I2NICA EUE 1_ VI Slovenija 0) Sreda, 0) 17. avgust 1994 Št. 33 ■M Leto XXVIII 13.8 KUNE • i 27 ATS, 6 DEM, « 6 CHF 3 USD, 18 S EK, M 6 AUD, 0) 3660 1TL Cena 100 SIT ph š. MMM\ JJil 1] f ' 1 l i X ] z > I1 Jl f ^>1 Ul : 4, - Ip HITROST UBIJA - VOZI PREVIDNO ip Iz vsebine: Poziv v eter bivši nekdanji žlahti stran 2 Je naše sosede naenkrat zapustil spomin stran 3 Uporabite moč tiska stran 5 Dovolj, gospodje! stran 6 Mag. Konrad Kolšek: Kontrola obrambe v demokratični družbi stran 8 Kako Slovenci osvajamo Evropo: Babilon na Malti stran 10 Kozolec za Njegovo kraljevsko visočanstvo stran 12 Zbogom pamet stran 20 V precepu stran 16 Manekenke niso le obešalniki stran 18 Vaščani ubranili igrišče stran 20 Zajtrk pri diktatorju stran 22 Renault 5 v pravih rokah stran 24 Vznemirljiva Azija stran 26 Nazaj k normalnemu stran 28 Šport za zdravje stran 30 Je naročilo za atentat prišlo iz Vatikana stran 32 Direktorji proti politikom stran 40 Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 CHF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov POZIV V ETER NEKDANJI BIVŠI ŽLAHTI Govorite en sam jezik v treh različnih dialektih, spoštujete enega in istega Boga, ki ga pozdravljate na tri različne načine: Z levim in desnim križem in s priklonom. Pripadate isti rasi v treh manjših variantah, ZAKAJ TEDAJ ZA VRAGA SE KOLJETE? P ti dušah vseh poklanih, I pri telesih vseh posiljenih in pretepenih, pri milijonih požganih domov. SEZITE Sl V ROKE ALI PA ŠTRCLJE, KJER SO OSTALI. In vrnite se vsak na svojo zemljo V MIRU IN SREČI ter znoju DELAT! Ne nasedajte več norim psihiatrom, obsedenim vojvodom, reinkarniranim vodžem, samovšečnim generalom in mučenim zapornikom, DA VAS VODIJO V PREPAD, v veliko veselje svetovnih prodajalcev orožja in KROKODILJIM SOLZAM presitih gledalcev televizije. To vas pozivam kot eden I vaše bivše žlahte, ne ker bi si želel ponovne združitve, SOSED JE PRVA ŽLA-HTA, ne glede na smeri neba! In POSTAVI HIŠO, potem, ko izbereš soseda, kasneje je POZNO! Temveč zato, ker tudi SAM TRPI ob vaši nesreči, ki so jo zakuhali drugi. To pa so VSI TISTI, ki ob vaši rani, na katero s tako vnemo sipljejo SOL, prevzemajo premoženja, vaša tržišča, vaše turiste, VAŠO ZEMLJO spreminjajoč vas in vaše potomstvo v zastonj SUŽNJE njihove alienirane “kulturne pomoči” in dokazujoč SAMI SEBI NJIHOVO lastno “ueber-menschlichkeit", KI JE NI, ko vi pobijajoč se sami sebe med sabo kot nekdaj INDIJANCI odpirate POT NJIHOVI civilizaciji ALKOHOLA; DROGE; PROSTITUCIJE, BREZČUTNOSTI in AIDS-a. I maknite se s poti ZLA, V-/ na poti na ZAHOD zgrajen na tisočletnem ropanju vsega ostalega sveta, od katerega ropanja nikdar niste imeli KORISTI. Zakaj bi sedaj kot EVROPSKI BANDITI plačevali zgodovinski ceh za zapitek, ki so ga napravili drugi. Ob prvem avgustu, ki je nekdaj bil pbnosni gorenjsko-kranjski mejnik BOJA PROTI OKUPATORJU, brez obzira na smer neba in, ki ga danes “praznujemo” in ga "PRAZNUJEJO" naši otroci ob COCA - COLI in alkoholu, ker drugega NI doma. dr. Boris Ogrizek Koroška 16 Kranj Spoštovani g. Horvatič! /'"'N dločno zanikamo in Vy protestiramo zoper vaše pisanje članka, objavljenega v časopisu Nova doba dne 27. julija 1994. Očitno ne poznate dogodkov, ki so se dogajali v desetdnevni vojni leta 1991 v Prlekiji. Tankovska kolona JNA je z lendavskega mostu preko Martina na Muri prdirala proti Gibini, da bi nadaljevala svojo pot proti Ljutomeru in nato proti Gornji Radgoni. Na Gibini jo je 27. 6. 1991 ob 17.30 uri ustavila skupina osmih pripadnikov PDV iz Ljutomera, iz neposredne bližine cca 5-6m z RM - trom-bloni in ročnimi bombami. Res je, da so nam občani Raz-križja, Veščice in Gibine pomagali, nikakor pa niso sodelovali v samem boju z oklepno enoto. Agresor je imel smrtne žrtve in veliko materialno škodo. Napredovanje proti Ljutomeru in Gornji Radgoni je moral opustiti. Za podrobnejše informacije se lahko pozanimate na OŠTO Ljutomer. Skupina PDV Ljutomer Marjan Hanžel Ljutomer, Kolodvorska 13 ODPRTO PISMO PAPEŽU JANEZU PAVLU II Spoštovani Sveti oče, datum Vašega obiska v Zagrebu in morda v Sarajevu se nezadržno približuje, Zagreb boste počastili ob 900-letnici tamkajšnje nadškofije, v Sarajevu boste nastopili kot glasnik miru, če bodo dovoljevale okoliščine. Glede na to, ker boste kakor obšli Slovenijo, kamor ste bili že večkrat povabljeni tako od civilnih kakor od cerkvenih predstavnikov in tako le dali - vsaj navidezno - prednost Hrvaški, se pri nas pojavljajo številna ugibanja,v zakaj Vas ni in ni k nam. Če pomislimo, da je inšpektor še vedno najprej obiskal ravnatelja in šele potem profesorje, je po tej logiki,, čeprav primerjava ni najboljša, razumljivo, da boste tudi Vi najprej obiskali kardinalski sedež. Z^erkev je tista, ki tudi ob V^morebitnih spodrsljajih človeštvu budi vest, zato rad verjamem, da boste ob Vašem obisku potrkali ne samo na vest vojskujočih se strani in posebej glavnega agresorja, ampak potrkali tudi na vest Evrope, ki ni preprečila balkanske morije in trpljenja zlasti otrok, ena, ostarelih. Prepričan sem tudi, govorim v imenu številnih somišljenikov, da boste prišli v Zagreb napolnjeni z božjim duhom in posebej tudi koncilskim in tako prispevali k razrešitvi razkriškega vprašanja: da bi namreč Slovenci v Razkrižju še pred ratifikacijo slovensko - hrvaške meje poslušali božjo besedo v svojem jeziku, ker so in so bili Slovenci že doslej in ne bodo postali šele po ratifikaciji. Za Vaš prispevek Vam bo slovenski narod večno hvaležen. Sveti oče, v upanju, da boste kakor mogoče čimprej prišli potrdit v veri tudi Slovenke in Slovence, molim za Vas k Bogu in Mariji in Vas prisrčno pozdravljam. Ivan Kepic, Dragomelj 22, Domžale p. s.: Vaša svetost dobro ve, da smo Slovenci ravno tako potrebni potrditve svoje samobitnosti kakor Hrvatje. Vaš Ivan Kepic JE NAŠE SOSEDE NAENKRAT ZAPUSTIL SPOMIN? Razmišljam o težkih izjavah italijanskih politikov v sedanji italijanski vladi, v breme naše domovine Slovenije. Tako pogojujejo sprejem I Slovenije v EU, drugi postavljajo med največje probleme, ki naj bi blatili našo domovino, vrnitev premoženja italijanskih državljanov, ki so sami zapustili to premoženje, zavrgli so bivalno okolje in odšli drugam, prostovoljno, pozabili nanj kot nekoristen predmet; sedaj hočejo s tem pozabljenim nekoristnim predmetom blatiti nekoga, samo da bi škodovali ugledu naše domovine. Pa se vrnimo v leto 1941. Tega leta je italijanska vojska okupirala velik del Slovenije. Fašisti so izvajali na svojem pohodu nepopisne zločine nad civilnim prebivalstvom in njihovimi domovi. Rojena sem bila v prelepi vasici Belici v sotočju reke Čabranke in Kolpe. Naša družina je štela devet članov. Otroštvo pa sem doživljala samo do devetega leta. Potem je prišla od zahoda groza, katero otrok v tej starosti težko dojame. Nisem vedela, kaj je vojna. Nihče ne ve, dokler ne okusi. Otroku pa je nepopisno grenko pri srcu, trepetaš, kličeš starše in jočeš. IV 71 oj oče je pozno ponoči IVIv tistem času hodil na pogovore z bližnjimi prijatelji, večkrat s partizani, ki so imeli v Taborski steni nad Belico skrit partizanski štab. |Xo je prišlo za zgodnjo iNpomladjo I. 1942 poletje, se je italijansko nasilje širilo in stopnjevalo. Neusmiljeno so požgali julija meseca naše dragocene, drage domove, pobili so na desetine fantov in njihovih očetov iz vsake teh vasi, nas otroke in matere pa so odgnali v italijansko taborišče Rab. Seveda se je med domačini našel tudi izdajalec in je pripeljal italijansko vojsko po skriti poti v bližino Taborske stene. Izvedli so ofenzivo, v kateri je bilo ubitih več prvoborcev na Kočevskem in na zelo nečloveški grozovit način. Istega dne so požgali naše I domove, gorele so vasi Belica, Žvergi, Papeži, Bez-garje, Bezgovica, Padovo, Malinišče in druge. Člani naše družine smo tistega usodnega dne k sreči pravočasno slišali streljanje italijanskega pohoda po bližnjih hišah v Belici. Razkropili smo se po bližnjih hribih in s tem smo si rešili življenje. Ko je tistega dne sonce tonilo za goro, sva se z mamo tiho plazili proti požganemu domu. Vse je bilo uničeno, požgano, črno. Otrpli sva bili od celodnevnega preživetega nepopisnega strahu. Potem sva zopet zapustili prizorišče kot dve senci. Nisva mogli niti govoriti, samo stiskali sva se druga k drugi. Ho par dneh