalci dobili nazaj vsaj del denarja, ki smo ga morali vložiti v do-kapitalizacije bank. Da se bodo podjetja lahko prestrukturirala, ohranila delovna mesta in ponovno začela hoditi po poti rasti. Po politični intervenciji vlade v DUTB pa OPN sprejet. Kaj zdaj? V Na 9. seji je občinski svet sprejel Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (OPN), ki skozi načrtovanje prostora ureja skoraj vsa pod-gročja gospodarstva in družbe = nasploh. Predpisuje izhodišča = in pogoje, ki določajo funkcio-§ nalnost posamezne enote pros-| tora, ter zagotavlja površine za § strateške panoge (turizem, ¡kmetijstvo, industrija, stanova-| nja), njihovo razmejitev in uskla-| jenost. Ni zgolj prikaz zazidlji-¡vosti parcel, marveč temeljni o g občinski akt, ki bo služil urbani-| stom, arhitektom, projektan-Itom, soglasodajalcem, upravni S^ enoti in občinski upravi, da JL mTm dvomim, da gredo stvari v tej smeri. Na Nybergov stolček se je sedaj usedel celo eden od spomladi imenovanih neizvr-šnih direktorjev, katerega dolžnost je bila, da nepravilnosti odpravi, vendar jih vse do danes ni. Kako naj mu verjamemo, da pa jih jutri bo. Vse to me zgolj utrjuje v prepričanju, daje bila afera s plačami zgolj orodje v spopadu med omrežji, katerih cilj je obvladovanje DUTB, ne pa ustvarjanje reda, odpravljanje nepravilnosti in maksimizaci-ja dobička za davkoplačevalce. Spremembe zakona o slabi banki, ki jih je pripravila vlada, kažejo, kako silovito se spopadajo omrežja za prevlado v DUTB. Vlada predlaga, da nič več ne bo bistvo prestrukturiranje podjetji in iskanje odgovornih lastnikov, ampak upravljanje oziroma obvladovanje. Tipična in že videna zgodba, z znanimi posledicami, ki zgolj dokazuje, da se omrežja ne nameravajo odpovedati denarju, ki ga ustvarjajo z upravljanjem državnega premoženja. Rešitev je, da za državna podjetja čim prej najdemo odgovorne lastnike in tako omrežja končno odrežemo od njihovih jasli. Matej Tonin, poslanec bodo lahko sprejemali enotne, usklajene in hitre odločitve. Dobrodošlo je predvsem to, da je s sprejetjem OPN konec nepredvidljivosti in nejasnosti glede možnosti za razvoj različnih gospodarskih panog. Želimo si, da bi OPN privabil nove investitorje, obstoječim pa omogočil delovanje in širitev v sožitju z okolico. A urejena prostorska zakonodaja je samo eden od dejavnikov, ki vplivajo na privabljanje vlagateljev, poleg infrastrukture, dajatev, gospodarskih razmer itn. Seveda pa OPN ni popoln. Je kompromis, ki ga je po 10 letih oblikovanja potrebno sprejeti, saj najbrž ni občana, ki ga ne bi prizadela dolgotrajnost poti do OPN. Da pa bo v nenehno spreminjajočih se razmerah služil občanom in jih ne zasužnjeval, bomo morali kmalu začeti s postopkom sprememb tega akta. Bogdan Pogačar, vodja svetniške skupine N.Si Matej Slapar, svetnik NSi Jasna Paladin Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izobrazbi, kje ste zaposleni? »Star sem 31 let, po izobrazbi univ. dipl. ekonomist. Kot podžupan že skoraj leto dni pomagam občini, zlasti pri razvoju turizma, projektov EU in gospodarstva. Doma sem na manjši kmetiji v Mekinjah pri Kamniku.« Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odločili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu? »V politiki se izboljšave in napredek da doseči s trdim delom, zato sem se pred leti odločil, da poskušam pomagati po svojih močeh. Ker je zame politika delo za ljudi in razvoj, mi vzame veliko časa, ko pa se pokažejo rezultati, z veseljem ugotavljam, da trud ni bil zaman.« Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinski svetnik/svetnica? »V tem mandatu si želim, da se uspešno zaključi projekt kohezije, torej tudi izgradnje kanalizacijskega in posodobitev vodovodnega omrežja v podeželskem delu občine. Začeli smo s podjetniškim centrom KIKštarter, ki že kaže rezultate, obudili smo Podjetniški klub Kamnik, ki bo lahko pomagal pri razvoju podjetij, snujemo novo strategijo razvoja turizma, ostaja pa še veliko projektov, ki jih moramo dokončati.« Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? »Zbirokratizirani in dolgotrajni postopki predvsem na državni ravni. Da smo sprejeli prostorski načrt, je trajalo devet let. In to čakanje na odobritev pogojev je predolgo, kar zavira razvoj. Bojan Pollak Kamnik - Poletna planinska sezona se končuje, dnevi so vse krajši in temperature vse nižje. V visokogorju je že zapadel sneg, ki ga je sicer večinoma pobralo, a bo, če bo potegnil malo hladnejši veter, tudi obstal. To prehodno obdobje med poletjem in zimo je zelo nevarno, saj na nas lahko prežijo pasti - od nevidnega požleda do velikih razlik v temperaturi, megle, od povsem kopnega na sončnih legah do zasneženega in poledenelega v osojah. Zato je potrebno biti še posebej previden in turo prilagoditi razmeram, opremi, znanju Matej Slapar / foto: gorazd Kavčič V prihodnje se bo treba truditi v smeri poenostavitve postopkov, ki jih predpisuje država.« Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? »Mislim, da se večina stvari odvija v pravo smer. Izvajanje kohezijskih projektov, priprava strategije razvoja turizma, vzpostavljanje ekipe za pridobivanje sredstev EU, vzpostavitev podjetniškega cowor-king prostora KIKštarter, obuditev Podjetniškega kluba Kamnik. Vse to so razvojni projekti, ki že ustvarjajo pogoje za boljše življenje naših občanov v prihodnosti.« Kaj vam zapolnjuje prosti čas? »V nedeljo se prileže sprehod v naravo, sprostita me tudi kakšna košarka in tek. Predvsem pa delo na kmetiji in v zadnjem času igranje harmonike.« Življenjsko vodilo? »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Za srečo posameznikov in družbe je treba najprej pomesti pred svojim pragom in se potruditi, potem se bo pa že zgodilo, kot se mora. Premalo je samo čakati na boljši jutri in kritizirati.« in sposobnostim. Raje prej obrniti, dokler še gre enostavno, kot pa riniti naprej v težave. Vsekakor se moramo pred turo pozanimati o razmerah v predelih, kamor gremo. Poleg vremenskih napovedi so zelo koristne tudi kamere, ki v živo kažejo razmere v planinah. Še bolje pa je, če gremo v tem prehodnem obdobju namesto v visokogorje raje na nižje hribe. Visokogorske postojanke v osrednjem delu Kamniških in Savinjskih Alp so zaprle svoja vrata. Za zavetje je možno uporabiti zimske sobe, ki pa so različno opremljene. Podobno je tudi v bivaku Pavla Kemperla na Velikih podih ali v novem Bivaku pod Skuto na Malih podih, ki pa nima nobene opreme in je tudi bistveno manj funkcionalen od starega. Priporočljivo je, da vzame tisti, ki namerava prenočiti v zimski sobi ali bivaku, s seboj spalno vrečo pa tudi kuhalnik. Vsekakor pa naj po uporabi počisti za seboj in dobro zapre vrata. V osrednjem delu Kamniških in Savinjskih Alp so stalno odprti: na Mali planini Domžalski in Jarški dom (ob ponedeljkih zaprt), na Veliki planini gostišče Zeleni rob na Traticah, v Kamniški Bistrici pa gostišče Pri Jurju, gostišče Kraljev hrib in go- stilna Pod žičnico pri spodnji postaji nihalke. Dom planincev na Gospincu je trenutno sicer zaprt, odprt bo pa stalno med smučarsko sezono. Ob sobotah, nedeljah in praznikih so odprti: na Mali planini Črnuški dom, Dom na Menini planini, Dom v Kamniški Bistrici, medtem ko so Koča na Kamniškem sedlu, Frischaufov dom na Okreš-lju in Koča v Grohotu pod Raduho odprti ob lepih koncih tedna in samo zasilno oskrbovani. Zelo priporočljivo je, da se za odprtost določene planinske koče še pred odhodom pozanimamo ali pri planinskem društvu ali pa na ustrezni spletni strani. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 9. novembra 2015 Aktualno SI • • v • skupnimi močmi do dnevnega centra V kompleksu nekdanjega Alprema nastaja Dnevni center za gibalno ovirane mlajše odrasle osebe. Bojana Klemenc Kamnik - V kamniškem Društvu staršev otrok s posebnimi potrebami se že več let soočajo z vprašanjem, kam s svojimi otroki po njihovem zaključenem rednem izobraževanju, saj zaenkrat še niso našli primerne institucije, v katero bi bili lahko vključeni za daljše časovno obdobje, pravi predsednica društva Andrejka Potočnik, Silva Rakovic pa dodaja, da so njihovi otroci še premladi za Dom upokojencev, a tudi neprimerni za dnevni center za ljudi s težavami v duševnem zdravju, žal pa zaradi svoje telesne prizadetosti tudi nezaposlji-vi. Že dlje časa si prizadevajo, da bi v Kamniku odprli dnevni center, kjer bi lahko mlajši odrasli z gibalnimi ovirami aktivno preživljali dneve v medsebojnem druženju in ustvarjanju. Letos so se odločili vzeti vajeti v svoje roke in po dolgotrajnejšem iskanju primernih prostorov le-te našli v nekdanji tovarni Alprem. Seveda je prostor potreben obnove, a tega se niso ustrašili. Vse mame v društvu na V ponedeljek, 12. oktobra, je bil za člane društva pomemben dan, saj so jim donatorji v prostore bodočega dnevnega centra vgradili nova okna in vrata. Društvu lahko priskočite na pomoč z donacijo: Društvo staršev otrok s posebnimi potrebami, p. p. 60, 1240 Kamnik, IBAN SI56 0231 2025 6852 517 (NLB). glas povedo, da so skupaj s svojimi otroki z leti postale trmaste in vztrajne, saj jim je življenje pokazalo, da le tako lahko nadaljuješ korak za korakom po začrtani poti. Z ustanovljenim centrom bodo svojim otrokom in drugim uporabnikom omogočili varstvo, kakovostno preživljanje časa, socialni stik z okoljem in kar je najpomembnejše, da uporabniki centra uresničijo svoje ci- lje in si osmislijo življenje, saj bi se v njem počutili koristne in nepogrešljive. »V dnevnem centru bodo mladi lahko ustvarjali, se družili, imeli na voljo pomoč, a o programu je še prezgodaj govoriti, saj je še v razvoju,« razlagata Andrejka Potočnik in Silva Rakovic. Poleti so se člani društva lotili prenove prostora. Do sedaj jim je skupaj z donatorji uspelo položiti tlake in vgraditi nova vrata in okna. Navkljub razumevanju in podpori Občine Kamnik in lokalne skupnosti bo pot do odprtja centra še dolga, a člani društva so optimistični in upajo, da bodo lahko prostore predali svojemu namenu prihodnjo jesen. Na pomoč so jim že priskočili različni donatorji s svojimi storitvami, gradbenim materialom ali finančnimi sredstvi, za kar se jim iskreno zahvaljujejo. Društvo je hvaležno za kakršnokoli pomoč pri ustanavljanju centra, v finančni ali materialni obliki ali v brezplačni storitvi. V svoje vrste pa vabijo tudi prostovoljce in družine, ki se spopadajo s podobnimi težavami. Želja: bivalna skupnost Člani Društva Sožitje Kamnik in varovanci njihovega varstveno delovnega centra so s prireditvijo Igraj se z mano obeležili 15-letnico delovanja in ob tem razkrili načrte ter želje za prihodnost. Jasna Paladin Kamnik - Zbrane je ob odprtju razstave v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik najprej pozdravila vodja Varstveno delovnega centra (VDC) Sožitje Kamnik Irena Bizjak, ki je poudarila, da se varovanci v knjižnici zelo dobro počutijo, saj tam že tretje leto zapored ustvarjajo Drugačne zgodbe. Drugačna je tudi njihova zgodba, saj je Društvo Sožitje Kamnik z VDC, namenjenim osebam z motnjami v duševnem razvoju, v petnajstih letih doživelo nemalo grenkih trenutkov, predvsem pa veliko takih, polnih poguma in predanosti. »Začeli smo skromno z majhnimi koraki in nato z leti postajali večji. Leta 1999 smo ustanovili društvo, ki danes združuje 46 družin in ima 168 članov, leta 2000 pa še varstveno delovni center. Z veliko volje in razdajanja smo prišli do tu, kjer smo zdaj. Z veseljem se oziramo po prehoje- VDC Sožitje deluje v okviru Društva Sožitje Kamnik. Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji nudi dvaindvajsetim odraslim ljudem z motnjami v duševnem razvoju. ni poti, za vse to pa so zaslužni tudi predstavniki občine in zaposleni v varstveno delavnem centru. Upam, da bomo skupaj našli moč in voljo in nadaljevali to delo. Naši varovanci so veseli vsake najmanjše pozornosti, imajo pa tudi velike želje - želijo si stopiti na pot samostojnega življenja, kar bi jim uresničila bivalna skupnost. Čaka nas še veliko dela, upamo pa tudi na pomoč lokalne skupnosti,« je dosedanjo pot Društva Sožitje Kamnik povzela predsednica Metka Hribar, ponosna, da v zvezi društev Uporabniki varstveno delovnega centra Sožitje Kamnik letos praznujejo petnajstletnico delovanja. / Foto: Gorazd Kavčič Sožitje veljajo za društvo dobre prakse. Njihovo delo, ki se odvija v prostorih VDC na Lokah v Tuhinju, redno spremlja tudi župan Marjan Šarec, ki so ga varovanci pozdravili z navdušenjem. Poudaril je, da jim bo s skupnimi močmi in sodelovanjem uspelo vzpostaviti tudi stanovanjsko skupnost. Jubilej so v društvu pospremili s kulturnim progra- mom, v katerem so sodelovali tudi učenci OŠ 27. julij Kamnik in Glasbene šole Kamnik, in odprtjem likovne razstave Igraj se z mano, ki je na ogled v avli knjižnice. Razstavljenih je 25 likovnih del, ki so nastala v okviru istoimenskega mednarodnega festivala, ki so se ga varovanci VDC Sožitje Kamnik letos udeležili že sedmo leto zapored. Razstava bo v knjižnici na ogled še do konca oktobra. Mlade je treba slišati V Kamniku se je pred dnevi odvil peti v nizu dvanajstih regijskih dogodkov Rastimo skupaj, s katerimi Urad RS za mladino s soorganizatorji želi doseči, da bi se stanje mladih pri nas na dolgi rok izboljšalo. Jasna Paladin Kamnik - Regijski dogodek mladinskega sektorja osre-dnjeslovenske regije je kot lokalni soorganizator pomagal pripraviti Mladinski center Kotlovnica. »Namen dogodka je dvigniti zavest lokalnih deležnikov za razvoj mladinskega sek- mišljanju, kako ideje spraviti v prakso. Sami sklepi in teorija za mlade niso dovolj. Včasih je treba iti - kot radi delamo pri nas v Kamniku - tudi z glavo skozi zid,« je zbrane nagovoril župan Marjan Šarec, ponosen na MC Kotlovnica in Mladinski svet Kamnik, ki na področju mladih delujeta zelo dobro. Rok Kosec, vodja Mladinskega centra Kotlovnica torja, mladinskih politik in mladinskega dela na lokalni ravni preko izmenjave znanj, izkušenj in dobrih praks,« je srečanje opisal vodja MC Kotlovnica Rok Kosec, ki je predstavil tudi eno izmed izpostavljenih dobrih praks mladih na tem območju - KIKštarter, ki je pod okriljem Kotlovnice zaživel v letošnjem letu. Mladim je sporočil še, naj se ne bojijo lepih besed, naj odločno povedo tisto, kar od politikov in odločevalcev pričakujejo. »Občina Kamnik je v lanskem letu prejela certifikat Mladim prijazna občina, a zavedamo se, da ta sam po sebi ni dovolj, da gre zgolj za spodbudo za vse, kar na tem področju še moramo storiti. Zato želim, da današnje srečanje izzveni v raz- Popoldanski del dogodka je bil namenjen posvetu na temo aktivne participacije mladih skozi njihovo kreativnost ter umestitev v javne prostore. V pogovoru sta sodelovala tudi kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar in poslanec Matej Tonin. Ministrica je izpostavila prepričanje, da je področje kulture eno najbolj perspektivnih za mlade. Matej Tonin pa je mnenja, naj mladi ne pričakujejo, da bo država kaj opravila namesto njih, a naj hkrati to vidijo kot priložnost, da sodelujejo in izkoristijo možnosti, ki jim jih država vseeno daje. Družno so ugotovili, da je potrebnega več sodelovanja in da je pri mladih ključnega pomena spodbujanje aktivnosti na lokalnih ravneh. Zahvala predsedniku Krajevne skupnosti Podgorje za posredovanje ob naravni nesreči - udaru strele. Hvala! Družina Golob Prodam opremljen poslovni prostor, namenjen trgovinski dejavnosti, v izmeri 223 m2, primeren tudi za drugo dejavnost v Kamniku, Klavčičeva 11. Prodam tudi samo inventar za samopostrežno trgovino (hladilne vitrine, pulti, police, hladilniki, skrinje, tehtnice, salamoreznice, nakupovalni vozički in košare, viličar nosilnost dviga 1 tona ...). Informacije Milan Žgajnar, 041 723 272. Popolna razprodaja v Trgovini Žgajnar, Klavčičeva 11, Kamnik, v četrtek, 22. 10. 2015, petek, 23. 10. 2015, in soboto, 24. 10. 2015. lo 9 Kamniški OBČAN, petek, 23. oktobra 2015 Iz naših krajev Pisma Izvor imena vasi Žubejevo K članku Od Bele do Županjih Njiv, objavljenem v Kamniškem občanu 9. oktobra, bi želela dodati prepričanje krajanov, po katerem ime naše vasi izhaja iz besede žebelj. V našo vas je prišel neki nadvojvoda. Pri prvi hiši v vasi je prenočil, tam se po domače reče »Pri cesarju«. Zjutraj je nadaljeval pot, prišel je mimo nas in pozdravil »dobro jutro«, zato se pri nas po domače reče »Pri Jutršku«. Potem je šel pa naprej in ugotovil, da se konju maje podkev, in je prosil našega soseda, če ima žebelj, da je konju pritrdil žebelj. Pri tem sosedu se po domače reče »Pri Žubej«. Spominjam se, da je moj uče žeblju rekel »žubl«. Ko so nas kje spraševali, od kje smo doma, smo rekli iz Žubejevega, pa so nas še enkrat vprašali: »Iz kje? Iz Žebljevega?« »Ne, iz Žubejevega!« Povsod so nas vsaj dvakrat spraševali, to so mi tudi drugi iz vasi povedali. Marija Slapar, Žubejevo Vojni roman Zelena solza se lahko bere tudi kot nadaljevanje knjige Ognjeni ruj.VZeleni solzi sledimo napeti in čustveno bogati pripovedi iz katere lahko zaslutimo potek življenja med prvo svetovno vojno skozi zgodbo o kraški družini Jakomin. Trda vezava, 336 strani. Redna cena je 32,10 EUR. Pisatelj Ivan Sivec je tudi to knjigo ponudil po posebni ceni: če jo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu je cena le Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. 10 « ■poäfnltw Gorenjski Glas Hotel Tïwâ'Az y s in h bo hl i eran v slove hs cl ho úktdbu ïû1j! MestniKino Domžale Ljubljanska 61. Domžale t. 722 BO 50 www.kd-domzale.si Kmečka opravila na Gori pri sv. Miklavžu Člani Turističnega društva Gora sv. Miklavž so kljub izredno slabemu vremenu v soboto in nedeljo, 10. in 11. oktobra, dobro izpeljali že 11. prireditev Prikaz starih kmečkih opravil. Bojana Klemenc Šmartno v Tuhinju - Letos vreme ni šlo na roko zagnanim članom TD Gora sv. Miklavž, ki oktobra tradicionalno pripravljajo zanimivo prireditev Prikaz starih kmečkih opravil. A ker mora biti delo na kmetih postorje-no v vsakršnem vremenu, kot pravi predsednik društva Jože Korošec, se prireditelji niso ustrašili dežja in obiskovalcem v dveh dneh prikazali, kaj vse počnejo tuhinjski kmetje v jesenskem času. Prikaz starih kmečkih opravil - veliko se jih na kmetih opravlja še danes - ni bil zanimiv le za otroke, temveč tudi za odrasle, vsi pa so lahko pri opravilih tudi pomagali. Obiskovalci so si lahko ogledali stiskanje jabolčnika - mošta, ga seveda tudi takoj poskusili, žganjekuho, peko palačink, žaganje drv, striženje ovac, ribanje zelja, na toplem v stari hiši je potekalo ličkanje koruze ter kvačkanje in pletenje volnenih izdelkov, pred brunarico pa se veselo družilo in klepetalo. Jože Korošec pojasnjuje: »Naša prireditev je namenjena predvsem vsem, ki so včasih živeli na kmetiji, da se ponovno spomnijo, kaj so nekdaj že počeli, ter mladim generacijam, ki starih kmečkih opravil skorajda več ne poznajo. Žal letos ne bomo podrli lanskoletnega rekorda več kot tisoč obiskovalcev, a vsakega gosta posebej smo vedno veseli. Vsak konec tedna ali na naslednji organizirani prireditvi -Miklavževem teku v začetku decembra.« Organizatorji so prikazali več kmečkih opravil, med drugim žaganje drv .... ... pa tudi stiskanje mošta, ki so ga obiskovalci lahko tudi pokusili. Čipke znova krasijo Budnarco V Budnarjevi hiši po enem letu premora tretjič razstavljajo svoje čipkarske umetnine članice ter člana Klekljarskega društva Veronike Nevlje. Bojana Klemenc Zgornje Palovče - V nedeljo, 11. oktobra, se je kljub izredno slabemu vremenu na domačiji v Zgornjih Palovčah ob odprtju razstave zbralo lepo število obiskovalcev, ki so lahko celo popoldne občudovali spretne prste klek-ljaric, se sprehodili po razstavnem prostoru s čipkami raznoraznih klekljarskih tehnik, prisluhnili petju družine Berlic z Zduše in poskušali domače dobrote, ki so jih pripravile članice neveljskega društva. Vse zbrane je nagovorila Tina Romšak in poudarila, da so v zadnjem letu članice doživele veliko stisk in bremen, a jim ljubezen do čipk in volja do klekljanja rešuje dušo in telo. V društvu so že prave mojstrice, med razstavljenimi čipkami pa dve še posebej izstopata. Marija Teka-vec je za svojo umetnino porabila kar 600 ur, Ana Torkar pa 400 ur. Vodja društva Mimi Udovč je še omenila, da osem do deset rednih članic druži neiz- Članice Klekljarskega društva Veronike Nevlje so ponovno pripravile krasno razstavo svojih izdelkov na Budnarjevi domačiji v Zgornjih Palovčah. merna volja, potrpežljivost in natančnost do klekljanja, pripadnost društvu, ljubezen do lepih izdelkov, prijateljstvo in pripravljenost sprejemati nove izzive in bogatiti svoje znanje. Ponos- ne so tudi na dva klekljarja v svoji družbi, v svoje vrste pa vedno znova z veseljem sprejmejo tudi nove ljubitelje čipk, lahko tudi začetnike. Spretni prsti neveljskih klekljaric se že pridno prip- ravljajo na naslednjo razstavo v stavbi Občine Kamnik v začetku prihodnjega leta. Razstava čipk pa bo na ogled vsako soboto in nedeljo med 14. in 17. uro do konca novembra. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 7. novembra 2015 Zanimivosti Izpilili podjetniške ideje V KIKštarterju so organizirali prvi Startup Weekend, ki se ga je udeležilo šest ekip oz. posameznikov, ki so s pomočjo priznanih mentorjev izpilili svoje poslovne ideje. Zanima jo poslovni svet Osemnajstletno Kamničanko Lejlo Ličina smo srečali na letošnjem izboru za mis Universe Slovenije. Aleš Senožetnik Šestim ekipam in posameznikom so mentorji pomagali izoblikovati končno poslovno idejo./ Foto: Aleš Se Senožetnik Alenka Brun Kamnik - Lejla prosti čas preživlja s fantom in družino, nekaj ga nameni tudi branju, pisanju in prosto-voljstvu. Lejla namreč, poleg tega, da se želi izobraziti v smeri računalništva in informatike, zanima pa jo tudi menedžment, dela na lastni humanitarni organizaciji, s katero bi pomagala predvsem otrokom. »Naziv naj zaenkrat ostane še skrivnost.« Po končani izobrazbi želi ustanoviti svoje podjetje, v času šolanja pa spisati knjigo, po vsej verjetnosti roman. Mikata jo tudi študij in življenje v Švici. Lejla je kljub rosnim osemnajstim letom videla že veliko držav, najljubša ji je vsekakor Grčija s svojimi peščenimi plažami in kristalno čistim morjem, k top dopustniškim destinacijam pa prišteva tudi Črno goro in Belgijo. Udeležba na izboru za letošnjo mis universe Slovenije je bila zanjo nova izkušnja, ki pa ji je prinesla tudi ogromno ponudb za delo v svetu manekenstva, s katerim pa že ima izkušnje. Je bilo pa to prvo resno lepotno tekmovanje, na katerem je sodelovala. Na pripravah na veliki izbor za najlepšo univerzalko , pravi Lejla, je bilo zabavno. Bilo je veliko smeha, dekleta so se med seboj bolje spoznala, sama pa na vse skupaj gleda bolj kot na simpatično dogodivščino. Z dekleti ostaja v stikih, postale so prave prijateljice. Pred nastopom Lejla treme ni imela. »Kljub temu sem jo pričakovala, vendar na koncu za tremo ni bilo razloga. Pokazala sem sebe v resnični podobi. Nisem igrala in ponosna sem nase.« Kaj bi Lejla storila, če bi jo povabili v resničnostni šov? »Ponudbo bi zavrnila. Mislim, da tako tekmovanje ni zame, pa tudi časa za takšne stvari nimam. Nekaj časa sem sicer spremljala Bar, a še to bolj z razlogom, ker je v njem sodelovala znanka Suzana. Tudi modno brv bom postavila bolj na stranski tir, ker želim postati uspešna poslovna ženska, kariero pa želim graditi s svojim znanjem in trdim delom, ne pa z zunanjim videzom.