smo se le našli z mlajšim bratom in dvema sestrama. Zatekli smo se k znancem na hrvaško stran meje. Tam so nas vseh pet aretirali in skupaj z drugimi družinami transportirali v kamionu do Bakra, naslednje dni pa z ladjo naprej na Rab. Tako je postala prelepa dolina Belice dolina bolečine, solz, dolina vdov, oblečenih v črno. Na Rabu smo doživljali nepopisno lakoto in grozo. Majhni otroci in starejši ljudje so hitro umirali od izčrpanosti, saj smo dobili vsak dan samo 5 dekagramov kruha in pol litra juhe, v kateri je plavalo par rezin svežega zelja in 3-5 makaronov. Taborišče je bilo ograjeno I s tri metre visoko bodečo žico. Spali smo pod majhnimi šotori na golih tleh. Doživela sem najbolj strašno noč, kar se sploh lahko zgodi. Bila je zelo močna nevihta, grmelo in bliskalo je tako močno, da smo bili cela družina v enem samem klobčiču od strahu. Potem se je naenkrat zaslišalo močno bobnenje, kot da se podira neka gora. Taborišče je zalilo pobesnelo morje. Ljudje so samo še klicali svojce, niso več mogli jokati, niso več mogli moliti, usmiljenja ni bilo od nikoder. Voda nam je odnesla še tistih par oblek, kar smo jih imeli. Po par dnevih, ko se je zemlja malo osušila, smo začeli počasi govoriti drug z drugim. \ j taborišču groze - Rab V - smo preživeli 4 mesece. V tem času je umrlo 4500 oseb od 15000, kolikor nas je bilo taboriščnikov. V novembru I. 1942 so nas prepeljali v taborišče Gonars, kjer smo ostali do kapitulacije Italije. Ko se je izvedelo za to novico, smo nekaj časa strmeli drug v drugega, saj nas je ta novica direktno šokirala. Potem smo si komaj upali zadihati s polnimi pljuči! Svoboda, svoboda! Prva misel je bila - domov! Domov! Peš smo se odpravili, saj je nekaj ljudi poznalo smer proti Sloveniji. Misel na dom nam je dajala moči, saj smo bili popolnoma izčrpani, onemogli. Ljubezen do domovine nam je dala moči, da smo vzdržali še tudi to trpljenje. Potovali smo nepopisno dolgo, tega se ne morem več spomniti, koliko časa je trajalo potovanje. Vrnili smo se na pogorišča, v kleti brez streh in tako preživeli dve težki zimi. Nismo imeli ne hrane, ne obleke. To je trajalo vse do končne osvoboditve I. 1945. To je samo ena tragična I zgodba, na hitro opisana, brez detajlov. Po osvoboditvi I. 1945 smo se vsi člani družine, 9 članov, srečali; srečni smo bili, da smo ostali živi; mama in 4 otroci iz taborišča, oče in trije sinovi iz partizanskih brigad! Po osvoboditvi smo dobili gradbeni kredit od “obnove” in smo začeli na pogorišču graditi nov dom. Ves kredit smo morali pozneje povrniti, saj je bil oče zaposlen kot logar. O edaj naj ti italijanski O “oškodovanci", ki so zapustili svoje domove, primerjajo svoje imetje s tisoči in tisoči podobnih usod, ki jih je povzročila njihova tedanja vlada - država slovenskim družinam. Na tisoče in tisoče žena je izgubilo svoje može, sinove, otroci brate, očete! Kje naj dobimo odgovor mi, slovenske družine, za vse storjeno nasilje? Za tako velike žrtve! Do danes še nisem nikjer zasledila, da bi naša država Slovenija zahtevala plačilo za to strahovito gorje. Kdaj bomo prizadeti dobili odgovor in plačilo za nepovratna življenja, trpljenje in naše drage domove? • Na enak način so hoteli pomočniki okupatorja v II svetovni vojni s spravo izničiti boj NOB proti fašizmu in nacizmu • Resnica je in bo ostala samo ena, sveta za vse nas, ki smo na tako morilski način občutili fašizem, teror in nacizem, sveta in edina za vse resnicoljubne državljane Slovenije. Ana Gašparac IZJAVA ZA JAVNOST STRANKE ENAKOPRAVNIH DEŽEL (SED) v zvezi s komentarjem po intervjuju o deželni ureditvi Slovenije s predsednikom stranke SED o deželni ureditvi Slovenije z dne 10. 8. 1994 na I. programu TV Slovenija v drugem TV dnevniku. v lani stranke SED V/ugotavljajo, da je komentatorka ga. Nina KOMPA-RIČ skušala izničiti pisno pobudo velikega števila volivk in volivcev o deželni ureditvi za obravnavo v državnem zboru in s tem vsa prizadevanja stranke SED na način, ki ga že poznamo iz bivšega totalitarnega režima in kateremu je vdano služila kot novinarka in ga ni nikoli kritično razvrednotila. Njen komentar deželne ureditve je komentar režima, ki si ne želi demokratičnih sprememb, ki jih poznajo demokratične razvite države. Kakor je običaj tudi v evropskih državah, tudi predlog stranke SED temelji na ravni deželnega odločanja, kjer lahko ljudje oziroma davkoplačevalci neposredno odločajo o zadevah skupnih interesov, na ravni občinskih svetov oziroma deželnih parlamentov, v višini 2/3 denarja davkoplačevalcev in o nadzoru porabe le-tega. Takšna deželna ureditev pomeni zmanjševanje državne administracije tudi na ravni občin. Tudi odločanje v državnem parlamentu je podrejeno strateškim ciljem posameznih dežel kakor tudi skupnim interesom države. l/omentatorka navaja, da i\je Slovenija premajhna za deželno ureditev, pozabila pa je povedati, da je bilo predlagano za tako malo državo okoli 350 novih občin v Sloveniji, brez pravic o odločanju o večini denarja davkoplačevalcev in da so centralisti zapravili za propadli referendum o občinski - lokalni samoupravi okoli 3,5 milijona mark. V komentarju ga. Nina KOM-PARIČ trdi, da so nekateri proti deželni ureditvi, pa čeprav ni povedala kdo, kar daje slutiti, da je v ozadju tega komentarja vladajoči centralistični režim vladajočih strank, ki hočejo na vsak način obdržati ta način vodenja države, kar se je pokazalo tudi v nedemokratični odstavitvi nestrankarskega direktorja RTV Slovenija g. Žarka PETANA in ovadbi glavnega odgovornega urednika Vlada AMBROŽIČA, čemur člani stranke odločno nasprotujemo. Njen komentar namerno ne daje upanja, da bi bila pobuda volivk in volivcev sprejeta na referendumski odločitvi, saj že vnaprej “grozi”, da bosta o izidu referenduma dokončno odločali dve tretjini poslancev državnega zbora, kar je v nasprotju s 3. členom slovenske Ustave, ki govori, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. ™7gčrnja kritika ne gre na ZL.račun večine neodvisnih novinarjev, med katerimi je tudi g. Janko ŠOPAR, ki je z visoko mero strokovnosti opravil intervju z našim predsednikom v zvezi z zbiranjem podpisov o deželni ureditvi, za kar se mu iskreno zahvaljujemo, saj je pripomogel, da bo boj proti centralizmu krajši. f \ pozarjamo vso V_/slovensko javnost, da je zakon o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/1994) nedemokratičen, saj bi moral omogočiti pravice volivcev, da neposredno odločajo o najpomembnejših družbenih vprašanjih, tako pa ta zakon onemogoča svobodno voljo ljudstva. Zato pozivamo vse podpisnike deželne pobude, da ne nasedajo takšnim provokativnim komentarjem ter da še naprej vztrajajo s stranko SED pri svoji odločitvi o deželni ureditvi Slovenije. V BOJ ZOPER CENTRALIZEM Z DEŽELNO UREDITVIJO! Člani SED Tajnik Vlado Recko CERTIFIKATI V Socialdemokratskem gospodarskem forumu želimo državljane in državljanke Slovenije opozoriti, daje časa za vložitev na voljo se leto dni,. Rok za vložitev certifikatov je julij 1995, zato se lahko v tem času temeljito pozanimate o tem, kam bi bilo najpametneje investirati svoj delež. Če ste se kljub temu odločili, da boste certifikat vložili zdaj, svetujemo, da se dobro informirate o tem, čigav kapital stoji za posameznimi družbami, oziroma kdo bo upravljalk z Vašim certifikatom. Nasvete bodo posredovali tudi strokovnjaki SGF na Komenskega 11 v Ljubljani. Dr. Jože Zagožen Predsednik SGF Forum Če so lahko v ZDA leta 1912 napisali, da je kapitalistični red strohnel in vir neizrekljivega siromaštva in trpljenja, potem moramo v Sloveniji leta 1994 ugotoviti, da nezaposleni stopajo po ulicah naših mest, kapitalistična koncentracija pa neusmiljeno ugonablja sloj poslovnih in pametnih ljudi. Nova doba zato poziva vse ljudi, naj nam sporočijo svoje sanje, želje, pametne ideje, koristne pobude, sinopsise, scenarije, rešitve, različna mnenja in načrte za poplemenitev slovenskih tal. Računajte, rišite, fotografirajte, pišite, ustvarjajte! Siti ste razbijanja in tujih načinov življenja. Ne vztrajamo, da so vaša objavljena pisma podpisana in opremljena z naslovi (na ta način boste povsem varni pred, nizkimi udarci in vlačenju po zobeh). ' Poziv velja vsem, ne glede na leta, raso, barvo, spol, jezik, vero, politično prepričanje ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino, ker se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice in so obdarjeni z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje. Polemike in mnenja o ljudeh in stvareh morajo biti opremljena s polnimi naslovi in imeni, seveda. Pisem, ki razširjajo smrad sovraštva, ne bomo objavljali (Nova doba ni komunalno podjetje). Dovolj, gospodje! Huda južina se je šopirila pod kapom in razpredala svojo mrežo. Stopil sem v bližino njenega imperija in jo rahlo prijel za nogo. Živalca se je zdrznila in mi prepustila svojo nogo. Potem sem jo ujel še za drugo nogo in tudi tisto mi je brez pomišljanja prepustila, potem pa jadrno stekla z mreže v varno skrivališče med opaže. Živalca je zapustila svoj imperij in se skrila na varno. Takemu vedenju bi nekdanji komunisti lepo rekli “sestop z oblasti”. Vendar ni trajalo dolgo, le nekaj dni, in v mreži je bilo spet mogoče videti nekdanjega za dve nogi krajšega imperatorja. To je podoba iz narave, ki jo človek lahko preslika v človeško družbo. Pajki in politikanti so si po svojih vedenjskih in značajskih vzorcih najbližji biološki vrsti. Pajki živijo od muh. Politikanti tudi. Pred pajki ni noben pajek varen, da o muhah sploh ne govorimo. Politiki so polni muh in svoje kolege uničujejo s slastjo, ki je toliko večja, kolikor je kolega bližji in bolj blage narave. Politikant, če ne govorimo o politikih, je kot mramorjev mladič: žre svoje sestre in brate, dokler v gnezdu ne ostane sam. Šele tedaj dorasle. In če tudi te vzorce preslikamo v človeško družbo, začutimo ježenje las in spreletavanje srha. Hočemo biti ljudje, a politikanti nas imajo za muhe. Za politikante so ljudje vedno muhe, hrana, nič drugega, nič več! Če politikant sestopi z oblasti, ne sestopi, ker bi spremenil svojo nrav. On sestopi z oblasti zaradi samoohranitve svojega bistva in svojega imperija. Pajki in politikanti pletejo svoje mreže tudi z zmanjšanim številom nog, a vedno le za svojo korist. Kdor tega ni zmožen spoznati, je muha v človeški podobi, je samo hrana za pajke. Tega se pajki zavedajo vedno in povsod. Ljudje pa tega povečini nočejo in kar ne morejo verjeti, dokler ne okusijo groze razpredenih mrež... Partije, edine stranke v mnogih državah sveta v zadnjih desetletjih, so v letu 1990 druga za drugo sestopale z oblasti. To je bilo velikodušno dejanje, ki so se mu čudili vsi ljudje na svetu. Ko so partije sestopale z oblasti, so govorile o enakovrednosti vseh oblik lastnine, mnogostranosti misli, svobodi, demokraciji, pravičnosti, popravi krivic... Kdor je tako partijo poslušal, ga je omamila kot sireni Odisejeve pomorščake. Glas je zastri pogled. Poslušati je dovoljeno vsako osebo. Gledati vse pa ni dostojno, niti dopustno. In v takih okoliščinah so osebno bujne partije lahko sestopale z oblasti, ne da bi njeni državljani vedeli, na kakšna pota gredo in kakšne opravke imajo same s sabo... Leto 1990 je bilo čudežno. Partije so druga za drugo sestopale z oblasti. Zavladala je svoboda. V aprilu istega leta sva se na trgu pred ribniško cerkvijo srečala dva Franceta. On član partije in visok občinski partijski sekretar in jaz oporečnik. Stopila sva drug proti drugemu in se pozdravila kot nekoč v dijaških časih. Vprašal me je: “Ali veš, za kaj gre?” Odgovoril in vprašal sem: “Vraga, ali ti ne veš, za kaj gre?” Gledala sva se, pozdravila in razšla. Nobenemu od naju se tisti trenutek ni sanjalo, da je naša partija v stanju visoke nosečnosti in je na poti v Rim. Reva se od tam ni več vrnila. Za njo ni bilo takega joka kot za Josipom Brozom, a slišati je bilo precej otroškega čebljanja. Neverjetno, kako plodna je bila gospa partija. Kapitalizem ji je pošteno dal po duši. Pa njeni otroci tudi. Vsi so se je sramovali. Tako tisti, ki jih je izšolala in jim dala magisterije in doktorate, kot tisti, ki so se prej na njenih prsih grebli za položaje, časti in denar. Uboga partija, njeni otroci so jo zapustili kot semena z regratove lučke. Uboga partija, niti eden od njenih otrok ni obdržal njenega imena, vsi so jo zatajili trikrat, preden je petelin dvakrat zapel... vsi njeni rdeči otroci so naenkrat postali modri, beli, zeleni, črni, sivi, ob resnično pomanjkljivi negi in vzgoji pa se ve, da so tudi duhovno v bistvu še vedno... isti. In to je dejstvo sodobnega časa. Iz diktature ene partije je Slovenija zajadrala v diktaturo vladnih partij, ki se v svojih neznačajskih koalicijah posmihajo partijam v opoziciji, vse pa vsem izvenparlamentarnim strankam v Republiki Sloveniji. Pa pravijo, da smo v demokraciji. Kaj še! Ves nekdanji komunistični vzhod je oropan resnične demokracije. To, kar se je po sestopu partij z oblasti uveljavilo, je le diktatura parlamentarnih partij ali partitokracija. V tej pa poteka boj za prvenstvo ali partijski despotizem. To pa z resnično To, kar se je po sestopu partij z oblasti uveljavilo, je le diktatura parlamentarnih partij ali partitokracija. V tej pa poteka boj za prvenstvo ali partijski despotizem. To pa z resnično demokracijo nima nobene življenjske povezave. Demokracija je despotizmu le maska, za katero se skriva toliko časa, dokler je to potrebno bogastva žejni skupihi ljudi na oblasti... demokracijo nima nobene življenjske povezave. Demokracija je despotizmu le maska, za katero se skriva toliko časa, dokler je to potrebno bogastva žejni skupini ljudi na oblasti... Čas je, da to spoznamo. Čas je, da ta dejstva Slovenci priznamo in si povemo, kaj v resnici hočemo. Čas je, da si povemo, kar si ob sestopu partije z oblasti nismo utegnili povedati, ker nas je osamosvajanje Slovenije prevzelo do te mere, da za kaj drugega ni bilo ne časa ne besed. Čas je povedati si resnico iz oči v oči. Resnica je: Sli smo kot eden v osamosvajanje Slovenije, ker je bivša skupnost v sebi propadala in ni imela posluha za nas. Sli smo v osamosvajanje, da bi si zagotovili državo, ki bo sposobna zagotavljati obstanek vseh slovenskih državljanov. V obstanku pa je všteta vedno svoboda osebe, varnost življenja, premoženja in razvoja vseh slovenskih državljanov. Več svobode, več varnosti, več človečnosti in kulturnosti. Več možnosti za vsakogar. To je bil cilj vseh, ki so tvegali glave za osamosvojitev Slovenije. Danes je čas, da to povemo in da tudi povemo, da je vse, kar se je izcimilo mimo teh ciljev, ali pa po načrtih slovenskih pajkov, zloraba slovenske osamosvojitve. Zloraba ni prišla sama od sebe. Zloraba je bila s strani določenih politikantov načrtovana, usmerjana in uveljavljana hote in vede. Stanje, kakršno v pretežno slovanskih državah trenutno je, ni gola slučajnost, temveč je življenjski cilj stare in mlade kapitalistične elite, ki ji je prva skrb pridobitev družbenega kapitala, ljudstvo in človek pa deveta briga. Sli smo v osamosvajanje Slovenije, a ne zato, da bi bili politikantom muhe in njihova hrana. Smo ljudje, sposobni vladati si sami v resnični demokraciji. Demokracija ni oblast parlamentarnih strank. Taka oblast je zloraba demokracije in zloraba časti, ponosa in vesti vseh, ki so se žrtvovali za osamosvojitev Slovenije. V resnični demokraciji ni brezposelnih, ne zapostavljanih, ni vladajočih in obvladovanih. Novi časi terjajo nove poti v Družbo obče demokracije. V taki družbi pa je vsak človek suveren in zato osebno nikomur podrejen, od nikogar odvisen. Vsak človek je del celote in v taki celoti mu vedno pripada sorazmeren delež razpoložljivega dela, ki človeku omogoča življenje. Brezposelnost je zanikanje demokracije vseh. Demokracija nekaterih pa sploh ni demokracija. To resnico mora spoznati vsak človek, če sploh misli in hoče biti človek. Kdor se s tem noče seznaniti, ne bo mogel nikoli razumeti, da je oblik demokracije veliko, da se med seboj razlikujejo, imajo razredni značaj in so zato tudi v službi vladajočih razredov za zaslepljevanje in izkoriščanje obvladovanih razredov. Samo obča demokracija ali demokracija vseh zagotavlja tisto, kar smo v času slovenske osamosvojitve razumeli pod izrazom demokracija. Samo za občo demokracijo, ki naj bi jo uveljavljala neodvisna Slovenija, se je bilo vredno žrtvovati... Uveljavljena parlamentarna demokracija za ljudstva nekdanjih socialističnih držav ni nikakršna sreča, ni nov družbeni red, ni niti nekdanji stari red, ni niti sodoben kapitalistični red, temveč je le prenovljena in