« Kamnik - Ekipe niso tekmovale med seboj, kot je to v navadi na tovrstnih dogodkih, temveč so poskušale čim bolje razviti poslovne ideje. V pomoč so jim bili priznani mentorji Lojze Ber-toncelj (3oLean), Domen Bole (Tehnološki park), Rok Stritar (Kibuba in EF) ter Kamničani Tilen Travnik (D.Labs), Damir Adrovič (Ceneje.si) ter Matjaž Jug (ETC Adriatik). Mladi startupi so se predstavili z različnimi idejami, od programa za optimizacijo učenja glasbe, namenjenega učiteljem, do medgeneracij-skega multidisciplinarnega centra ter nizkocenovne peči na lesno biomaso z visokim izkoristkom energije. Dve ekipi imata ideje za ponovno oživitev območja nekdanje smodnišnice, kar kaže na to, da javna polemika okoli usode tega dela Kamnika ni bila preslišana niti v podjetniških krogih. Zgolj dobra ideja pa še zdaleč ni dovolj, je opozarjal Lojze Bertoncelj, eden izmed mentorjev na delavnici: »Ideja sama po sebi ni vredna nič, treba jo je realizirati, za kar je potrebnega ogromno dela. Uspešni ljudje se razlikujejo od povprečnih, da delajo veliko več.« Poleg delavnosti k uspehu pomagajo izkušnje. Ker jih mladim podjetnikom večkrat primanjkuje, je Startup Weekend odličen način, da nam mentorji pomagajo s svojimi izkušnjami in znanjem, je povedala ena izmed udeleženk, Natalija Kunstek. »Pomagali so do končnega rezultata, za katerega bi sicer porabili precej več časa. Neverjetno, kako se je naša ideja spremenila in izoblikovala do konca delavnice.« S tem se je strinjal tudi vodja KIKštarterja in mentor na delavnici Matjaž Jug: »Zanimivo je bilo opazovati, kakšne razlike so bile med predstavitvami idej na začetku in ob zaključku delavnice. Prav to je čar takšnih vikendov. Izkušeni mentorji ekipam pomagajo, da napredujejo hitreje, kot bi sicer.« Kako pomemben je razvoj podjetniškega potenciala za lokalno okolje, je izpostavil Domen Bole iz Tehnološkega parka v Ljubljani. »Vsaka občina je toliko močna, kot ima močne talente,« je dejal ter dodal, da si tudi lokalni podjetniki želijo tovrstnih skupnosti, kjer se podjetniki lahko povezujejo med seboj. Dvajset let teniške sekcije upokojencev Kamnik - Ob 20-letnici teniške sekcije DU Kamnik smo se udeležili pokrajinskega prvenstva Gorenjske. To tekmovanje se je začelo leta 1995 v Kranju. Od začetka se je odvijalo izmenično v Kranju in Kamniku, kasneje tudi v Radovljici in Jesenicah. DU Kamnik se ga udeležuje že vseh dvajset let. Letošnje tekmovanje je potekalo v Kranju in se ga je udeležilo 92 tekmovalcev iz Kranja, Tržiča, Naklega, Radovljice, Radomelj, Škofje Loke, Žirovnice in Kamnika. Tekmovanje se je odvijalo posamezno in v dvojicah, v štirih starostnih skupinah. Mnogi, ki so do sedaj dosegali najboljša mesta, se zaradi poškodb letos niso udeležili tekmovanja. Predvsem je bilo težko sestaviti ekipe v skupinah nad 70 in 75 let, kjer je sodeloval le en naš član. Žal smo brez ženskega dela ekipe, brez katere je praktično nemogoče osvojiti prehodni pokal. DU Kamnik je do sedaj dosegalo najvišja mesta, a je letos doseglo le četrto mesto. Za požrtvovalnost se DU Kamnik vsem tekmovalcem iskreno zahvaljuje. Marjan Novak Člani teniške sekcije Društva upokojencev Kamnik Gostilna Zabavali vas bodo skupina Špica, ansambel Namig in trio Gamsi. Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe. | OMiziZ-J ¿T/~J£y j Poleg jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže 5 malice in dnevna ter nedeljska kosila. a RENAULT Passion for life * Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na v jamstvo za 3., 4. in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. v.renault.si. 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano Poraba pri mešanem ciklu 3,3 - 5,81/100 km. Emisije C02 85-129 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisija NOx: 0,0137-0,0653 g/km. Emisija trdih delcev: 0,00006 - 0,0021 g/km. Število delcev (x1011): 0,01 - 39,97. Ogljikov dioksid (C02) najpomembnejši toplogrki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju Kakovosti_^nafijega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišan " acijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. \T OnHig renault.si Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem PREŠA, D.O.O., CERKLJE Slovenska cesta 51,4207 Cerklje na Gorenjskem Z nizkim startom do novega Renaulta! Do 6 obrokov in zimske gume vam plačamo mi, zato pohitite in odpeljite svojega* 8 Kamniški OBČAN, petek, 23. oktobra 2015 Kultura Večer ljudskih plesov in napevov V Domu kulture Kamnik je potekalo že 12. srečanje ljudskih pevcev in godcev. Bojana Klemenc Kamnik - Ljudske pevke Predice, ki pod vodstvom Angelce Jagodic delujejo v okviru Društva upokojencev Kamnik, so v petek, 16. oktobra, pripravile že 12. srečanje ljudskih pevcev in godcev Preljubo veselje, oj, kje si doma ... Na srečanju je pred polno dvorano ljubiteljev ljudske glasbe nastopilo devet skupin ljudskih pevcev in pevk ter instrumentalnih skupin iz Kamnika in drugod. odru Manca Plahutnik z blok flavto. Srečanju so se pridružili tudi pevci iz Trzina in Ljubljane Kerlci, iz štajerskega Keblja so zagodli Postroužeki, ljudski pevci in godci z dolenjskega Trebel-nega pa so na odru zaigrali kar na prave kmečke inštrumente, kot so kosa, grablje, perilnik ... Lep glasbeni večer so s svojo pesmijo zaključile Predice, na koncu pa so vsi nastopajoči skupaj zapeli še tri pesmi, med drugim tudi Nocoj pa je en lep večer ... Trio Mali grad sestavljajo Nada Zajc, Jože Gajšek in Danica Kočar. Prijeten glasbeni večer se je začel z godcem Jožetom Ja-godicem, ki je s svojo harmoniko ogrel poslušalstvo, sledil je kamniški trio Mali grad z Nado Zajc in Danico Kočar na harmoniki in pevcem Jožetom Gajškom ter pevski duet Štefka Cerar in Ana Plahutnik s Tomažem Plahutnikom na citrah. Navdušenje obiskovalcev je požel Joško Jančar iz Laz pri Dolskem z zanimivim starim inštrumentom oprekelj. Bučen aplavz publike je doživela tudi najmlajša na Povezovalka pevskega večera Jelica Slavič, tudi pevka Predic, je v uvodnem pozdravu izpostavila: »Na ljudsko pesem in pevce moramo biti ponosni, saj se tako ohranja slovenstvo, in čeprav je pesem preprosta, je to naša narodna pesem, zato jo pojmo, saj tako ohranjamo in negujemo naš lep slovenski jezik.« Zaključila je, da se dobro razpoloženje doživi z lepo glasbo in prijateljstvom, kar so nedvomno vsi dokazali, tako nastopajoči kot poslušalci. Južni Boston, sedemdeseta leta. Agent FBI John Connolly se poveže s prijateljem iz otroštva, irskim mafijcem Jimmyjem Bulgerjem, in ga pregovori v sodelovanje: v zameno za informacije o italijanski mafiji mu ponuja popolno zaščito. A Connolly se ne zaveda, da je podpisal pogodbo s hudičem in Bulgerju omogočil, da pod policijsko zaščito okrepi svojo moč ter postane eden najbolj zloglasnih in neusmiljenih gangsterjev v zgodovini Bostona. Johnny Depp v vlogi hladnokrvnega, okrutnega mafijskega šefa. MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.sl MestniKino | Domžale V1 sledite nam tudi na Fatebooku (aceboakxDfii/mestiiikintMjoiiizale Odmev zopet zlat Pevci Mešanega pevskega zbora Odmev so se udeležili mednarodnega pevskega tekmovanja v Bratislavi in se v Kamnik vrnili bogatejši za dve zlati plaketi. Teja Maležič Kamnik - V Bratislavi, glavnem mestu Slovaške, je med i. in 4. oktobrom potekalo mednarodno tekmovanje zborov in orkestrov Bratislava Cantat II. In kot že nekaj let zapored se »Od-mevčki« z našo zborovodki-njo Ano Stele Smrtnik v jeseni odpravimo na enega od priznanih pevskih tekmovanj v Evropi. Letos je na vrsto prišla Slovaška, kamor nas je že lani v Romuniji povabil znani slovaški dirigent dr. Milan Kolena. Sodelovali smo v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji Musica sacra a cappella (sakralna glasba) in Folksong a cappella (narodna glasba). V prvi kategoriji smo se predstavili s pesmijo Jakoba Galusa - Stetit Jesus, z umirjeno melodijo Franceta Kimovca Tiho sonce plava, ritmično noviteto Tadeje Vulc Cantate domino in uspešnico Jacka Hallorana Wittness. V kategoriji narodnih pesmi pa smo zapeli Nocoj je edna lušna noč Katarine Pustinek Rakar, Tam kjer teče bistra Zila v priredbi Luke Kramolca z lepim ženskim duetom, poskočnega Zelenega Jurija Marijana Doviča in še eno pesem iz Ziljske doline - Visoki rej Lojzeta Lebiča. Za izbor pe- Ponosni »Odmevčki« po razglasitvi rezultatov z dvema zlatima plaketama smi, intonančno korektnost, dikcijo, odlično interpretacijo in lepo zvočno sliko smo v obeh kategorijah osvojili zlato diplomo in se izkazali za najboljši mešani pevski zbor na tekmovanju. Poleg tekmovalnega dela, ki je bil izveden v prelepi in lepo akustični Dvorani ogledal, smo nastopili tudi na dveh večernih koncertih. Prosti čas pa smo porabili za odkrivanje malih uličic v centru mesta, sprehod ob obzidju bratislavskega baročnega gradu in za občudovanje široke Donave, ki z velikimi ladjami in mostovi, ki se sločijo čeznjo, daje mestu poseben pečat. Seveda pa nismo pozabili niti na veselje in kapljico rujnega ob našem uspehu! Za finančno pomoč se iskreno zahvaljujemo Občini Ka- mnik in Javnemu skladu za kulturne dejavnosti - območni izpostavi Kamnik. Člani Odmeva seveda v polnem zagonu nadaljujemo pevsko sezono - v petek, 27. novembra, v Domu kulture Kamnik pripravljamo koncert črnskih duhovnih pesmi. Večer bo prava ritmično zabavna poslastica, saj smo v goste povabili »Prijatelje dixielanda«. Lepo vabljeni! Podobe modro-zelenih barv S svojo prvo samostojno razstavo z naslovom Krajinske podobe se v občinski stavbi še do konca novembra predstavlja Dušan Štrajhar iz Šmarce. Jasna Paladin Kamnik - Dušan Štrajhar predstavlja kulturno ljubi-teljstvo v najžlahtnejšem pomenu besede, saj gre za sa-morastniškega slikarja, ki svoj poklic vodovodnega in-štalaterja že štiri desetletja povezuje z likovno ustvarjalnostjo in učenjem, gledanjem ter usposabljanjem pri mentorjih kamniškega akademskega kroga, še posebej pri Dušanu Sterletu, ki je tudi najbolj zaslužen za njegovo prvo samostojno razstavo. Takole je avtorja uvodoma predstavil Tone Ftičar, vodja kamniške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je zbranim v preddverju Občine Kamnik povedal še, da je Dušan Štrajhar tudi pobudnik in soustanovitelj Likovnega društva Tone Kranjc Kamnik, organizator društvenih ustvarjalnih oblik, akcij, prireditev in razstav, med katerimi še posebej izstopa mednarodni likovni bienale Velika planina - zaklad narave, ki so ga doslej izvedli že sedemkrat. Da je Štrajhar prepoznaven avtor, ki ga zaznamuje njemu lastna likovna govorica, mu priznavajo tudi likovni kritiki. »Štrajharju sta krajina in urbana podoba, podoba mesta, vasi, naselja, tista, v katerih se likovno preizkuša - od popolnoma realističnega zajetja z ostro orisani-mi linijami do svobodnejšega nanašanja barvnih plasti. O slednjem velja predvsem večji poudarek kvalitetno zastavljenemu upodabljanju krajine, kjer največkrat ne operira s čistimi barvnimi ploskvami, ampak z udarnimi nanosi zelenih in modrih odtenkov. V teh delih se Dušan Štrajhar izkaže kot slikar, ki zna in zmore: ne zgolj suhoparno beležiti izbrane motive pred seboj, ampak mestoma še zmeraj verne podobe avtorsko za- Razstava Dušana Štrajharja bo v občinski stavbi na ogled še do konca novembra. znamuje s koloritom osebnih (ob)čutenj,« je njegovo razstavo Krajinske podobe s slikami, ki nas najpogosteje vabijo v naravo pomladi in v zgodnjem poletju in bodo več kot odlično popestrile sivino jesenskih dni in občinskega stopnišča, opisala umetnostna zgodovinarka Saša Bučan. Odprtja razstave se je udeležil tudi župan Marjan Šarec, ki je za svojega sokrajana povedal, da živi za slikarstvo, in mu zato čestital za prvo samostojno razstavo, ki je tudi prva na občini po poletnem premoru. Za kulturni program je s petjem in harmoniko poskrbel Jonas Tomšič. 9 Kamniški OBČAN, petek, 23. oktobra 2015 Mladi Kaj nam govorijo otroci Letošnji Teden otroka, ki je potekal od 5. do 11. oktobra, je zaznamovala tema Nekaj ti moram povedati, na katero so otroci pripravili razstavo v šutenski Šoli idej. Aleš Senožetnik Kamnik - Obiskovalci, večinoma družine tretješolcev in četrtošolcev OŠ Frana Albrehta in podružnične šole Nevlje, so na odprtju razstave dodobra napolnili razstavni prostor Šole idej in imeli so kaj videti. Že uvodoma jih je vodja šole Nataša Makovec povabila, naj prisluhnejo mladim umetnikom, ki se ne izražajo le z besedami, temveč tudi skozi likovno govorico. Pod vodstvom svojih učiteljic so otroci znova dokazali, koliko domišljije premorejo in na kako različne načine razumejo pomen komunikacije. Prav pomen komunikacije s starši, prijatelji, učitelji in drugimi je v ospredju teme Nekaj ti moram povedati, ki so jo otroci sami izbrali na nacionalnem zasedanju Otroškega parlamenta. Kot je dejal ravnatelj šole Rafko Lah, pa je prav učinkovita komunikacija otrok z okoljem ključna za razvoj in vključevanje v družbo. Učinkovita komunikacija namreč razrešuje težave, zato je zelo pomembno, da se je otroci učijo že od rane mladosti. Da so otroci odlični na vseh ravneh komuniciranja, so dokazali s simpatičnimi otroškimi pesmicami in recitalom (na sliki), ki so ga pripravili ob odprtju razstave, ki bo v Šoli idej na ogled do 5. novembra, ostala dela vseh devetih razredov pa si je mogoče ogledati v avli OŠ Frana Albrehta. Športna jesen v Trobentici Za začetek Tedna otroka se je v ponedeljek, 5. oktobra, v Zasebnem vrtcu Sonček odvijalo popoldne z otroki in starši, imenovano Športna jesen. Martina Zelič Kamnik - Vzgojiteljice smo v okviru programa Mali sonček pripravile športne izzive, ki so razgibali otroke in njihove starše. Otroci so zavzeto opravljali naloge in ob tem zapolnjevali kontrolni karton z drevesom. Za vsako opravljeno nalogo so dobili jesenski list, ki so ga nalepili na drevo. Bolj košato, kot je bilo drevo, več nalog je bilo opravljenih. Devet jnalog je bilo razporejenih po celem igrišču enote Trobentica. Gibalni izzivi so razmigali vse dele telesa: otroci so se prebijali skozi pajkovo mre- žo, s samokolnico prevažali žogo na vrh našega hribčka in v žlici prenašali kostanj ter druge jesenske plodove. S pihanjem vate so prebudili tudi pljuča, s kostanjčkov-im slalomom pa razgibali zapestje. Na poligonu so se preizkusili v ravnotežju, preko ovir nesli žogo ter ciljali na koš. Na čutni poti so si prevezali oči in tako svojo pozornost z očes preusmerili na druga čutila, predvsem tip. Ena od nalog je nosila naslov jabolko na glavi; tu so se morali mali športniki umiriti, si na glavo položiti jabolko in z njim vred prehoditi pripravljen poligon. Poleg načrtovanega programa so se otroci pozabavali še na naših zunanjih igralih, starši pa so medtem poklepetali med seboj ter z vzgojiteljicami. Pika na i popoldnevu je bila pogostitev. Otroci so postregli piškote in pecivo, ki so ga s pomočjo nas, strokovnih delavk, spekli v ponedeljkovem dopoldnevu v vrtcu. Sami pa so poskusili še sladke dobrote, ki so jih pripravili otroci iz drugih skupin. Bilo je prijetno popoldne in veseli nas odličen odziv staršev. V mislih že kujemo nove ideje za skupna srečanja in se veselimo ponovnega snidenja. Naj vaše praznovanje vsem ostane v lepem spominu po dobri hrani, profesionalni postrežbi ter prijetnem vzdušju. Veselo martinovanje 7. in 14. 11. 2015 Sprejemamo rezervacije za prednovoletne zabave. Silvestrovanje z bogatim menijem ^ Novoletni ples Nepozabna poročna slavja, praznovanja, obletnice, obhajila, birma KONTAKT IN REZERVACIJA Gostišče GTC 902 Črnivec, Tirosek 73, 3342 Gornji Grad T: 03 839 46 02, M: 041 689 865 E: recepcija@902.si, W: http://www.gtc902.com DELOVNI ČAS: ponedeljek 10.00-22.00, torek-nedelja 8.00-23.00 Na obisku Moderne in Narodne galerije V času evropskega tedna kulturne dediščine smo se v petek, 2. oktobra, z izbirnim predmetom Kaj nam govorijo umetnine na Osnovni šoli Frana Albrehta pod mentorstvom učiteljice Anamarije Erčulj odpravile v Ljubljano na ogled Moderne in Narodne galerije. Ivana Bosančic, Nina Cehic, Saška Pavlovic Kamnik - Na poti do Moderne galerije smo si ogledale odprto razstavo kipov Hologram Evrope in pravoslavno cerkev, v kateri nam je učenka Ivana predstavila kulturo pravoslavcev. Sprehodile smo se do Moderne galerije ob Jakopičevem paviljonu z začasno razstavo fotografij. Spoznale smo, da je Moderna galerija tudi muzej moderne in sodobne umetnosti 20. in 21. stoletja. Navdušila so nas dela, instalacije in kipi sodobnih umetnikov, kot so Mirko Bratuša, France Mihe-lič, Adrijana Maraš ... Po ogledu Moderne galerije smo se odpravili v Narodno. Ko smo vstopili v galerijo, smo zagledali prečudovit original Robbovega vodnjaka. Po galeriji nas je vodila Pred Moderno galerijo v Ljubljani / Foto: Osnovna šola Frana Albrehta kustosinja, ki nas je popeljala po stalni zbirki slovenske umetnosti od gotike do impresionizma. Občudovali smo dela naših največjih umetnikov, kot so Ivan Grohar, Ivana Kobilca, Anton Ažbe ... Po kosilu smo si ogledale Prešernov trg s Plečnikovim tromostovjem, kipom Franceta Prešerna in Demšarjeve Julije. Ljubiteljem slovenske kulture sporočamo, da je vsako prvo nedeljo v mesecu ogled Narodne galerije brezplačen. Novičke iz GSŠRM RAZGIBAVANJE TELESA IN DUHA Nacionalni inštitut za biologijo v oktobru vsako leto odpre svoja vrata šolarjem, dijakom in študentom ter jim s predstavitvami oriše delo raziskoval-ca-biologa. V sredo, 7. oktobra 2015, smo se jih namenili obiskati tudi dijaki 3. letnikov, ki smo vključeni v priprave na biologijo na maturi. Strokovnjaki, ki na inštitutu raziskujejo, so nam predstavili delo na več oddelkih; Oddelku za biotehnologijo, ki se ukvarja z mikrobiologijo in GSO (gensko spremenjenimi organizmi); Oddelku za toksikologijo in biologijo raka; Oddelku za ekologijo sladkovodnih in kopenskih ekosistemov ter tistemu za entomologijo, ki se posveča biologiji žuželk. Prek interaktivnih predstavitev smo spoznali tudi opremo in prostore, ki jih na inštitutu uporabljajo. Ena izmed zanimivejših je bila vsekakor predstavitev delovanja elektronskega mikroskopa. Dijaki četrtega letnika, smeri ekonomski tehnik, letos nadaljujejo projekt izobraževanja o globalizaciji, v okviru katerega sodelujejo tudi z društvom Humanitas, pod okriljem katerega so v preteklih dneh na naši šoli gostili Richarda Ochienga Odiere iz Kenije. Poseben gost je dijakom predstavil življenje v svoji državi in vsakdan tamkajšnjega mladostnika ter ekološko katastrofo na obali Viktorijanskega jezera. Poudaril je pomen izobrazbe in možnosti šolanja. Dež, mraz, veter, klanci, gozd in polno nadobudnih orienta- cijstov - ni primernejšega kraja za državno prvenstvo v orientacijskem teku na srednje proge. V četrtek, 8. oktobra 2015, je potekalo šolsko državno prvenstvo v orientaciji. Naša gimnazija ni stavila vsega le na eno kobilo, ampak je na tekmo poslala kar osem orienta-cijstov, ki so s ponosom zastopali našo šolo in dosegli izvrstne rezultate. Lahko se pohvalimo z uspehom Matica Blaža in Žana Ravnikarja, ki sta v svoji kategoriji dosegla 2. in 3. mesto. Poleg tega so naši varovanci dosegli skupno drugo mesto v kategoriji Dijaki 1.-3. letnika in prav tako drugo mesto v kategoriji Dijaki 4. letnika. Kot šola smo se zavihteli na drugo mesto v skupnem seštevku med dijaki. Ne smemo pozabiti Monike Ravnikar, ki je osvojila odlično 5. mesto v svoji kategoriji. Tekli pa niso le na orientaciji. V soboto, 10. oktobra 2015, se je v Kamniku odvijal že sedmi Veronikin tek, ki so se ga udeležili tekmovalci vseh starosti. Proga je bila v celoti asfaltirana, na njej pa je bilo približno 100 metrov vzpona in 200 metrov spusta. Dijaki so se v svoji kategoriji pomerili na razdalji 4000 m in dosegli odlične rezultate. Kar dva z naše šole sta stopila na najvišjo stopničko; Tjaša Vrtačič in Matevž Planko sta si izborila prvo mesto. Tekmovali so tudi Karmen Orehek (2. mesto), Klemen Bojanc (2. mesto), Domen Obreza, Urban Ben- kovič in Ajda Lipovšek. Vsem čestitamo za čudovite uspehe in hkrati upamo na prav tako dobre rezultate in uvrstitve v naslednjem letu! Tisti, ki bi se želeli preizkusiti še v bolj elegantnem in finejšem gibu telesa, imate za to možnost v soboto, 14. novembra 2015, ko bo na šoli potekal Maistrov jesenski ples. Dobrodelni ples je namenjen mladenkam in mladeničem, damam in gospodom, dijakom, staršem, vsem občanom - skratka plesalcem vseh generacij, ki se radi zavrtijo v ritmu valčka, rumbe in čačačaja, se naučijo kakšnega novega plesnega koraka, si privoščijo dobro večerjo in v dobri družbi malo poklepetajo. Cena vstopnice znaša 25 EUR in vključuje večerjo s pijačo. Izkupiček zbranih sredstev bo namenjen izgradnji učilnice na prostem. Vstopnice lahko kupite preko šolske spletne strani www.gssrm.si. Prijetno vabljeni! jm U i 11 VDk* i\V. Hutu ^ *» JI usifi till * h h 1 1 !■ mi Več informacij in nakup vstopnic na www.gssrm.si. 10 Kamniški OBČAN, petek, 23. oktobra 2015 Šport Prihajajo Helios Sunsi Robert Prosen Kamnik - Potem, ko so bili košarkarji ekipe Calcit Basketball v prvem krogu pokala Spar prosti, so v drugem krogu naleteli na eno najboljših košarkarskih ekip v Sloveniji. V Kamnik prihaja domžalska ekipa Helios Suns. Ekipa, ki nastopa tudi v evropskem pokalu in v mednarodni ligi Alpe Adria, se je s kamniškimi fanti najprej spoprijela minuli torek v Domžalah, povratna tekma pa bo v ponedeljek, 2. novembra, v kamniški hali. Domači fantje na čelu s trenerjem Marjanom Koša-kom obljubljajo, da se bodo borili do zadnjega atoma moči, hkrati pa pričakujejo obilno pomoč s tribun. Za vse ljubitelje košarke je to izjemna priložnost, da si v Kamniku ogledajo vrhunsko košarkarsko predstavo. Še pred tem pa se bo za člansko ekipo začelo tekmovanje v 3. košarkarski ligi. Letos nastopajo v skupini Center. Prva domača tekma jih čaka jutri, 24. oktobra, ko jim bo nasproti stala ekipa iz Gorenje vasi. Prav tako so s tekmami začele mlajše selekcije Calcita Ba-sketballa. Tako je ekipa pionirjev U-13 dosegla dve zmagi proti Vrhniki ter izgubila proti vrstnikom iz košarkarskih klubov Slovan iz Ljubljane in novomeške Krke. Še bolje gre ekipi pionirjev U-15, ki letos še ni doživela poraza. Še posebej velja omeniti tekmo z lokalnim rivalom iz Komende, ki so jo kamniški fantje dobili z rezultatom 111:35. Kadeti U-17 so v dosedanjem delu sezone zabeležili tri poraze in eno zmago, ki so jo dosegli po podaljških z rezultatom 78:77 proti ekipi Lastovka iz Domžal. Še najslabše gre trenutno mladincem, ki so zabeležili tri poraze, vendar je treba poudariti, da igra zelo mlada ekipa, ki je sestavljena večinoma iz kadetskih vrst. Tako da njihov čas še prihaja. Ob koncu naj ljubitelje košarke še enkrat povabimo na prihajajoče košarkarske predstave. Zmagovalci lige Pod kamniškimi planinami Duplica - Že nekaj let se veterani Teniškega kluba Duplica udeležujemo lige Pod Kamniškimi planinami. Poleg TK Duplica v ligi sodelujejo tudi člani teniških klubov iz Mengša, Domžal, Komende in Radomelj. V letošnji sezoni smo v dvo-krožnem sistemu nanizali osem zmag, brez poraza, in tako osvojili prvo mesto. Na vsakem srečanju so igrale tri dvojice, in sicer do deset dobljenih gemov. V ekipi so sodelovali: Fred Keršič, Bruno Ribič, Slavko Šuštar, Roman Rutar, Danijel Ramšak, Edo Fekonja, Srečo Pregelj, Maks Keržič, Dušan Janič in Mitja Redja. Naj omenim, da tudi mlajše selekcije tekmujejo v istoimenski ligi in prav tako zmagujejo. To potrjuje, da v TK Duplica, ki šteje 158 članov, poleg rekreativnega tenisa sodelujemo tudi na tekmovalnem nivoju. Mitja Redja Veterani Teniškega kluba Duplica :ni UM L-J1.I- sobota, 24. oktober // 19:00 // SD Galjevica Tekma 4. kroga 1. DOL za ženske CALCIT LJUBLJANA : KEMA PUCONCI sobota, 31. oktober//19:00//ŠD Kamnik Tekma 6. kroga 1. DOL za moške CALCIT VOLLEYBALL : PANVITA POMGRAD Ii sreda, k. november// 18:00 //ŠD Tivoli Tekma 6. kroga 1. DOL za ženske ' CALCIT LJUBLJANA: FORMIS UaMjem! WWW.OKKAMNIK-KLUB.SI Za Veronikinim v /^i v ••vi • I 1 se Cesnjiski tek V zadnjih dveh tednih sta v občini potekala dva teka pod okriljem Tekaškega pokala občine Kamnik. Na kamniških ulicah sta bila najhitrejša Katja Juhart in Luka Kramarič, na razmočeni tuhinjski progi pa Katja Kosmatin in Lado Kveder. Jasna Paladin, Aleš