obnovljena ječa, najsi se vodstva teh držav tega dejstva zavedajo ali ne. Hudo in nedopustno je, če se tega zavedajo, še huje je, če se tega ne zavedajo, a vladajo. V vsakem primeru pa so dolžni sprejeti in uveljaviti občo demokracijo ali pa prevzeti krivdo za prihajajoči val novih družbenih pretresov. Obstoj pajkov, če sami niso pajki, jih ne opravičuje bližajočega se zla. Zato, ljudje, odklanjajte demokracijo pajkov! Franc Lovšin Kontrola obrambe v demokratični družbi Sistem obrambe kot integralni del družbeno političnega in ekonomskega sistema države predstavlja naj večji sistem, ki pa ima osnovno odliko kot največji predstavnik moči - sile v državi, v kateri varuje politiko na oblasti, ustavo in k temu državo. Mesto in vloga sistema obrambe v družbi, oziroma državi, sta odvisna od družbeno - političnega značaja in ustavne ureditve države. Njegova organizacija in način delovanja v miru in za časa vojne v pravni državi, sta regulirana z ustavo, zakoni in ostalimi podzakonskimi akti. Pravna država med drugim pomeni: enakost pred zakonom in obvezno spoštovanje zakonov in predpisov, in to ne samo za državljane in ljudi kot posameznike v družbi, ampak tudi za državne organe in njene subjekte, spoštovanje parlamentarne demokracije, človekovih pravic ter tudi nadzor in kontrolo nad delovanjem vseh subjektov v državi. Demokratična družba in njen parlamentarni sistem so v interesu demokratizacije, splošne varnosti družbeno - političnega sistema, družbene in osebne varnosti vsakega človeka (posameznika) dolžni izvajati družbeno kontrolo in preverjati razvoj obrambnega sistema, vseh njegovih subjektov in ostalih moči, ki so v funkciji obrambe države. Že samo iz novejše zgodo- vine je znanih več primerov v posameznih državah, da je imel vojaški faktor (sila) dostikrat vodilno vlogo pri ustvarjanju represivnih militantnih sistemov in podobnega (fašistične države in njihovi sateliti, po drugi svetovni vojni številne države Latinske Amerike, Afrike, tudi v Evropi in drugod). Tako se z razpadom Varšavskega pakta bistveno menja vloga NATO. Tudi v državah članicah NATO ostajajo odprta številna vprašanja glede prihodnosti NATO, njegovega mesta in vloge, strategije in doktrine, organizacije, sodelovanja, učinkovite kontrole demokratske družbe nad vojno silo in podobno. Partnerstvo za mir je nov moment in eno od pomembnih vprašanj prihodnjih odnosov glede varnosti in obrambe, mesta in vloge vojaškega faktorja v prihodnjih 'mednarodnih odnosih. Prvorazredni pomen za družbeno kontrolo obrambe, posebno vojaškega dela - vojske, imata ustavna določila in Zakon o obrambi. V primeru naše države samo pet členov Ustave regulira to materijo. V 102. členu se precizira, da je Predsednik Republike Vrhovni po- veljnik obrambnih sil, kar je normalno, a hkrati tudi nezadostno, ker po Ustavi kot Vrhovni poveljnik in šef države nima nobenih pristojnosti v odnosu na obrambo in vojsko. Funkcija Vrhovnega poveljnika pa je hkrati tako širok in tudi “splošen pojem”, da ima v praksi, če tega točno ne določajo poseben zakon in ostali predpisi, vsak možnost na svoj način razlagati pristojnosti Vrhovnega poveljnika, še posebej v odnosu do Ministrstva obrambe, Republiškega štaba TO (Generalštaba) in vodilnih ljudi teh resorjev. Naša praksa in bližnja preteklost sta pokazali, da so se glede pristojnosti pojavila številna nerešena vprašanja in da so nekatera vprašanja poskušali reševati mimo šefa države kot Vrhovnega poveljnika. Pomembni so še drugi trije členi Ustave. Po členu 42 poklicni pripadniki obrambnih sil ne morejo biti člani političnih strank, po členu 92 pa je Državni zbor tisti, ki odloča o uporabi obrambnih sil (samo v določenem primeru Predsednik Republike). Za tematiko, o kateri je beseda, je posebno pomemben 124. člen, po katerem “izvajanje obrambe nadzoruje Državni zbor”. Dvoumno formulacijo “izvajanje obrambe” je mogoče obrazložiti in v praksi tudi pomeni ukrep v vojnem času. V času miru se obramba organizira in pripravlja za izvajanje v primeru vojne. Ali to pomeni, da v času miru ne obstoja državna kontrola - nadzor nad obrambo? Odgovor je treba poiskati v pravnem tolmačenju Ustave - termina “izvajanje obrambe”. Vse pomanjkljivosti ustavne regulative bi moral nadomestiti Zakon o obrambi, ostale zakonske regulative pa določiti tudi pristojnosti parlamenta in vlade glede obrambe. Po teh določilih pa vsa oblast in moč ne bi smeli biti koncentrirani v rokah enega človeka, ne Kakšen je to zakon ali predpis, po katerem državnega sekretarja v ministrstvu (visokega uslužbenca) postavlja . s svojim odlokom vlada, povišanje v generala (po mednarodnih pravilih sodi v položaj ministra) pa rešuje minister sam. Po teh določilih pa vsa oblast in moč ne bi smeli biti koncentrirani v rokah enega človeka, ne glede na to, ali je to obrambni minister ali šef države. glede na to, ali je to obrambni minister ali šef države. Zakon o obrambi mora vsebovati demokratične rešitve na relaciji: država - družba - obramba - človek in mora natančno predpisati pooblastila in pristojnosti posameznih subjektov obrambnega sistema, še posebej Ministrstva obrambe, Republiškega štaba (GŠ), nižjih štabov in poveljnika enot po liniji suobdimacije. Ločeno mora določiti pristojnosti vlade in predsednika vlade, predsednika republike in sveta obrambe, kakor je predvideno z Ustavo. Pri vsem tem je treba poudariti, da je Ministrstvo obrambe upravni organ v sestavi vlade, kar pomeni, da obrambni minister ne more poveljevati enotam, niti ne more obrambni minister koncentrirati vse moči nad vojsko v svojih rokah. Zakon mora predvideti, katera pooblastila glede poveljevanja in še to samo v času miru ima obrambni minister. Koncentracija moči v eni osebi, ne glede na to, za katero ministrstvo gre, je v nasprotju s parlamentarno demokracijo. To, da so takšni poskusi v naši praksi in nedavni preteklosti bili, ni treba vnovič ponavljati. Spomnimo se: od obrambnega ministrstva je bilo odvisno, kje in komu bo dalo častno stražo ali enoto, kar bi moralo biti regulirano s posebnim pravilnikom. Od njega je bilo odvisno, o čem bodo obvestili Predsednika Republike kot Vrhovnega poveljnika, kar bi moralo biti regulirano s Pravilnikom o pristojnostih. Kdaj in za koliko bodo skrajšali vojaški rok, kar bi morala urejati vlada s posebno odločbo. Koga bodo povišali v čin generala, o čemer bi morala na predlog kadrovske komisije Ministrstva obrambe razpravljati vlada, ukaz pa parafirati Predsednik države. Kakšen je to zakon ali predpis, po katerem državnega sekretarja v ministrstvu (visokega uslužbenca) postavlja s svojim odlokom vlada, povišanje v generala (po mednarodnih pravilih sodi v položaj ministra) pa rešuje minister sam. V varovanju človekovih pravic in svoboščin smo namesto naprej napravili več korakov nazaj. Zaznamovali so ljudi, ki jih zasledujejo, mučijo, celo fizično napadajo na javnem mestu, pri določenih ljudeh uporabljajo psihološke pritiske in posege, vojaška policija in pripadniki specialnih enot si jemljejo pooblastila izven Ustave in drugih pravnih aktov. Številni so primeri brezpravno odvzetih socialnih, zdravstvenih, stanovanjskih in drugih pravic državljanom Slovenije, kar je v nas- protju z vsemi Deklaracijami in Konvencijami o človekovih pravicah, kar je tačas zelo aktualno vprašanje v naši državi. Lastninjenje vojne policije in specialnih enot v organizacijskem smislu v upravnih organih, kot je ministrstvo obrambe, je zakonska pomanjkljivost in nesprejemljivo v parlamentarni demokraciji. Takšne enote po svojem namenu pripadajo vojski in bi morale biti pod poveljstvom Generalštaba - Republiškega štaba. Se nadaljuje Kako Slovenci osvajamo Evropo Babilon na Malti Tigullio, slovenski disco v Sant Juliansu na Malti, je bil poln prvič in zadnjič samo ob otvoritvi, pa še takrat se je nekaj sto gostov mastilo na naš račun - Zdaj bo skoraj leto, odkar je ta “zlata jama” že zaprta - Super Li izgubil 70 tisoč mark, ljubljanski Babilon pa na račun naivnosti skoraj stokrat toliko - Maltežani si manejo roke, banke pulijo lase Slovenski vitezi kratkih hlač Dober streljaj od morja, kjer se Sant Julians za moderno božjo hišo prevesi v Pasevil, smo se Slovenci hoteli iti veliki turizem. Na Malti. Tujci, ki Malto in Maltežane poznajo bolj kot samo njihov