Senožetnik Kamnik, Češnjice - Že 7. Ve- ronikin tek, ki je bil letos prvič vključen v serijo Gorenjska, moj planet, je privabil rekordnih 280 tekačev. Organizatorji iz Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik so ga pripravili za tekače devetih starostnih kategorij, tekma pa je štela tudi za občinsko šolsko prvenstvo. Med mlajšimi deklicami in dečki sta prvo mesto na 500 metrov osvojila Maša Viriant in Nal Ilar, v teku na 1000 metrov med mlajšimi učenkami in učenci Ula Ilar in Miha Podbregar, na 2000 metrov med starejšimi učenkami in učenci Nuša Mali in Rok Sušnik, med dijaki na 4000 metrov pa Tjaša Vrta-čič in Matevž Planko. Absolutna zmagovalca na najdaljši, osem kilometrov dolgi progi sta postala Katja Juhart (28:04,26) ter Luka Kramarič (24:24,80). V Češnjicah so tekli že desetič Preteklo nedeljo je v Češnjicah potekal že deseti Češnji-ški tek - memorial Zdravka Berlica, ki je v sončnem vremenu privabil 79 tekmoval- cev in tekmovalk. Tek organizira ŠD Češnjice in od smrti člana organizacijskega odbora Zdravka Berlica -ravno na dan tekme - poteka v njegov spomin. Na najdaljši razdalji, 8800 metrov, se je pomerilo trideset moških ter sedem žensk. Kljub odličnim vremenskim razmeram pa je bila proga zaradi obilice dežja v preteklih dneh precej razmočena. Rekord, ki ga s časom 33:39 še vedno drži Gašper Bregar (KGT Papež), tako ni padel, vseeno pa so najhitrejši pritekli v cilj pod 40 minutami. Med moškimi je slavil Lado Kveder pred Denisom Sitarjem (oba ŠKD Mekinje) ter Metodom Močnikom. Med ženskami pa je s progo v nekaj manj kot 44 minutah opravila Katja Kosmatin, sledili pa sta ji Tadeja Knez in Nina Ora-žem (KGT Papež). Pred glavnim tekom so se pomerili dečki in deklice na 1500 metrov. Najhitrejši so bili Bor Gorjan ter Rok Podbregar (KGT Papež), med deklicami pa Maša Viri-ant (KDT Papež) in Nuša Mali. Nekoliko manj tekmovalno, a nič manj prizadevno so se s 400-metrsko razdaljo spopadli predšolski otroci. Cilj sta prva prečkala Anže Dernovšek in Reza Pišek. Tekmovalci na prvih metrih razgibane proge že desetega Češnjiškega teka / Foto: Aleš Senožetnik Veronikin tek se je v središču Kamnika začel s tekom mlajših deklic. / Foto: Jasna Paladin Srebrn začetek plavalne sezone V Kranju je v soboto, 10. oktobra, potekala uvodna tekma sezone v 25-metrskih bazenih Start 2015. Helena Končar Kamnik - Tekmovanja, kjer smo lahko občudovali nastope slovenskih, hrvaških in srbskih reprezentantov ter madžarskih olimpijcev, so se udeležili tudi plavalci prve selekcije Plavalnega kluba Kamnik s trenerjem Emilom Tahirovičem. Svojo formo so tako po začetku treningov v novi sezoni preverili Eva Bende, Maja Berlisk, Živa Dobrovoljc, Maja Helena Končar, Jernej Prebil, Lara Seretin, Žiga Škrjanc in Jan Uršič. Tekmovanje je bilo za kamniške plavalce v znamenju šestih srebrnih odličij, ki so jih osvojili Eva Bende v discipli- nah 50 m prsno, 100 in 200 m mešano v kategoriji deklic letnika 2004 in 2005, Jernej Prebil v disciplinah 100 in 200 m mešano v kategoriji dečkov letnika 2002 in 2003 ter Maja Helena Končar na 200 m mešano v kategoriji deklic letnika 2002 in 2003. Tudi ostali kamniški plaval- ci so z dobrimi nastopi in izboljšanimi osebnimi rekordi potrdili dober začetek treningov in najavili obetavno, a zahtevno sezono, saj še vedno vsak dan trenirajo v Radovljici, medtem ko čakamo na izpolnitev predvolilnih obljub - izgradnjo novega pokritega olimpijskega bazena v Kamniku. Člani Plavalnega kluba Kamnik 131 Kamniški OBČAN, petek, 23. oktobra 2015 Sport Evropski uspeh kegljačev Od 28. septembra do 3. oktobra je potekalo več mednarodnih pokalnih tekmovanj, ki predstavljajo enega izmed vrhuncev kegljaške sezone v mednarodnem merilu. Kamniški kegljači so se uvrstili na NBC pokal, kjer nastopajo tretje in četrto uvrščene ekipe državnih lig posameznih evropskih držav. Ekipa kamniških kegljačev na NBC pokalu (od leve proti desni), zgoraj: Matej Turk, Damjan Hafnar, Marko Oman, Klemen Mahkovic, Franci Grubar in spodaj: Jure Starman, trener Franci Spruk, Jakob Jančar, Peter Jantol in Žan Grm Patricija je evropska prvakinja Od i. do 4. oktobra se je reprezentanca Plesne zveze Slovenije v modernih tekmovalnih plesih udeležila Evropskega prvenstva v show dancu v Gibraltarju. Sestri Patricija in Neli Crnkovič osebni arhiv Peter Jantol Kamnik - Kamničani so na podlagi zelo dobrih rezultatov v ligaškem tekmovanju samozavestno in z visokimi cilji odšli v avstrijski Ritzing, kjer je tekmovanje potekalo. Kljub zelo zahtevnemu kegljišču so se dobro znašli in si prikegljali odlično 7. mesto v pestri mednarodni konkurenci. Za NBC pokal se je borilo 23 ekip iz štirinajstih evropskih držav. Za 4. mestom, ki še vodi v izločilne boje za pokal, je ekipa kamniških kegljačev zaostala le za 27 kegljev. Med Kamni-čani sta s svojima rezultatoma izstopala Klemen Mah-kovic s 606 podrtimi keglji in Damjan Hafnar, ki je s 617 podrtimi keglji postavil enega najboljših rezultatov na turnirju. Končno 7. mesto je za moško ekipo najboljši mednarodni rezultat. V državnem ligaškem tekmovanju je po odigranem 5. krogu 1. moška ekipa še brez poraza in vodi na lestvici 1. A Tjaša Žibert Duplica - Po dvanajst najboljših iz državne jakostne lestvice v petih starostnih kategorijah je nastopilo v prenovljeni telovadnici OŠ Marije Vere. Po oceni vodje tekmovanja, delegata namiz-noteniške zveze Janeza Zo-reta, je bil to najkvalitetnejši letošnji turnir v državi. V moški absolutni kategoriji je zmagal Andrej Godec z Mute, v ženski pa Janja Le-barič iz Murske Sobote. Pravico nastopa smo si z odličnimi predstavami v lanski sezoni priborili tudi kamniški igralci. Dosegli smo naslednje uvrstitve: 4. mesto Darja Grom (ženska Miha Štamcar Kamnik - Naslov državnih prvakinj bo za calcitovke tudi v letošnji sezoni osnovni cilj. Prvič zaradi igranja v ligi prvakinj in drugič zara- moške lige. Kegljačice so v zadnjih dveh krogih 1. A ženske lige dosegle dve zaporedni zmagi in se počasi vzpenjajo po lestvici, kjer trenutno di selitve v Ljubljano. »Že na začetku sezone nam je bilo rečeno, da obstaja velika možnost, da se bomo preselile v Ljubljano, zato to za nas ni bilo presenečenje. V Ljubljano smo se preseli- zasedajo 7. mesto. Rezultat-sko iz tekme v tekmo napredujejo tudi kegljači 2. in 3. moške ekipe, ki v svoji ligi zasedajo 6. in 5. mesto. Omeniti le zaradi financ, dvorane in drugih pogojev,« je o spremembi kraja igranja tekem in treningov Calcitovk dejala Kamničanka Vrhovniko-va, ki se že veseli novih izkušenj v najmočnejšem klubskem tekmovanju v Evropi. »Vse odbojkarice v Sloveniji si želijo igrati v ligi prvakinj in lepo je biti del te zgodbe. To bo za nas največji preskok do zdaj in videli bomo, kako se bomo znašle. Zmag ne moremo obljubljati, saj bomo igrale proti samim uveljavljenim ekipam, ki imajo že izku- je potrebno vedno boljše predstave mladincev in kadetov, med katerimi po prvih petih krogih izstopata Klemen Končnik in Andraž Babnik. absolutna kategorija), 6. Gregor Svetec (moški do 40 let), 6. Željko Duric (moški 50-60 let), 8. Tadej Zelič (moški 40-50 let), 8. Ivo Zelič (moški nad 60 let), 11. Tone Starc (moški 40-50 let) in 12. Iztok Polak (moški 40-50 let). Podelili smo dva pokala, 25 kolajn in petnajst diplom. Zahvalni pokal za podporo in prispevek k razvoju namiznega tenisa v občini smo podelili ravnateljici OŠ Marije Vere Violeti Vodlan, ki nam ob tovrstnih tekmovanjih vedno stoji ob strani. Vsi prisotni so pohvalili pogoje in izvedbo tekmovanja, za kar so zaslužni marljivi člani Namiznoteni-škega kluba Kamnik. šnje v ligi prvakinj. Vendar v vsej tej evforiji ne smemo pozabiti, da je državno prvenstvo vendarle naš osnovni cilj,« opozarja. Odbojka-rice Calcita Ljubljane bodo svojo prvo tekmo v ligi prvakinj igrale 29. oktobra, ko bodo v Tivoliju gostile poljski Atom Trefl Sopot, 26. novembra bodo igrale s turško ekipo VakifBank Istanbul, 19. januarja pa še z italijansko ekipo Igor Gorgonzola Novara. Vrhov-nikova si še želi, da bi jih kamniški navijači spremljali tudi v Ljubljani. Vanda Klopčič Kamnik - Kamničanka Pa-tricija Crnkovič iz Društva Kazina Ljubljana je v finalu z vrhunskim nastopom premagala evropsko konkurenco in osvojila naslov evropske prvakinje. Koreografija z naslovom Je suis malade je delo trenerja in koreografa Mitje Popovskega. Njeni mlajši sestri Neli se je v mladinski kategoriji prav tako uspelo uvrstiti v finale in osvojila je odlično 4. mesto s točko Letter to my love trenerke in koreografinje Mirjam Podobnik. To je njeno prvo leto v mladinski kategoriji. Obe sta bili navdušeni nad organizacijo prven- Jasna Paladin Kamnik - Člani kamniškega gorsko-kolesarskega kluba Calcit Bike Team so tudi uradno odprli progo »pump track«, ki ob Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra privablja vse več kolesarskih navdušencev. Progo je zrisal nekdanji slovenski reprezentant v olimpijskem krosu Anže Bizjak, za končno obliko pa so člani kluba, ki so jim na pomoč priskočili tudi sponzorji, L 1 stva in gostoljubnostjo domačinov. Neli je takole strnila vtise: »Tekme sem se izredno veselila. Cilj priti čez prvi krog je bil glavna smernica, iz kroga v krog pa je bila želja večja. Konkurenca je bila velika, vsa dekleta so dajala od sebe 100 odstotkov, plesati z njimi v finalu in osvojiti četrto mesto je neprecenljivo. Organizacija je bila čudovita, tako kot sam Gibraltar. Navdušena sem nad odnosi, ki smo jih med seboj pokazali plesalci. Upam, da se še kdaj vrnem v Gibraltar.« Počitka pa zanju še ni, saj ju čaka še svetovno prvenstvo konec novembra, ki bo letos v Riesi v Nemčiji. potrebovali dva meseca dela in 530 ton materiala. V klubu obljubljajo, da je še nekaj prostora za napredek in izboljšave. Še letos bodo skušali dodati ovire, naslednje leto pa vrhnjo plast. Uradno odprtje so združili s klubskim piknikom ob koncu sezone in neuradno tekmo, na kateri se je pomerilo približno trideset tekmovalcev. S progo je najhitreje opravil član kluba Aljaž Zore, ki je za dva kroga potreboval manj kot 18 sekund. Aljaž Zore in Jan Balantič, redna obiskovalca kamniškega »pump tracka« Namiznoteniški TOP 12 V Kamniku je 11. oktobra potekal turnir TOP 12 Republike Slovenije za veterane in rekreativce. Tilen, Ivo in Tadej, igralci Namiznoteniškega kluba Kamnik Zmag ne obljubljajo Le še nekaj dni nas loči do prve tekme odbojkaric Calcita Ljubljane v ligi prvakinj. Z nestrpnostjo jo pričakuje tudi Petra Vrhovnik, ki je v letošnji sezoni kapetanka aktualnih državnih prvakinj. Na »pump tracku« najhitrejši Aljaž Zore 12 Kamniški OBČAN, petek, 23. oktobra 2015 Nekdanja bolnišnica spet bolj dostopna Člani Kulturno zgodovinskega društva Triglav so na novo uredili dostop do nekdanje partizanske bolnišnice v dolini Kamniške Bele in pred dnevi pripravili spominski pohod do tja. Zanimivosti Izdelal leseno maketo kapelice Franc Obolnar, 80-letnik iz Vrhpolj, izdeluje lesene makete kamniških cerkva, toplarjev in še marsikaj drugega. Les je moje življenje, pravi. Franc Obolnar z maketo malograjske kapele Aleš Senožetnik Vrhpolje - Pred kratkim je izdelal meter in pol veliko leseno maketo kamniškega simbola, kapelice na Malem gradu. Ujeli smo ga, tik preden jo je odpeljal prijatelju, saj gre za darilo za rojstni dan. Za končni izdelek je potreboval kar 200 ur dela. Pomagal si je s fotografijami, vseeno pa je šel kapelico med izdelavo nekajkrat pogledat kar v živo, saj fotografija vendarle ne pokaže vseh podrobnosti. To je že njegova četrta maketa kamniških cerkva, izdeluje pa tudi makete toplarjev. Franc Obolnar tudi sicer svoje upokojenske dni rad preživlja v mizarski delavnici. Čeprav se ni nikoli šolal za mizarja, se je lotil in izdelal lično kuhinjo ter leseni strop v spalnici. Ravno pri stropu pa mu je malce ponagajalo, saj je padel z lestve. Na srečo je pristal na postelji, tako da se ni huje poškodoval. Vendar Franc tudi na to nerodnost gleda s pozitivne plati in ga ni ustavila, da se ne bi še naprej posvečal svojemu ljubemu hobiju. »Že od nekdaj uživam v oblikovanju lesa. To je moje življenje,« se zadovoljno zasmeji, preden se poslovimo. Jasna Paladin Kamniška Bistrica - V kamniški občini je bilo med drugo svetovno vojno več kot deset partizanskih bolnišnic, za katerimi sledi vztrajno izginjajo, člani Kulturno zgodovinskega društva Triglav pa so poskrbeli, da je ena spet lažje dostopna. Bolnica Pod skalami ali nad Kopišči, kot so jo imenovali domačini, je v preteklosti že bila označena, a žledolom pred dvema letoma je dostop Bojan Pollak Nepal po potresu -pomoč na recept? Aprila letos je bil v Nepalu močan potres, ki je zahteval več tisoč življenj in povzročil ogromno materialne škode. Slovenci smo se na to nesrečo odzvali zelo pozitivno in že takrat priskočili na pomoč. Med drugimi je tja odšla zdravnica Anda Perdan in dober mesec dni neposredno pomagala ponesrečenim. Vendar se običajno zgodi, da takoj ob nesreči še pomagamo, ko mine nekaj časa, pa kar pozabimo, da ljudje še potrebujejo pomoč. Letos oktobra je odšla v Nepal jubilejna odprava ob 40. obletnici vzpona čez južno steno Makaluja, s katerim smo takrat stopili ob bok največjim alpinističnim narodom. To priložnost so izrabili tudi za to, da so prizadetim osebno nesli pomoč, ki so jo do takrat zbrali. Zato je zdravnica Anda Perdan v petek, 2. oktobra, v Klubu Kino dom Doma kulture Kamnik ob diapozitivih čustveno podelila svoja doživetja in razmišljanja o tem, kaj vse je doživela ob pomaganju v Nepalu po potresu. Njeno izva- do tja ponekod močno otežil. Glavnino delovne akcije so člani opravili že na dan državnosti, ko so požagali drevje, odstranili veje, na novo zarisali oznake, namestili označevalne table ter vpisno knjigo, 10. oktobra pa so pripravili še spominski pohod, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo okoli trideset pohodnikov. Kot je zbranim predstavil pobudnik akcije Miro Potočnik, je bila partizanska bolnišnica postavljena leta 1943 janje sta dopolnili Vlasta Ku-naver, tudi zdravnica, in Marinka Koželj - Stepic, ki pa sta bili v času potresa v Nepalu in sami doživeli vso katastrofo. Poslušalci so po svojih možnostih darovali prispevke za prizadete, Dom Kulture Kamnik pa je omogočil brezplačno uporabo dvorane. Odprava v Yosemite Ko se gre sedaj plezat v ZDA, bi težko rekli, da je to odprava v klasičnem smislu, vendar je še vedno določen izziv, posebej še, če se tja odpravljajo mladi alpinisti, člani AO PD Kamnik Blaž Gladek, Marko Gradišnik in Alen Voljkar ter starejši pripravnik Žiga Oražem. V Ameriko so odpotovali 2. oktobra, vrnejo se predvidoma 26. oktobra. Njihov cilj je plezanje v velikih kopnih stenah v svetovno znanem centru, najprej tehničnega, nato pa tudi prostega plezanja, v narodnem parku Yo-semite v Kaliforniji. Odprava Rolvaling Prvega oktobra je odšla v predel Rolvaling v vzhodnem delu osrednjega Nepa- in je delovala vse do konca vojne. Sestavljali so jo nadzemna baraka, ambulanta, spalnica za ranjence z dvajsetimi posteljami, kuhinja z betonskim skladiščem in tri mitralješka gnezda za obrambo. V bolnišnici se je zdravil tudi ranjeni zavezniški pilot Otto Hinds, ki je bil sestreljen na Mali planini in je kasneje umrl, pokopan pa je nekaj sto metrov stran. Dogodke danes na kratko opisuje spominska plošča, ki so jo odkrili že leta 1988, la slovenska odprava, v kateri so Luka Stražar in Blaž Kramer iz Akademskega AO ter Ambrož Bajde in Matej Mučič iz AO Kamnik. Vrnitev je predvidena za 3. november. Najvišji vrh tega predela je Melungce (7134 m), na katerega sta se kot prva povzpela leta 1992 Andrej Štremfelj (AO Kranj) in Marko Prezelj (AO Kamnik). Na tem območju je tudi veliko vrhov višine čez 6000 m, v katerih je še ogromno zanimivih nepreplezanih sten. V katero od njih se bodo člani odprave podali, bodo odločili na kraju samem. Za aklima-tizacijo naj bi se povzpeli na 5925 m visoki Ramdung. Je pa eden od namenov te odprave tudi pridobivanje izkušenj. Nogomet na najvišji ravni Glede na vremensko napoved za nedeljo, 4. oktobra, se ni vedelo, kakšno bo vreme na Korošici - v vzhodni Sloveniji naj ne bi bilo padavin, za osrednjo pa so napovedovali tudi padavine. Pokazalo se je, da je bila meja padavin malo vzhodneje od Korošice. Tako je bil dostop in sestop suh, na Korošici ob njej sta predsednik društva Jernej Brajer in Miro Potočnik položila venec. Srečanje so zbrani popestrili s kulturnim programom, zaključili pa z malico pri Jurju. V prihodnje nameravajo člani društva postaviti še večji pano z več informacijami, da bodo - kot poudarjajo -tudi mlade družine, ki obiskujejo priljubljeni slap Orglice, le streljaj od tam, vedele, kaj se je dogajalo pred sedemdesetimi in več leti. pa je bilo megleno in občasno deževno. A to ni preprečilo najbolj zagretim, da se ne bi pomerili v nogometni tekmi med Kranjci in Štajerci, že 37. leto zapored. Žal je bil tudi tokrat odziv na Štajerskem živečih Štajercev minimalen, zato so štajerske barve zastopali na Kranjskem živeči Štajerci. Vendar danes ni pomembno, od kod so igralci, bistveno je samo, če ima klub dovolj denarja, da jih kupi ... Tekma se je začela točno opoldne, trajala je dvakrat po 10 minut s podaljškom treh minut, ker je včasih žoga odletela tako daleč v meglo, ki je bila tako gosta, da se ni videlo od enega gola pa do drugega, pa čeprav je bilo med njima samo 36 korakov, da se je bilo skoraj za bati, de se bo tisti, ki je šel ponjo, izgubil. PD Celje Matica je priskrbelo gole, ki pa so bili za to tekmo malo prirejeni, saj ne samo da ni bilo avta, tudi vratarja ni bilo. Moštvo Kranjcev je vodil Lado Kladnik, moštvo Štajercev pa Vital Vek. Obe moštvi sta se srčno borili, kar je povzročalo salve smeha, na koncu so pa slavili Štajerci, ki so Kranjce premagali z rezultatom 1:0. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Trg talcev 1, Kamnik Tel.: 839-73-45 V naši prodajalni smo za vas pripravili široko in ugodno ponudbo: • VSE ZA UREDITEV GROBOV -MAČEHE IN NAGROBNI PESEK • OKRASNIH ČEBULNIC IN TRAJNIC • VRTNEGA ORODJA IN OPREME • KRMIL, KRMILNIH KOMPONENT ZA DOMAČE ŽIVALI IN VSE ZA MALE ŽIVALI • GOSPODINJSKI IN INDUSTRIJSKI PLIN • VSE ZA KOLINE UGODEN ODKUP KRAV, BIKOV IN TELIC ZA IZVOZ TEL: 01 831 76 28 ali GSM: 041 612 646 Odpiralni čas trgovine: ponedeljek-petek 7.30-18.00 sobota 7.30-12.00 nedelja in prazniki zaprto Bolnišnico in dogodke izpred sedemdesetih let je zbranim predstavil pobudnik akcije Miro Potočnik. Udeleženci spominskega pohoda do nekdanje partizanske bolnišnice v dolini Kamniške Bele Planinski kotiček 133 Kamniški OBČAN, petek, 23. oktobra 2015 Zanimivosti Skupaj skozi cilj maratona Tisti, ki tečemo maraton, vemo, da maraton ni zgolj razdalja 42,195 kilometra. Maraton smo ljudje, ki se mesece in mesece pripravljamo in trdo delamo za dosego svojega cilja. Avtorica prispevka s svojim možem Janezom / foto: osebni arhiv Ema Hribovšek Kamnik - Ko si vsakodnevno vzamemo čas za trening, tečemo, izvajamo intervalne treninge, delamo na moči, se posvetimo pravilnemu prehranjevanju in se z vsem srcem posvetimo uresničevanju svojih sanj. Maraton sestavljajo tudi navijači, zaradi katerih je marsikateri kilometer lažje preteči, prostovoljci in organizatorji, ki poskrbijo, da maraton sploh obstaja. Hvala vam vsem! Spomini na lanski maraton Naglo se nam približuje 20. Ljubljanski maraton, sama pa se še vedno rada spominjam lanskega, ki je bil moj prvi. Bilo je čudovito, nekoliko hladno jutro, ko sva se z možem Janezom z navdušenjem v srcu odpeljala naproti mojemu življenjskemu cilju, da do 42. leta pretečem svoj prvi maraton. Mi bo uspelo? Bodo moje noge zdržale? Pa sklepi in mišice? Kaj se bo dogajalo v moji glavi? Bilo je mnogo vprašanj, na katera nisem poznala odgovorov. V svojem srcu sem bila mirna in srečna, da je naposled le prišel ta dan, ki sem ga čakala vso pomlad in poletje, dan, na katerega sem se mesece pripravljala in za katerega sem živela. Začutila sem nepopisno srečo in milost, da se ga sploh lahko udeležim. Kljub skrbem sem čutila olajšanje, saj sem se zaveda- la, da bo ob meni »sopotnik«, ki me bo vodil, bodril in dihal z menoj na vsakem metru. To je bil moj mož, ki je v dobre pol leta pretekel kar tri maratone. Zdaj veste, zakaj je bil strah, da mi ne bi uspelo, odveč. Ura je odbila 10.30. Čakali smo v četrti coni. Maraton se je začel, mi pa se več kot 10 minut nismo premaknili. Maratonci smo se ves ta čas spodbujali ter prestopali z ene noge na drugo, ker je bilo ozračje hladno. Končno smo se začeli premikati. Kar nisem mogla verjeti, da tečem svojim sanjam naproti. Janez je ves čas tekel ob meni in sledil mojemu tempu. Vse do 21. kilometra sva porabila od pet do šest minut za vsak kilometer. Korak je bil lahkoten, brez napora. Približali smo se polovici razdalje. Takrat sem se zavedala, da ne bom zavila levo, kjer se konča polmaraton. S še večjim veseljem in zagonom sem se pognala proti cilju 42 kilometrov. Korak sem pospešila, v srcu sem začutila nepopisno srečo, po licih so mi začele polzeti solze sreče, da lahko tečem, da to zmorem. 25 kilometrov sem pretekla brez težav, minili sta dve uri in pol, odlično sem se počutila, kar naenkrat pa postanejo noge težke, korak se upočasni, postane mi sla- bo. Sem se preveč oborožila z ogljikovimi hidrati? Bom morala odnehati? Pred menoj je še slabih 17 kilometrov. Bom zdržala? Mi bo uspelo? Postaja vedno huje in huje, metri se začnejo vleči, razdalji ni in ni konca. Kje je cilj? Cilj, ki sem si ga tako želela Naj odstopim? Naj začnem hoditi? Zakaj mi je tega treba? Bom lahko premagala bolečino in slabost? V glavi se mi pojavlja množica vprašanj. Takrat pa ob sebi zaslišim glas, ki mi vzklika: »Dajmo, gato negro! Uspelo ti bo! Si že čez polovico.« Zdrznila sem se. Kakšne neumnosti sploh premišljujem, če vem, da zmorem. Hvala možu za vse besede, ki mi jih govori, za vso motivacijo, hvala, ker ves čas teče z menoj ter me bodri. Janez me prime za roko in korak postane lahkotnej-ši. V malo počasnejšem tempu končno le pride 35. kilometer. Ponovno okrepčilna postaja, kjer pijem, si vzamem banano in čokolado. Samo še ena postaja in maratona bo konec, samo še sedem kilometrov in bom na cilju. Ponovno nastopi kriza, vse me boli in mi je slabo. Zavedam se, da se z bolečino moje telo znebi lastne šibkosti. Ob poti vidim invalide. Zavem se, da oni ne morejo hoditi, sama pa lahko tečem. Zaslišim učenca, ki vzklika: »Bravo, učiteljica!