legendarni red, trdijo, da so se Maltežani ohranili, kakor so se, samo zaradi njihove zaprtosti, trdosti in izredne vzajemnosti v boju zoper vsakega, ki bi ogrozil njihovo trgovino, turizem, industrijo in - zemljo. Zemlja je na Malti bila in ostala Maltežanom. Skozi vso zgodovino so ta svoj otok branili pred tujci in ga Maltežani branijo še danes. To ponavljamo zato, da bi poudarili naivnost nekaterih naših podjetnežev, ki so vzgojeni in navajeni bal-kanstva, na vrat na nos pohiteli po svetu in se šli veliko podjetništvo. Tudi na Malti. Malta ni Ciper in Maltežani ne - Turki. To so med zadnjimi spoznali nekateri iz Ljubljane, Trbovelj in z Gorenjske, ki so se doma skušali skriti dacar-jevim očem, ali kot nek mla- denič, ki je s svojo sposobnostjo podjetništva starše svoje izvoljenke na Malti hotel prepričati, da je vse kaj drugega kot nastopač - žal so tako prvi kot drugi na Malti omagali. Razen Cometa iz Zreč, ki že od 1979 leta s svojim Coflex Ltd in 23 zaposlenimi domačini uspešno proizvaja in trguje z brusi. Disco za tri tisoč sanj V svojem bombastičnem pohodu po Sloveniji se je Super Li 91. leta pojavil tudi na Malti. Spretni Maltežani so uspešna podjetnika napeljali na misel, da na Malti leži denar na cesti, vendar ga sredozemsko leni Maltežani nočejo - pobrati. Na severni obali, ki je svetovno znana Meka turizma, v Sant Juliansu je tik ob morju podrtija, ki bi jo bilo z malo denarja spremeniti v zlato jamo. V disco, kot je, denimo, dobrih petsto metrov naprej že eden in dan za dnem, noč za nočjo, poln mladeži z vsega sveta. Tri tisoč mladih krat vstopnina, že po letu dni se račun - izide... Gospod in gospa Super Li so si zadevo ogledali, se vrnili s strokovnjaki in v Sant Juliansu takoj položili 70 tisoč mark varščine za najemnino. Kot smo takrat prebrali v dnevnem časopisju, naj bi v tem svetovno znanem turističnem centru, namesto stare podrtije zrasel večnamenski turistični objekt, ki ga je načrtoval znan arhitekt in opremila slavna slovenska podjetja. Vsa reč pa je iz dneva v dan izgubljala na sijaju: zabavišče bi stalo na - cerkveni zemlji, za Zakulisje katero je imela koncesijo tamkajšnja družina Spiteri. Vso opremo je bilo treba spraviti skozi gosto mrežo malteške zakonodaje, ki pri tem ne pozna pardona. Tudi tujci na Malti ne smejo vzeti v roke niti metle, kaj šele graditi in biti brez dovoljenj v turizmu in gostinstvu zaposleni. Namesto gospodov iz Super Li se na Malti pojavita gospoda Igor in Andrej iz ljubljanskega Babilona. Spiterijem poravnata zaostali dolg Super Lija, navr-žeta še 140 tisoč mark in se lotijo dela. Uk se ponavlja: tovornjaki nekaj tednov stojijo v luki neocarinjeni, za vsakega zidarja in njegovega pomočnika je treba posebno delovno dovoljenje, za uvoz sleherne žlice novo dovoljenje... Čez leto in dan, junija lani je mukotrpno delo končano, famozni diskač za 3.000 oseb, restavracijo, kafe bar, salon z živo glasbo in druge potrebne zadeve bi naj na svečani otvoritvi požegnal sam slovenski minister za turizem. Ni znano, kaj se je zgodilo, ali je šlo spet za ministrovo omalovaževanje, neznanje ali preobremenjenost, na Malto ga ni bilo. Morebiti je slišal za začudenje takratnega zunanjega ministra, dr. Rupla, ki si je, kot je to na Malti pravilo, moral celo sam plačati hotelsko sobo ob obisku, najeti avtomobil in vse ostalo, ko se je začudil, če imamo Slovenci res toliko denarja za razmetavati in na Malti graditi takšne objekte... Nekaj sto povabljenih, med njimi tudi bankirjev SKB, ki naj bi Babilonovo kašo hladili z milijoni mark kreditov, je slavilo veliko zmago slovenskega podjetništva v njegovem uspešnem prodoru v Evropo in težko osvojljivo trdnjavo turizma. Fešta je bila v našem, slovenskem stilu, nekaj več kot 40 zaposlenih je v lastnem znoju dolgo gostilo povabljence. To je bil tudi edini dan, ko je bil Tigullio - skorajda poln. Bankrot po lepi napovedi Komaj so si gostitelji opomogli od otvoritvene gostije, ko je naša stotnija gostov pospravila kovčke, so presenečeni natakarji in kuharji z začudenjem ugotavljali, da v njihov s pompom odprti disco zaide le peščica neukih turistov. Od pričakovanih tisoč in več mladih, tu in tam kakšen parček... Po treh mesecih groze poseže še Bog vmes: med velikim neurjem meteorske vode poplavijo čudovito in drago opremljen lokal. To lastniki izkoristijo in disco - zaprejo. Vse do danes. Družina Spiteri zaradi neplačanih najemnin doseže sodno zaporo, na vrata obesijo svoje ključavnice in oznanila, da naj vsi, ki bi želeli karkoli v zvezi s tem, pokličejo dr. Victorja E. Ragonesija ali Visamar Ltd po telefonu 330278, 233777... Mi smo in izvedeli, kar smo izvedeli. Da namreč njih ne briga tistih dva milijona sedemsto tisoč dolarjev, kolikor naj bi bili stroški obnove, niti poltretji milijon mark SKB, kolikor naj bi ona podprla Babilon, njih zanima samo - najemnina. Ta pa ni bila plačana... Petsto metrov naprej še vedno najmanj sto dni v letu že prej omenjeni diskač pa še vedno vsak dan obišče okrog tri tisoč mladeži z vsega sveta. Toda tisti diskač ni nasproti cerkve, ni v tuji lasti in ne zgrajen na za lase privlečeni filozofiji, da so Maltežani -bedaki. Janez Sever Kozolec za Njegovo kraljevsko visočanstvo O ženski, ki je na poti okoli sveta napravila še eno fakulteto -Za Slovenijo v Sloveniji ne more dosti narediti, lahko pa ogromno napravi za njo v Veliki Britaniji - Posameznik trči v birokratska vrata -Mlada država je s porodno vodo vrgla proč svoje otroke - Slovenski moški ne spoštujejo žensk Mag. Jana Valenčič: Londonski pogled na Slovenijo “Oče je začel jokati v telefonsko slušalko. V Sloveniji je bila vojna, tretja vojna, ki je ne bi mogel več prenesti. Vse se je nenadoma spremenilo. Zavedla sem se, da v Sloveniji za Slovenijo ne morem dosti narediti, lahko pa veliko naredim v Angliji, tam je moja družina, so moji prijatelji. Ugledni politiki so pozivali Slovence po svetu, naj postanejo neke vrste ambasadorji. Slovenci smo se odzvali. Ljudje, ki živijo doma, ne poznajo dimenzije domotožja, ki je močna gonilna sila, včasih prav iracionalna. Poziv sem vzela zelo zares, potlej pa sem trčila ob - državno birokracijo.” Na pot okoli sveta Rod Valenčičev izhaja iz Ilirske Bistrice, tri pokolenja nazaj pa so se Janini predniki naselili ob porečju Savinje. Jana Valenčič je v Ljubljani začela študirati arhitekturo, ko je prisluhnila očetovi misli, da je pot okoli sveta kot ena fakulteta. Spričo spleta srečnih okoliščin se je podala v daljno Indijo. “Verjamem v čudeže. Čudeži se dogajajo. Ali bolje, verjamem v splet srečnih naključij. Če je človek odprt za ideje, zna začutiti tisti trenutek, ko se stvari dajo narediti.” Med študijem je nato potovala še v Afriko, Turčijo. “Bala sem se tega, da bom za 45 let obsedela v neki pisarni.” Jana Valenčič ni obsedela v pisarni. Po končanem študiju je odšla v Južno Ameriko, v Peru, kjer je raziskovala tradicionalno gradbeno tehniko, uporabo zem- lje v gradnji, ki bi jo s pridom lahko uporabljali v velikih mestih, a so jo tudi že v Peruju zamenjali betonski kolosi. Po vrnitvi je v Goričanah pripravila razstavo perujskega nakita in tkanja, zbirko je hotela pokloniti slovenskim muzejem, a je trčila ob problem, ki ga ona imenuje problem posameznika. Zbirka je sedaj v britanskih muzejih. Za leto dni se je zaposlila v Igu, potlej je odšla na Dansko, kjer je raziskovala življenjske pogoje gastarbajterjev kot dela planske strategije, težave, ki se izražajo na obeh straneh. V Iraku je delala na STC projektu, v Kanadi napravila magisterij iz teorije arhitekture, službovala na univerzi v Holandiji, po naključju ji je nekdo ponudil delo v Veliki Britaniji. “Tam sem spoznala krasnega človeka. Nikoli ni prepozno. In on je zdaj že osem let Slovenec v pripravništvu.” V Sloveniji posameznik nič ne velja “Ne razumem, da nas ta država noče bolje izkoristit. Ni razčiščeno, kaj je emigracija. Prvi val so bili ljudje, ki so v prejšnjem stoletju odšli s trebuhom za kruhom. Drugi val je bila politična emigracija, ki so jo zaznamovali kot sovražnike države. Tretji val so bili v šestdesetih in sedemdesetih letih gastarbajterji. Do te slovenske vojne je bil vsak človek, ki je odšel, ožigosan kot izdajalec. Veliko sem pričakovala od Svetovnega slovenskega kongresa. Spremembe v odnosu. Država mora spremeniti odnos do svojih ljudi po svetu, na drug način korespondirati z njimi. Rezultatov SSK ne vidim.” In tu smo pri problemu posameznika. “Prej je bil posameznik čudak, človek, ki ni bil naš. Ni imel veljave, zanj ni bilo spoštovanja. V anglosaksonskih deželah je drugače, kultura je osnovana na posamezniku, ogromno lahko naredi, doseže. Naslednja faza je entuziazem. V Sloveniji razumejo izraz amaterizem v najslabšem smislu. Pred tremi leti so bile oči Slovencev polne iskric. Če bi ljudem postavili neke realne cilje, nekaj, s čimer bi se lahko identificirali, denimo, ugled Slovenije v svetu, te iskrice ne bi ugasnile. Angleži poznajo rek: skupaj s porodno vodo vreči proč tudi otroka. Ta država ne bi smela vreči stran vsega, kar je že imela v družbenem in življenjskem standardu. Pred tremi leti je vsak slovenski otrok lahko odšel na smučanje.” Stalno uporabljate izraz država. “V Sloveniji niso problem politiki, Kučan, Janša, pravi problem je birokratski aparat, tisti ljudje, ki bi morali državljane servisirati, tisti, ki bi mi morali olajšati funkcioniranje, ne pa, da se moram plaziti okoli njih. Težava se začne pri vratarju, tajnici...” Birokratski aparat je menda povsod birokratski aparat. “V Angliji so to dobro uredili, oklestili so ga in skrčili, v Sloveniji se je dodobra umestil Zakulisje in se razrašča. V primerjavi z Veliko Britanijo bi potrebovali največ 20.000 državnih uslužbencev. V življenju nisem bila v nobeni stranki, bi pa takoj glasovala za tisto, ki bi si kot cilj zastavila zmanjševanje slovenskega birokratskega aparata.” Ljudje radi udrihajo po državi. “Seveda. Enostavno je udrihati po državi. V Sloveniji je še ena težava. Označila bi jo takole: stati za svojo besedo. Povedo ti eno ceno, zaračunajo drugo, ki je na novo postavljena v računalniku. V hotelu ti rečejo eno vsoto, na koncu dodajo še takso in davek. Primerov je nešteto. Da o, denimo, avtorskih pravicah sploh ne govorim. To so stvari, ki delajo proti en-tuziazmu, budijo nezadovoljstvo. Nanje lahko z avtoriteto pokažem, ker živim v deželi, kjer so te reči že davno uredili.” Slovenski kozolci po svetu “Ne morem rešiti slovenskih problemov, lahko pa naredim tisto, kar je v moji moči. Predstavljam Slovenijo v Londonu. Zato sem se lotila akcije slovenski kozolec, pri čemer sem spet trčila na dejstvo, da v državi ni strategije, kako ohraniti kulturno dediščino. Na primer z davčnimi olajšavami, fondacijo, ohranjanjem tesarskih veščin. Po svetu že stoji nekaj kozolcev. Eden je v Argentini v Mendozi, drugi v Belgiji, tretjega si je dal v Londonu postaviti Keith Miles. Lani sem v Londonu pripravila razstavo Liberty, prikaz slovenskega industrijskega oblikovanja, dve kustosinji iz (Morda sem pripeljala na študijski obisk v Slovenijo. Drugi kozolec, ki so ga napravili tesarji Lojzeta Cesarja iz Domžal, sem poklonila princu Charlesu, uradno Njegovemu kraljevskemu viso-čanstvo valežanskemu princu (IIRil the Princ of Wales), ki se zelo zanima za arhitekturo, etnografijo in zdravo kmetijstvo.” Angleži torej cenijo slovensko kulturno dediščino. “Pokazali so izredno zanimanje za slovenske impresioniste. Tu so izredne možnosti. Vendar imam kot posameznica hude težave. V Sloveniji ni racionalne logike, pač pa je mogoče kaj doseči le z agresivnostjo. Zelo rada bi pripeljala tudi košček Anglije sem. Načrtujem razstavo mladih angleških slikark in neke francoske slikarke, ki živi v Londonu.” Dežela moških? “Vendar je v Sloveniji zelo težko kaj planirati. In tu smo pri konfliktu spolov. To je država, v kateri vladajo izključno moški. V razmerah, kot v prazgodovini. Vsi moški ležijo v senci, ko se prikaže govedo, pa vsi po vrsti planejo nanj. Nič ne napravijo do zadnjega trenutka, potem pa vsi navalijo. Ni planiranja. Ženska je v tej državi drugorazredna državljanka.” Je mar na zahodu drugače? “Razlika je v tem, da ima na zahodu ženska dve možnosti. Lahko je mati, lahko izbere drugo pot. Za sposobne ženske je tam življenje mnogo lažje, lahko se dokaže in doseže, da jo spoštujejo. Slovenski moški žensk ne spoštujejo, še največji kompliment je, da ji rečejo, kako dobre noge ima. Ženske so bile od vselej prisiljene planirati, načrtovati, zanje je značilno bolj mehko postopanje, povsod, kjer je treba delati, in to je v 95 odstotkih, so ženske, kjer so banketi, zabave in blišč, tega je 5 odstotkov, to poberejo moški.” Vidite izhod iz vseh teh naštetih problemov? “Izhod seveda je. Rešitev je v tem, da vsak pogleda svojo pozicijo, svojo identiteto, se s tem oboroži in deluje suvereno. Slovenci ti hočejo na vsak način dokazati, da nimaš prav, da to ni dobro. Državljani sploh ne poznajo svojih pravic in dolžnosti, oblasti pa se ne mudi, da bi jim pojasnjevale...” Enči Šibila Zbogom pomet Edino, kar je bog pravično razdelil, je pamet. Nihče se ne pritožuje, da je ima premalo. Vse te stranpoti, ki jih ubira človeštvo, so potemtakem posledica pomanjkljive vzgoje. Če k temu pridružimo še drugo resnico, da lahko po svoji volji upogibamo le mlado drevo (ne pa starega, ki ga lahko le zlomimo), potem postane jasno, zakaj si oblastniki prizadevajo v osnovnošolsko izobraževanje vnesti svojo ideologijo. Tako je bilo v komunizmu (temelji marksizma ali nekaj podobnega), to si po drugi strani prizadeva cerkev z uvajanjem verouka v osnovnošolski program. Šolniki se bolj ali manj uspešno upirajo vnašanju ideoloških vsebin, ker jim pa ni povsem jasno, kaj v vzgojo sodi in kaj ne, popuščajo ideološkim pritiskom. Utemeljen razlog temu je povedal dr. Rugelj (in učiteljska srenja je bila potem užaljena, ker je med drugim poočital učiteljicam, da so zaležane in zakajene). Kot dejstvo moramo pač vzeti, da so ženske zaposlene, da so zato preutrujene za dva šihta in da se zato doma, posebno čez teden, dogodi le tisto najnujnejše, da družina preživi. Za vzgojo otrok pa ni več moči. Otroke je sicer zelo luštno delati, gor spraviti pa veliko težje. Vzgoja mladega osebka je zelo resno in odgovorno delo. Vsakdo, ki zna otroka namigati, je prepričan, da ga ni prav nič težko vzgojiti. Navsezadnje je bil tudi sam otrok in če samo ponavlja tisto, kar so starši delali z njim... Pa še zdaleč ni tako enostavno. Prvič že zato ne, ker je vrsta stvari novih, ki jih v vaši mladosti niste poznali in se vaši starši niso morali spopadati s tovrstnimi problemi. Drugič zato ne, ker je bila že vaša vzgoja izkrivljena, napačna. V večini primerov niste kmečki otroci, ki so pravilneje vzgojeni kot vi. Nazadnje to dokazujete sami s tem, čemur smo vsakodnevno priča. Dokaz je preprosto dejstvo, da na kmetih ne najdemo pokvarjenosti. In tretjič zaradi preprostega dejstva, da se ne znate postaviti v kožo drugega, četudi ste to vlogo pred kratkim igrali sami. Na primer voznik preklinja pešca, ki ga na prehodu za pešce izsiljuje, pred petimi minutami pa je bil ta voznik pešec, ki je sam izsiljeval prepovedi, ki jih nalagamo mladim. Odrasli v trenutku, ko sprejemajo razne prepovedi, niso sposobni pomisliti, vaj, tako da odrasli za to ne vejo (oziroma izvejo za to, ko je že prepozno)? Spet banalen primer: spomnite se črnega je ustanovil takrat in takrat...). Na tak način učiti je preprosto. Učiti živeti pa ni preprosto, zato je jasno, da tega ne prednost pred avtomobilom in preklinjal voznika! Dejstvo je torej, da ne velja “žena naj bo doma”, zato naj bi velik del prevzgajanja prevzela šola. Koliko sprenevedanja je bilo, preden so v šole uvedli seksualno vzgojo (še danes je nimajo povsod -seveda, zakompleksane učiteljice). Preprosto, otroke je treba učiti živeti. Živeti z drugimi. Tako pa vas je dandanes večina egocentrično naravnana. Vaše celotno razmišljanje temelji na vas samih kot osrednji osebnosti tega sveta. Nestrpni ste do drugače mislečih (iz tega se rodi na koncu koncev genocid), enostavno niste sposobni ravnati z zavestjo, da poleg vas obstajajo še drugi (banalen primer: če bi v vašo podzavest bilo vgrajeno - privzgojeno, da niste sami, bi bil cestno prometni zakon lahko mnogo krajši - nikdar ne bi nikogar izsiljevali, ovirali ali ogrožali na cesti). Verjetno se spomnite, da otrok nekako pri treh do štirih letih postane neznosno trmast in tak, kot da se mora vse vrteti okrog njega. Takrat se otrok prične zavedati samega sebe kot osebe, zato takrat postane egocentričen. Ker