« Spomnim se male nečakinje, ki se je pred mesecem borila za življenje, ko je pri-jokala na svet. Ponovno se zaženem, hočem nadaljevati in končati maraton. Zadnji kilometri se vlečejo. Ni in ni konca. Še malo pa bom na cilju! Pred menoj je tabla, na kateri piše 40 km. Še po stari Ljubljani in v cilj. Ne, ne dam se. Zmorem in vem, da lahko. V telesu začutim energijo. Noge se same premikajo in me nesejo cilju naproti. Zavijem na Dunajsko cesto. Še zadnja ravnina in cilj je pred menoj. Janez se mi nasmeje in vzklika, da je ponosen name. Tudi sama sem ponosna nase. Podava si roke in skupaj pretečeva ciljno črto ma- ratona. Uspela sem! Obja-mem moža in po licih se mi ponovno vlijejo solze. Jokam glasno, kot jokajo mali otroci. To je jok sreče in zadovoljstva. Premagala sem razdaljo 42 kilometrov, premagala sem sama sebe. Sreča je nepopisna Zakaj sploh tečem? Večkrat me kdo vpraša, zakaj sploh tečem. Zakaj maraton? Odgovor je preprost, poskusite in boste dobili odgovor. Tečem zato, ker pri tem uživam, tek me osvobaja. Ko tečem s srcem, mi tek pomaga odkriti svoj notranji mir. Ne spomnim se niti enega trenutka, ko bi se po teku počutila slabše kot pred njim, prej obratno. Tečem, da spoznam, kako daleč lahko grem. Pri teku vedno pridem do ciljne črte, raziskujem nove kraje in pridobivam nove izkušnje. Tečem v naravi, kjer vdihu jem sveži zrak. Tek me preprosto pripelje tja, kjer si želim biti. Ne želim prepričevati, lahko le svetujem - poskusite in se prepričajte. Vedno mi je v veselje, da lahko tečem skupaj s svojim možem. To naju zbližuje, krepi najin odnos in ljubezen. Srečna sem, ker vem, da na svoji poti nisem sama. In tekla bom, dokler bom lahko! V nedeljo, 25. oktobra, bo že 20. Ljubljanski maraton. To bo že moj tretji. Mi bo ponovno uspelo? Zaključil odlično sezono Kamničan Matej Hribar je tudi letošnjo tekaško sezono v začetku oktobra zaključil v svojem stilu - z dvema pretečenima ultra trail maratonoma, zato se na zaslužen počitek odpravlja nadvse zadovoljen. Jasna Paladin Kamnik - Triinštiridesetletni Matej Hribar je tudi letos pretekel več sto kilometrov, še posebej živi pa so še spomini na njegovi zadnji dve tekmi - SLO100 na Postojnskem 18. septembra, kjer je pretekel 110 kilometrov, in Valamar trail na vzhodni obali Istre zgolj dva tedna kasneje, kjer si je izbral 53-kilometrsko traso s 1600 metri navzgor in toliko navzdol. »Ker sem na zadnjih dveh ultra tekmah (Ultra trail pu-šeljc, Grossglockner ultra trail) zaradi vremenskih in zdravstvenih težav odstopil, sem si v Postojni želel predvsem povrniti samozavest in priti v cilj. Za 100 milj nisem bil pripravljen, zato sem izbral no-kilometrsko traso s 4100 višinskimi metri vzpona. Iz centra Postojne, kjer smo startali, nas je proti Ja- vorniku odteklo zgolj 37 iz petih različnih držav, na obeh razdaljah! Verjetno je organizator pričakoval več prijav, a je marsikoga odvrnilo tudi to, da velik del trase poteka na območju, kjer do-mujeta rjavi medved in volk. Zato je bil del priporočene opreme tudi zvonček, ki bi predvsem v nočnem delu tekme plašil ti dve živali. Sicer pa, koliko jih poznate, ki bi v trdi temi tekli po samotnih poteh snežniških gozdov? Ali pa bolje, koliko jih poznate, ki to počno v gozdu za svojo hišo?« pravi Matej, ki tekmo opiše kot fizično in psihično zelo zahtevno in neprimerno za vse, ki se v temi počutijo neprijetno. »Če sem prvo manjšo krizo doživel, ko me je vročina zde-lovala na vzponu proti Slivnici, je bila druga na Šilentabo-ru neprimerno težavnejša. Želodec je izvrgel tisto malo, kar je bilo v njem, in z veliko muko sem mu z majhnimi grižljaji uspel vrniti toliko goriva, da sem se lahko po tričetrturnem postanku nekako odvlekel in manj tekel do 16 km oddaljenega cilja. Bolj kot s časom (19 ur in 4 minute) in 7. mestom sem lahko zadovoljen s tem, da sem cilj dosegel in tako tudi zaupanje vase.« In poln pozitivne energije je dva tedna kasneje stal na novem startu nove ekstremne preizkušnje. Valamar trail je na 73-kilometrski razdalji premagal že lani, letos pa se je podal na dvajset kilometrov krajšo pot. »Prav nobenih drugih pričakovanj nisem imel, kot da tekmo, zadnjo v tej dolgi sezoni, zaključim. Utrujeno telo in pomanjkanje časa za kvaliteten trening ob jesenskem stopnjevanju službenih obveznosti mi nista dovoljevala, da bi razmišljal drugače. Po SLO100 sem v Kamniški Bistrici odtekel le en sproščen uro in pol dolg tek. Že od samega starta mi je šlo zelo dobro in takšno konstantnost sem želel obdržati do cilja. Osebje okrepčevalnice na 31. km me je presenetilo s podatkom, da sem na drugem mestu, ki sem ga držal tudi v Labinu na 38. km. Daleč pred menoj je zmagi v objem tekel dober tekaški prijatelj iz Moravč, Aljoša Smolnikar, ki je tudi suvereno zmagal s fantastičnim časom 4:49:53! Ker sem po svoji lastni napaki zgrešil dobro označeno stezo, me je pred zadnjo vodno postajo na 45. kilometru prehitel Hrvat Jertec in me potisnil na končno in zame odlično tretje mesto. S časom 6;oi sem za njim zaostal za dobri dve minuti,« pa nam je Matej strnil še občutke z zadnje letošnje tekme. .v Matej Hribar na cilju 110 km dolge tekme SLO100 14 Kamniški OBČAN, petek, 23. oktobra 2015 Prireditve Prireditve v oktobru in novembru Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 jo, tic@kamnik-tourism.si Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v oktobru? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si. ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Sobota, 24. oktobra, od 8. do 13. ure, Glavni trg Tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in Eko Tradicionalna živilska tržnica v mestnem jedru, tokrat izjemoma zaradi praznikov prestavljena na en teden prej. Sobota, 7. novembra, od 8. do 13. ure, Glavni trg Martinova tržnica Pokušina mladega vina in tradicionalnih Martinovih jedi s spremljevalnim kulturnim programom KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Torek, 27. oktobra, ob 19. uri, dvorana knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Pogovor dr. Zdenke Čebašek Travnik z dr. Manco in Tino Košir o knjigi Darovi minevanja Sreda, 28. oktobra, ob 19. uri, Knjižnica Komenda Indija skozi prostovoljstvo - potopisni večer O poletju, ki so ga kot prostovoljci preživeli v Gujaratu in Kalkuti bo predavala Uršula Vratuša Globočnik. KUD IVAN CANKAR ŠMARTNO V TUHINJU Petek, 6. novembra, ob 19. uri, Dom kulture Kamnik Uprizoritev komedije Moj Vinko, avtorja Antona Žumbarja Vstopnice na voljo v TIC Kamnik, Mercator centru, Verigi in Domu kulture Kamnik. TERME SNOVIK Petek, 30. oktobra, od 17. do 19. ure Izrezovanje pravih buč Najbolj strašne buče bodo nagrajene. Sobota, 31. oktobra, od 20. do 22. ure Sežig čarovnice in kostanjev piknik MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 11. novembra, ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Maistrov večer: dr. Bojan Balkovec, Vladamo si sami. Predavanje bo predstavilo delo prve slovenske vlade, imenovane Narodna vlada SHS v Ljubljani, in njene naslednice Deželne vlade od 31. oktobra 1918 do julija 1921. DOM KULTURE KAMNIK Sreda, 28. oktobra, ob 21.30, Klub Kino dom Swinging Kamnik Plesni swing večer, vstop je prost! Četrtek, 5. novembra, ob 17.00 in 18.30, Velika dvorana DKK Zavod Bufeto - Mala šala cirkusa (cirkuška predstava) Abonma Kam'ncek in za izven, vstopnina: 5 evrov Torek, 10. novembra, ob 20. uri, Klub Kino dom Večer stand up komedije Abonma stand up in za izven, vstopnina: 5 evrov Sreda, 4. novembra, od 16. do 18. ure, KIKštarter Podjetniško svetovanje ob kavici Podjetniško svetovanje v sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana, namenjeno začetnikom v podjetništvu MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Petek, 23. oktobra, ob 21. uri Klubski maraton Radia Študent Novi bendi, izbrani na najbolj znanem natečaju za nove skupine Petek, 30. oktobra, ob 21. uri Jegulja, Astrid Lindgren, Dickless Tracy Stoner/rock/grind/death metal večer Enajsto srečanje pevskih prijateljev Kamnik-Člani Delavskega kulturnega društva Solidarnost Kamnikvabijo na 11. srečanje pevskih prijateljev, ki bo vdvo-rani nad kavarno Veronika jutri, 24. oktobra, ob 19. uri. V programu bodo nastopili Otroški pevski zbor Vrabčki pod vodstvom Marine Aparnik, ženski pevski in moški pevski zbor DKD Solidarnost (zborovodji Marko Tiran in Uroš Go-renc), ženska vokalna skupina Brinke iz Grosuplja, Trio klarinetov pihalnega orkestra DKD Solidarnost in moška vokalna skupina Fantje iz Razborja. Program bosta povezovala Zlatka Levstek in Martin Gorenc. Spominska maša na Kopiščih Kamniška Bistrica - V soboto, 31. oktobra, bo ob 14.30 v kapeli v Parku spomina in opomina na Kopiščih spominska maša za vse žrtve vojne in revolucionarnega nasilja na Kamniškem. Somaševanje duhovnikov kamniške dekanije bo vodil akademik dr. Janez Juhant. Po maši bo zbrane nagovorila upokojena profesorica kamniške gimnazije Tina Romšak. Metode delovanja Udbe Kamnik - Društvo sv. Jakoba in Društvo Demos na Kamniškem vabita na večer z naslovom Metode delovanja Udbe, o katerih bo govoril mag. IgorOmerza, raziskovalec arhivov in avtor del o tej tematiki. Z njim se bo pogovarjal mag. Martin Lisec. Prireditev bo nocoj, 23. oktobra, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku. Martinov pohod do Budnarjeve domačije Zgornje Palovče - Člani Turističnega društva Kamn k vabijo na tradicionalni Martinov pohod od Puba Pod skalo do Budnarjeve domačije, ki bo v nedeljo, 8. novembra, z začetkom ob 10. uri. Na startu vas bo pričakala dobrodošlica, na cilju pa se boste lahko ogreli ob odprtem ognju in posladkali s palovškim kostanjem. Kontakt: 051/336-516 (Grega). Izrazno razpoložene buče Bogata jesenska paleta barv in prava svetloba ob lepem sončnem dnevu obarvajo Arboretum v nepozaben sprehod in doživetje. A v oči še posebej bode oranžna barva buč, ki daje piko na i jesenskemu razpoloženju v parku. Se Arboretum že pripravlja na noč čarovnic? Bojana Klemenc Volčji Potok - Jesen je zagotovo čas buč. Jedilne buče dobro popestrijo jedilnik okrasne buče pa polepšajo okolico. Tega se v Arboretumu še kako dobro zavedajo, saj že vrsto let s pričetkom jeseni pa vse do zadnjega oktobra za obiskovalce pripravljajo razstavo buč, letos tudi okrasnega zelja, ki z zanimivimi instalacijami krasi park v bližini upravne stavbe. Prijetno jesensko razpoloženje tokrat pričarajo izrazni obrazi bučnih duhcev. Na sprehodu po parku nas duhci enkrat do-brovoljno nasmejejo, drugič razžalostijo ali se kislo smejijo. Za vsakogar se najde pravi poslikan obraz! Bučam raznoraznih oblik in sort družbo v koritih in gredicah po parku dela tudi okrasno zelje, ki predstavlja čudovito jesensko popestritev vrtov, balkonov in okrasnih posod. Ste vedeli, da je to okrasno zelje pravzaprav tudi užitno? Na noč čarovnic se bo Arboretum spremenil v Začarani park z izrezljanimi podobami buč, na tekmovanju pa se bodo izbirale tri najbolj izvirno izrezljane buče, goreče svečke v bučah pa bodo drevored spremenile v začaran bučored. V Arboretumu ravno v tem času pripravljajo vrtove v parku na zimo, hkrati pa že skrbijo, da bodo ti urejeni in cvetoči tudi spomladi. NOVI PEUGEOT 208 MOTION D EMOTION RODEX d.o.o.. Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 PEUGEOT KONCESIONAR LETA 2014 Sreda, n. novembra, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Špas teater - Moški so z Marsa, ženske so z Venere Monokomedija z Denisom Avdičem Vstopnina: 20 evrov/18 evrov KIKŠTARTER Sreda, 28. oktobra, ob 19. uri KIK Off- Prihodnost kamping turizma - glamping Predstavitev, vstop prost! Torek, 3. novembra, ob 18. uri KIK In - Socialna omrežja za podjetnike Delavnica, prijave na kik-starter@kotlovnica.si. Torek, 10. novembra, ob 18. uri KIK In - Osnovna spletna optimizacija Delavnica, prijave na kik-starter@kotlovnica.si. www.208energy.com/si-si PREBUDITE SVOJO NOTRANJO ENERGIJO Z NOVIM PEUGEOTOM 208 program ugodnosti AVTOMATSKA KLIMATSKA NAPRAVA / KOVINSKA BARVA / VECFUNKCIJSKI ZASLON NA DOTIK PEUCE OT Fmpo«o£* Total Ponudba velja za peugeot 208 Active 1,2 z avtomatsko klimatsko napravo, kovinsko barvotervečfunkcijskim zaslonom na dotiki. Ponudba je veljavna do 31. 12. 2015. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranjeza vozilo 208 Active (1,2 82) - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV 13.869 EUR; mesečni obrokje 99 EUR pri 28,73 % pologu in ročnosti 48 mesecev; zadnji obrok 37 % od maloprodajne cene vozila; DDVje obračunan vobrokih; EOM na dan 22 .07. 2015 znaša 0 % in se spremeni, čese spremenijo elementi izračuna; stroški odobritve financiranja znašajoO %; skupna letna obrestna mera je 0%; financirana vrednost 9.884 EUR; skupni znesekza plačilo 13.869 EUR; stranka prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km; pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Peugeot Financiranje omogoča do 50 % popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,2 do 4,5 L/100 km. Izpuh CO2: od 97 do 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši topLogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. 