je njegova nadaljnja vzgoja taka, kakršna je (pomanjkljiva), se ta egocentričnost ne preobrazi v policentričnost, ampak se samo prikrije. Tako ostane oseba v svojem bistvu (v podzavesti) še naprej egocentrična. Modrost “Vsakdo ima najprej sebe rad!” je samo na prvi pogled videti kot utemeljen ugovor napisanemu. Dejansko pa s tem “rad imeti sebe” ni mišljen egocentrizem, ampak da postaviš sebe sicer na prvo mesto, vendar ne kot absolutno merilo vsega. Ravno to pa je egocentrizem -da sebe postavljaš kot merilo, kaj je prav in kaj ni. To nezdravo prepričanje v svoj prav pa je vzrok vrste da so bili tudi sami mladi in da so se jim prepovedi s strani odraslih zdele blesave. Imele so prav nasproten učinek: kar je bilo prepovedano, je še toliko bolj vleklo. Menda vam je jasno, zakaj so sosedova jabolka slajša. Otroci morajo vse poskusiti (preizkusiti, saj drugače ne morejo priti do tovrstnih izkušenj). Precejšnjemu delu teh je potem neka prepovedana stvar bolj všeč zaradi tega, ker je prepovedana, kot pa zaradi te stvari same. Recimo mamila: večini bodo všeč zato, ker so prepovedana, ne zaradi mamil samih. Zakaj jih torej ne legalizirati? Ali ni bolj smotrno imeti uživalce (nekateri bodo to postali zaradi samega učinka mamil - telesna odvisnost) registrirane oziroma pod neko kontrolo, kot pa da se uživanje mamil dogaja naskri- trga deviz! Skoraj v trenutku je bil uni-čen, ko je postala prodaja deviz legalizirana. Kakšna blazna samozavero-vanost v svoj prav tistih, ki so prepričani, da se s črnim trgom mamil ne bo zgodilo isto (zato se zavzemajo za prohibicijo - seveda, oni so toliko modri, da bi vse moralo biti po njihovem). V osnovno izobraževanje torej namesto ideološke navlake uvesti tisto, zaradi česar so otroci zapostavljeni zaradi zaposlenosti obeh staršev. Omogočiti jim, da spoznavajo vse na tem svetu, da preizkusijo te stvari, zraven pa jih naučiti nekaj osnov sobivanja, torej psihologije. Pa ne tiste faktografske (utemeljitelj eksperimentalne psihologije je bil ta in ta, rodil se je takrat in takrat, psihološki laboratorij bodo znale “zaležane, zakajene, zakompleksane učiteljice”. Učitelj mora biti oseba z visokimi moralnimi načeli, oseba, ki živi praktično brezmadežno, ki praktično nima svojega življenja. Vsaj tako bi dandanes temu rekli, ker ta oseba ne sme podleči nobenim stranpotem: v tem pogledu bi dandanes rekli, da se mora žrtvovati, ker ne sme kaditi, piti, se predajati razvratu - skratka živeti vzorno. Žal se vam dandanes zdi žrtev, če morate živeti zdravo! Mnogi bodo sicer ugovarjali, da za tako bedno plačo vseh teh žrtev pač ni mogoče zahtevati in pričakovati. Ali smo se Slovenci v toliki meri nalezli južnjaške miselnosti, da se nam zdi žrtev pošteno opravljati svoje delo? Uroš Blatnik Brez omejitev in komentarjev objavljamo dele dnevnika dr. Vase Predojeviča, polkovnika JLA na mestu generala, politkomisarja nekdanje pete armijske oblasti. Dr. Vašo Predojevič, ki že trideset let živi v Sloveniji, izhaja iz partizanske družine, ki je dala enajst spomeničarjev in enega narodnega heroja, zato je bil partizanska sirota. Danes je tudi... Ne sprejemamo kvalifikacije, da smo okupatorska armada in da nam bo sojeno kot vojnim zločincem. V nasprotnem primeru naj vse posledice nosijo državni in politični vrhovi SFRJ”. 13.45: sestanek kolegija komandantov - v uvodni besedi komandant Kolšek pravi: Zvezni sekretar ni zadovoljen s situacijo; jezi se na nas; odgovornost zvrača na mene; ukazuje ukrepe oskrbovanja enot in to brezpogojno; naj gredo helikopterji s hrano; obveščen je, da je bilo v našem kolegiju v teh dneh prisotno nerazpoloženje. (Tudi informacija o moralnem stanju je učinkovala - razmišljam!) Komandant predvaja posnetek svojega razgovora z zveznim sekretarjem - vsi poslušamo, kaj govori zvezni sekretar: “Streljajte z vsem, kar imate -kaj jih prosite; ukazano je, da se postopa po pravilniku bojne uporabe enot. Zakaj ne streljate? Kaj je s topovskim orožjem? Hočete, da nas do konca ponižajo? Takoj poskrbi za popolnitev enot! Kdor napade, mu odgovorite z vsemi sredstvi. Pri vas je splošna linija, da greste brez boja. Ni prošenj -kdor ne izvrši naloge, ga zamenjajte. Počutim se odgovornega, da nismo izvršili tega, kar vi niste izvršili. Zgodba ni končana, tu se šele začenja!” (Na tem mestu slišimo, kako je komandant segel zveznemu sekretarju v besedo z vprašanjem: Kako, da zdaj Ante Markovič oporeka pohodu na mejo”, zvezni sekretar mu odgovori “Pusti ti Antu, Ante jelHHHHH ■■■F in zaključi pogovor.) Zatem generalpolkovnik Mile Ružinovski, komandanta je nagovarjal s “Kole”, prenese stališča zveznega sekretariata za ljudsko obrambo (verjetno stališča načelnika generalštaba): “To je poraz, nismo adekvatno reagirali, pa bi morali. Omahljivce eliminirati z zamenjavami. Zahtevati ogenj in samo ogenj, naj okusijo, kaj je vojna. Porazov več ne sme biti. Nujna Zakulisje je vojaška uporaba ognja. Odgovorite, zakaj topništvo ne strelja. Boj se mora šele začeti - gorela bodo mesta. Izvršite udar s 1. oklepno brigado zaradi obrambe časti in dostojanstva. Tako ena kot druga stališča so bila znak za velik prepir v kolegiju in napad na komandanta Kolška (to je tretji primer). On, čudežno, ostaja umirjen in dostojanstven - ne povzdigne glasu, ne izkoristi niti pravice, da koga odstrani iz pisarne. Ponovijo se zelo grde scene: hrup, kričanje, vpitje, metanje foteljev. Pri vsem tem načelnik štaba modro molči, polkovnik Boško Kelečevič in jaz pa fizično ščitiva komandant s svojimi telesi. Komandant ni več miren in zatuli - “Imate letalstvo, pa rušite vse, kar hočete, toda za to prevzemite tudi vso odgovornost. Jaz tega ne bom ukazal. Dajte mi elemente za vojaške, ne za civilne cilje (morali bi tolči pet ciljev v mestu Ljubljana), potem pa zahtevajte mojo odločitev. Vmešam se v to noro situacijo in podprem komandanta z vprašanjem: “Kdo sploh lahko ukaže rušenje mest in civilnih objektov?” Takoj sem ostro napaden, brani me le polkovnik Boško Kelečevič - tudi on je proti rušenju mest. Brez odobritve komandanta vsi zapustijo pisarno. S komandantom ostanemo samo načelnik štaba, Kelečevič in jaz, zatem brez besed vsi skupaj odidemo na hodnik. Slišim, da general Ruži-novski iz kabineta že obvešča zvezni sekretariat za ljudsko obrambo o dogodkih na kolegiju. To je bil zadnji sestanek kolegija komandantov, na hodniku pa je načelnik štaba posredo- val stališče načelnika generalštaba, da je vzlet helikopterjev s hrano ob 15.00 uri. Če bo sestreljen samo en helikopter, bo sledil napad na Slovenijo z vsemi sredstvi Vojnega letalstva in protizračne obrambe. Se nadaljuje Foto arhiv Nove dobe Zanimivosti Manekenke niso le obešalniki Milanka Močnik iz Celja je mlado, odločno, zgovorno, samozavestno dekle, ena redkih, ki ima pogoje za uspeh na modnih pistah tudi v tujini. Z manekenstvom se ukvarja že tri leta, možnosti za delo v tujini pa si je prislužila z naslovom prve spremljevalke Model 94.” Sama pravi, da se njeno življenje ne razlikuje od žurkarskega življenja njenih vrstnikov. Ne drži se nobenih posebnih pravil, saj manekenstvo devetdesetih zahteva človekovo notranjo lepoto in nikakor več klasične lepote standardne Barbie. Verjame in zaupa vase, to pa je že dobra pot do uspeha. Kakšna je tvoja življenjska filozofija? Nekoč me je prijatelj vprašal: “Se bojiš umreti?” Nisem mu znala odgovoriti, ker si tega vprašanja do takrat preprosto nisem postavila, vendar od takrat o tem vse pogosteje razmišljam. Živim polno, razgibano življenje in vse, česar se lotim, naredim po svoje. To pa seveda ne pomeni, da ne upoštevam nasvetov drugih. Vse odločitve sprejemam sama, prav tako pa tudi vse dobre in slabe posledice. Življenje je samo eno, zato si ga urejam sama. Kaj pomeni zate manekenstvo? V Sloveniji manekenstvo ne more biti poklic, ker se zalomi vedno pri tistem, kar bi manekenstvu dalo naziv poklic. To je honorar. Ni dolgo kar si se vrnila iz Milana, prestolnice mode. Kaj si pravzaprav počela tam? V Milanu sem si postavila temelje za delo. Sodelujem z agencijo DLM NAMES, dogovarjam pa se z znano agencijo CHIC MODELS, kjer je tudi naša najuspešnejša manekenka Bernarda Marovt. Pogosto sodeluješ na modnih tekmovanjih? Na modnih tekmovanjih ne sodelujem. Na letošnji Obraz leta pa sem se prijavila, ker