15 Kamniški OBČAN, petek, 23. oktobra 2015 Zahvale Tekaški dan v Termah Snovik Snovik - V soboto, 10. oktobra, so v Termah Snovik organizirali tekaški dan, kjer se je zbralo enajst tekačev in tekačic. Tekaški dan je vodil Bernard Jarc, tekaški trener in diplomirani kondicijski trener. Na dopoldanskem treningu so tekači spoznavali lepote tuhinjske doline ob 15-kilometrskem teku. Sledilo je kosilo in predavanje o načrtovanju treningov. Popoldne so tekače čakali intervalni teki. Za konec dneva je sledila sprostitev in kopanje v termalnih bazenih. Vsem tekačem želimo čim uspešnejši nastop na Ljubljanskem maratonu. B. J. Osvežitveni tečaj francoščine Kamnik - V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik bodo danes, 23. oktobra, ob 17.30 pripravili prvo srečanje osvežitve-nega tečaja francoščine, ki bo sicer potekal še 30. oktobra ter 6. in 13. novembra. Tečaj bo vodila profesorica francoščine Meta Lah. Tečaj je primeren za tiste, ki ste se francoščine že učili, vsebuje pa ponavljanje jezika s pomočjo izvirnih gradiv, besedil in pesmi ter ponavljanje ustnega in pisnega sporočanja. Prijave zbirajo v knjižnični čitalnici ali po telefonu št. 01 320 55 83, kjer boste dobili tudi dodatne informacije. Število mest je omejeno, udeležba pa je brezplačna. J. P. Mali oglasi PODARIM OHRANJENO PISALNO MIZO ZA RAČUNALNIK. T: 8347 052, POLJANŠEK Roman o kraški družini Jakomin (1914-1917) so navdihnili spomini na prvo svetovno vojno. Pisatelj pa bolj kot vojni, ki se odvija na Krasu, pozornost posveča ljudem in njihovi usodi. Trda vezava, 320 strani. Redna cena knjige je 32,10 EUR. Pisatelj Ivan Sivec je za knjigo ponudil posebno ceno: če jo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Poštnin» Gorenjski Glas Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa Pokličite: 04/201 42 41 ali pišite: narocnine@g-glas.si Gorenjski Glas ZAHVALA Lovci so se poklonili ti z zeleno vejico, lovski rog pa ti zatrobil večno je slovo. Svojo življenjsko pot je v 91. letu starosti sklenil naš oče, tast, stric, dedek in pradedek Stanislav Juteršek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem Filca in vsem, ki ste nam v trenutkih slovesa stali ob strani, darovali cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja LD Sela, ki so ga pospremili z lovskimi častmi, g. Štrajharju za ganljive besede slovesa. Hvala tudi ZD Kamnik, g. Jermanovi in sestri Mateji, infekcijski kliniki Ljubljana. Hvala g. patru za opravljen obred, pevcem Grm, trobentaču in ZB Kamnik. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpel sem, le večni mir mi zaželite. V 68. letu se je poslovil naš dragi mož, oče, ata in brat v Janez Šuštar po domače Jurčkov Ivan z Velike Lašne Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, sveče, cvetje, darovane maše in nesebično pomoč. Hvala g. župniku Štefanu Steletu za lepe poslovilne besede in pevcem za zapete ža-lostinke. Posebna zahvala gre Mihu Petriču, dr. med., za neizmerno pomoč in ostalemu osebju odd. abdominalne kirurgije UKC Ljubljana. Hvala vsem, ki ste mu stali ob strani ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi! ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... Po dolgi in težki bolezni se je v 79. letu starosti od nas poslovil naš dragi Jožef Bajde Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi dr. Ahlinu in sestri Marjani, patronažni sestri Lojzki Lipovšek, zavodu Pristan, urgentni ekipi prve pomoči Kamnik, osebju Doma starejših občanov Kamnik, Marinki Mošnik za poslovilne besede, župniku Nikolaju Štolcarju za opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Krt, trobentaču in praporščakom. Hvala vsem za tolažil-ne besede, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč, svete maše in dar za cerkev. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njegovi September 2015 v ZAHVALA Ti si kot sonce, ki zaide, da zopet vzhaja. Tvoja ljubezen in smeh sta za vedno pri nas ... V mesecu juliju nas je zapustila ljubeča mati in babica v Ana Škraba roj. Vidic 14. 7. 1934-26. 7. 2015 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, izrekli sožalja, sveče in cvetje. Zahvaljujemo pa se tudi vsem njenim sodelavcem iz podjetja Borovo (za ohranjene vezi tudi v času upokojitve) in zaposlenim v podjetju Gu-miks, župniku oziroma patru za čutno opravljen pogreb, zahvala cvetličarstvu Lap, pevcem, harmonikarju in trobentaču. Prisrčno pa se zahvaljujemo dr. Ivanetiču in sestri Nataši, ki sta ob obilici dela vedno pomagala, ko je bilo to potrebno, in ostalemu osebju ZD Kamnik. Žalujoči vsi njeni www.pogrebnik.si ZAHVALA A sreča kot sonce zahaja in z njo odidejo mnogi, le mama vztraja do kraja v svoji angelski vlogi. (T. Pavček) V 77. letu starosti je tiho odšla Ana Pavlič po domače Koroščeva mama z Velike Lašne Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre sosedom za nesebično pomoč in izraženo sočutje, gospodu župniku Štefanu Steletu za opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi slovesa. Ohranimo jo v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) V 80. letu je mirno zaspal naš dragi mož, oči, dedek, brat in stric Lojze Ozimek Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, posebno dr. Milanezu in sestri Bernardi za dolgoletno spremljanje njegove bolezni. Prisrčna hvala dr. Plešnarjevi in sestri Heleni ter sestri Ireni za toliko let zdravljenja, prijaznosti in spodbudnih besed. Hvala patronažni sestri Romani. Kljub veselju do življenja in neizmernemu pogumu je moral nazadnje kloniti. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala njegovim nekdanjim sodelavcem iz Papir servisa, njegovim prijateljem iz Domžal, našim sodelavcem iz Stola Kamnik, OŠ Preserje pri Radomljah, Kemis Vrhnika in SET Ljubljana. Hvala g. župniku Ger-čarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za občuteno petje, trobentaču za Tišino in pogrebnemu zavodu Vrbančič. Volja do življenja, mir, skrb za ljudi, ki jih čutiš za svoje, so stvari, za katere se ti zahvaljujemo, dragi ata. V miru si odšel od nas in želimo, da bi v miru večno živel. Vsi njegovi ZAHVALA Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine ... Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) V 78. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric Alojz Lah iz Kamnika, Ul. Toma Brejca 16a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem tovarne Svilanit in sosedom za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb in nego v zadnjih mesecih njegovega življenja. Hvala tudi g. Luki Demšarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Krt za lepo zapete pesmi slovesa. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Oktober 2015 6 Kamniški OBČAN, petek, 23. oktobra 2015 Kamniški OBČAN Nagelj se je poslovil, a sorodstvene vezi ostajajo Narodno-zabavni ansambel Nagelj je v Športni dvorani Kamnik po skoraj tridesetih letih delovanja pripravil poslovilni koncert. Nastopili so tudi glasbeni gostje, sedanji in nekdanji člani priljubljenega ansambla Nagelj. Alenka Brun Kamnik - Scenarij za poslovilni koncert so člani ansambla zaupali Francu Pestotniku Podokničarju, ki je na glasbeni večer skrbel tudi za vezni tekst. Večer se je začel z nastopom Mestne godbe Kamnik in harmonikarskega orkestra Martina Vodlana, zaplesali so člani Folklorne skupine Kamnik. Sledil je nastop ansambla Nagelj, ki je med drugim zaigral eno največjih uspešnic Pastir je kralj planin. V pesmi se je pevcema Branetu Jagodicu in Klavdiji Kenk na odru pridružila tudi nekdanja pevka Julija Avbelj. Pestotnik nam kot zanimivost razloži, da so nekateri glasbeni gostje z ansamblom Nagelj povezani tudi po sorodstvenih vezeh. Recimo Domačini imajo kitarista Gregorja in basista Mateja Kregarja, ki sta sinova harmonikarja in vodje ansambla Nagelj Staneta Kre-garja. Vse tri smo lahko slišali in videli tudi v skladbi Za kratek čas. Pevka ansambla Galop Nina Uršič je življenjska partnerica omenjenega Gregorja, tako da je Stane v bistvu tudi že dedek. Pogumovci so najprej nastopili na koncertu, potem pos- V vsem tem času je ansambel Nagelj uspešno vodil harmonikar Stane Kregar. Slovo je zanj težko, se pa zahvaljuje vsem, ki so v ansamblu na kakršenkoli način sodelovali, ga spremljali na njegovi poti. Na fotografiji člani zadnje oziroma aktualne zasedbe ansambla. krbeli za veselo glasbeno nadaljevanje večera. Brane Jagodic, dolgoletni pevec ansambla Nagelj, vodi tudi Šenturški oktet, ki je ravno tako nastopil na poslovilnem koncertu, posebej pa je potem zapel še njegov sin Patrik - tudi član Šenturške-ga okteta. Ansambel Leteči muzikanti imajo v svoji sredini dolgoletnega kitarista ansambla Nagelj Bojana Ur-banijo. Nastopil je tudi Konrad Pižorn - Kondi, ki je tri leta aktivno sodeloval z ansamblom kot humorist in moderator. V bistvu je njegovo mesto potem za njim za prav tako tri leta prevzel ravno Podokničar, s Stane-tom Kregarjem pa sta celo soseda. Na poslovilnem koncertu so zaigrali še gorenjski Veseli svatje, moravški Svetlini in eden najbolj znanih pevcev gorenjskih odrov Andrej Šifrer. V dvorani pa sta bila med publiko prisotna tudi dva pomembna akterja ansambla Nagelj, ki jima gre prav posebna zahvala: Franci Lipičnik je bil ansamblu na začetku tudi mentor, drugače avtor glasbe, in pa Ivan Sivec, pisec besedil. NI STATUSA? Ml PANWE! ISHOVH Hl DOV , asÄi - € za ostala zavarovang1 e. M„itario m super majica vz J Multitripinsui.™ Obiščite nas v poslovalnici v Kamniku na Ljubljanski cesti 4 a, tel.: 01/830-99-60 ali v poslovalnici v Domžalah na Ljubljanski cesti 72, tel.: 01/ 729 -56-60. O 080 20 60 www.nistatusa-nipanike.si SPARpj fjartremwlts! ¿XGENERALI 25€ aii 35€ in -30 % dobroimetja na avtomobilsko zavarovanje SUPER in POPUSTI NA TELEFONE Lenovo Vikend odprtih vrat turističnih ponudnikov Kamnik - Razvojni center Srca Slovenije, katerega del je tudi občina Kamnik, letos praznuje petnajstletnico delovanja. Ob jubileju bodo ta konec tedna, med 23. in 25. oktobrom, pri turističnih ponudnikih v kamniški občini v sodelovanju z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik pripravili Vikend odprtih vrat z vrsto najrazličnejših dogodkov. Obiskovalci bodo vse tri dni lahko obiskali več turističnih ponudnikov, ki jim bodo ponudili edinstveno izkušnjo. Spoznavali bodo lahko lokalno okolje, poskušali lokalno hrano ... Točke, vključene v Vikend odprtih vrat, bodo označene s srčki, program pa lahko najdete tudi na spletni strani Občine Kamnik. J. P. Glavni trg 5,1241 Kamnik Tanja Korošec s.p. n / fOUO MEDICINSKA PEDIKURA tudi na vašem domu T:041205722 Raketni modelarji na Drnovem Na Kamniško-Mengeškem polju je tudi letos potekal finale svetovnega pokala raketnih modelarjev, ki se ga je udeležilo več kot šestdeset tekmovalcev iz dvanajstih držav. Med sodniki je bil tudi Kamničan Andrej Vrbec. Kamničan Andrej Vrbec se ukvarja z izdelavo amaterskih raket, ki dosegajo višino več kilometrov. Aleš Senožetnik Kamnik - Tekmovalci so na finalni tekmi, ki jo je organiziral Astronavtsko raketar-ski klub V. M. Komarov iz Ljubljane in se je odvijala sredi polja, tekmovali v sedmih različnih kategorijah. Eno izmed njih, kategorijo maket raketoplanov, ki velja za kraljevsko v tem tehničnem športu, je sodil Kamni-čan Andrej Vrbec. Kot nam je povedal, se v tej kategoriji ne ocenjuje višine ali trajanja leta, temveč podobnost med maketo in pravo raketo. »Najprej maketo primerjamo po podobnosti s pravo raketo, nato pa ocenimo še, koliko njen let posnema let prave rakete,« je pojasnil Vrbec, ki je tudi sam včasih sodeloval kot tekmovalec, danes pa ga zanimajo amaterske rakete. »Gre za večje in težje rakete, ki letijo višje in hitreje. Moja je najvišje poletela enajst kilometrov.« Tako visoko makete raketnih modelarjev, ki so se zbrali na tekmi na Drno-vem, niso letele, najboljše namreč dosegajo višino okoli 500 metrov, so pa tekmovalci dokazali, da gre za zanimiv in atraktiven šport, ki zahteva veliko tehničnega znanja ter ogromno časa. Za izdelavo modela rakete Saturn 1B, ki je v času našega obiska poletela v nebo, je denimo lastnik potreboval precej več kot tisoč ur dela. BON www.generali.si