je bila to vstopnica za prestolnico mode. Kako se počutiš na modni pisti, saj je splošno znan odnos slovenskega občinstva do manekenk in tudi manekenov? Takšnih revij se izogibam, če pa že sodelujem, opravim svoje delo kar se da najboljše, ne glede na to, kakšno je občinstvo. Večina ljudi si predstavlja manekenke in modele kot nekaj, kar je vedno in povsod kot iz škatlice. Kaj jim lahko poveš v zameno? Manekenka nisi 24 ur na dan, ampak le takrat, ko si na snemanjih, revijah, testih... in le takrat moraš biti maksimalno urejen. Kakšen si pa v zasebnem življenju, je pa stvar posameznika. Kakšna pa si zasebno? Na primer tvoj stil oblačenja? Moj stil oblačenja je od- visen od razpoloženja. Najljubša mi je črna barva, najboljše pa se počutim v jeansu. Že doživljaš padce in vzpone v manekenstvu? Zdaj doživljam še samo vzpone, ker še nisem prišla tako visoko, da bi lahko doživela padec. Kaj pomeni biti manekenka v devetdesetih? Ni več pogoj imeti lep obraz in idealno postavo, pomembnejše je to, kar izžarevaš. Manekenke niso več samo “obešalniki,” ampak so “obešalniki z osebnostjo.” Se počutiš vzvišeno nad svojimi vrstnicami in na splošno nad povprečnimi ljudmi? Malce višja sem od večine svojih vrstnic, to pa še ne pomeni, da sem vzvišena. Do ljudi imam takšen odnos, kot ga imajo oni do mene. Najbolj cenim odkrite ljudi, če pa so še duhoviti povrhu, toliko bolje. Najlepša misel, ki se ti je kdaj porajala! “Danes počnem, kar se mi ljubi - nič. Neumnost, ki se jo najbolj spomniš! Delam v NAF-NAF-u!? Se kdaj lotiš preprostih domačih opravil? Vsak dan. S fantom poskusiva včasih kuhati, sama pa se temu kar malce izogibam. Kaj je tvoj življenjski cilj? Veliko sreče, veliko stanovanje, velik avtomobil, velik bančni račun in nazadnje velik pes. Najhujše obdobje tvojega življenja? Najhujše obdobje mojega življenja je bilo po, sicer prostovoljnem, odhodu od doma, ko sem spoznala, da ni lahko živeti sam. Težko bi se znašla brez svojega fanta in njegove družine, vendar sem trdno odločena, da bi še en- krat v isti situaciji reagirala popolnoma enako. Tvoje mnenje o lepoti! To je nekaj popolnoma relativnega, dejstvo pa je, da je minljiva. Kaj vsak dan narediš zase? Nič. Enkrat tedensko tečem, drugače pa obožujem čokolado. Jasmina Petek Predanovci, vas ob Ledavi med Polano in Brezovci, stoosemdeset duš, je leto in dan gradila igrišče. Zeleno ponjavo nad zamočvirjenim berekom z umetno travo nad kilometri drenažnih cevi in 3.500 kubi ki gramoza. Vrednost cca 18 milijonov tolarjev. Na otvoritev tega, tretjega igrišča za hokej na travi v Prekmurju so prišli od blizu in daleč, delavci, kmetje, uradniki, politiki in oblastniki. Med njimi tudi Evgen Titan, profesor, ki je pred petdesetimi leti v Prekmurje vsadil hokej na travi. Za njih so spekli gibanice, pogače in vola. Rudi Cipot, predsednik te nevsakdanje vaške zagnanosti, sicer profesor in direktor, je tisočglavemu občestvu razložil cilj: “Slovenija potrebuje več zelenih igrišč in smučišč.” Predanovci, 180 duš, se je dvignilo nad politično močvirje. Vsi kot eden so gradili igrišče. „ , 6 6 Foto: Nina Leta 1991 je pregnal haitijskega predsednika Jeana - Bertranda Aristida. Zdaj mora tudi sam računati s pregnanstvom. Toda kljub grožnjam z invazijo živi vodja hunte udobno in razkošno življenje. Haitijski Obersalzberg (Hitlerjeva rezidenca v hribih blizu Salzburga, op. prev.) leži visoko nad Port-au-Princem v Peggyv-illu. Takoj za kanadsko ambasado pot zavije desno navzgor, nato, na najbolj strmem delu poti, levo skozi odprta vrata in ostro zavirati. Kajti natanko tam sedijo trije črnski stražarji v civilnih oblekah in udobno, ležerno igrajo karte. Nikjer nobenih zapornic, nobenih psov, nobenih oboroženih, strogo gledajočih stražarjev in kontrolnih točk. Mala južina za vsako napol odločno skupino komandosov ali diverzantov. Tu živi povsem zasebno, vendar ne preprosto, temveč v okusno urejeni blaginji, s prvovrstno haitsko umetnostjo na stenah, “petit Hitler” (mali Hitler), kot ga sarkastično imenujejo njegovi nasprotniki, general Raoul Cedras s soprogo Jacquine in tremi otroki. Zajtrk pri Cedrasu. Rezine melon in rogljiči v krogu prisrčne, srečne družine. Oče Raoul nosi kavbojke in polo srajco, težko je v njem videti človeka, ki ga po odstavitvi predsednika Aristida 30. septembra 1991, štejejo za glavnega krivca za posiljevanja, mučenja in smrt na Haitiju. In za vse večjo lakoto sedmih milijonov Haitijcev, ki trpijo pod embargom Združenih narodov. Surovo maslo, najboljše sladkarije, srebro, porcelan in občutljivost Cedrasovega šestnajstletnega sina Davida, ki čemerno žveči, ošine s pogledom novinarje in zagodrnja: “Potem bodo pa tile spet pisali, da se družina Cedras kljub lakoti v predmestjih brezskrbno baše s hrano.” Generala, kot je videti, to ne moti. Z desnico gre skozi sinove lase, smeje se in z glasom junaškega tenorja reče: “Oliver ni neumen. Zvit je. Zadnjič se ni hotel rokovati z ambasadorji Organizacije ameriških držav, ker so se opredelili za embargo.” Cedras pokaže sanjski razgled na Port-au-Prince s tako živahno kretnjo, da se ne bi čudili, če bi naenkrat kot na povelje priplul admiral Nelson s svojo floto pod belimi jadri. Pri tem pa se tam zunaj za horizontom poti skoraj 3000 ameriških marincev na 15 vojnih ladjah, čakajoč na povelje svojega oklevajočega predsednika, ki je že lansko poletje od Varnostnega sveta Združenih narodov skrivaj dobil zeleno luč za invazijo. Tu zgoraj je to vse daleč stran. “Moja družina je mesto,” pravi general med dvema zalogajema melone, “kjer se resnično sprostim.” Njegov ljubljenček je devetletni Christian, s katerim se je igral že pred zajtrkom, se mu pustil žgečkati in ga razposajeno tudi sam žgečkal. Zares sim- paličen užitek nekega očeta, hkrati pa presenetljiv primer za omejeno sprejemanje resničnosti. “Najvažnejša za našo državo je demokracija,” pravi Cedras. “Mi potrebujemo demokracijo.” Potem morajo “mon general” biti tudi za povratek Aristida v njegovo predsedniško pisarno? “Ali si je to zaslužil?” Posmehljivo se zasmeji. “Aristide ni noben problem za haitijsko demokracijo.” In kaj je potem problem? “Haiti,” reče in pogleda s temnorjavimi vojaškimi očmi, “potrebuje za izgradnjo demokracije močne ustanove. Kajti demokracija je proces, ki mora biti zaščiten.” Edina močna ustanova na Haitiju je vojska. “Ravno zato,” pravi Cedras in naredi požirek soka pasi-jonke, “lahko Aristide kadarkoli pride nazaj.” Ne mara vprašanj. Pozna svoje odgovore, ki ne povedo nič o tem, kaj v resnici namerava, ta najmogočnejši mož Haitija, ki poveljuje enoti 70.000 ubijalcev, tako imenovanih “at-taches”. “Najprej,” pravi, “počakajmo na invazijo.” In spet pogled na morje. Brez nervoze. Armada, ki se je odločila, da se ne bo borila proti mogočnejšemu vsiljivcu, je pridobila presenetljivo samozavest. Predvsem njen poveljujoči general, ki ga je svojčas na to najvišje mesto postavil predsednik Aristide. Mu grozeča invazija ne povzroča sploh nobenega strahu? “Neee,” smehljajoč se odgovori. “Naravno je, da je embargo prisilil armado delovati.” In pusti nedorečeno, toda prisotno: Toda na kolena nas ne bodo spravili. Sploh pa ne v beg iz države. Nič v obširni hiši ne kaže znakov priprav na beg. Nobenih kartonskih škatel, nobenih kovčkov. Samo nekaj sorodnikov se je priselilo v hišo. “Kriza,” pravi Jacquine Cedras, “nas je prisilila, da smo se malce stisnili skupaj.” General nam po zajtrku po- kaže svojo naj ljubšo sliko. Skrita za gumijevcem visi na steni: ribiške koče in čolni, ribiči, mreže in plaža. Pod bleščečim soncem. “Rad jo imam, ker se vsako uro dneva drugače blešči.” Diktator klepeta dalje: “Sem računalniški zanesenjak.” Skozi polodprta vrata njegove delovne sobe opazimo veliko napravo z najimenitnejšim hardwarom. Vstopa v sobo nam ne dovoli. Mogoče se na ekranu sveti samo igra tetris. Kaj pa naj sicer počne v tem času čakanja na invazijo? Zato tudi brezskrbno zamuja na dveurni sestanek v glavnem štabu, dogovorjen za deseto uro tega dne. Ni kaj početi. Toda Cedrasje že od padca Aristida vse zamudil. Ni socialnega programa za reveže v predmestjih. Ni formiranja koalicijske vlade, s katero bi lahko zadovoljili ZDA. Ni diplomatsko uspešnega iskanja povezave s partnerji v tretjem svetu. Otrplost pod slabim orožjem. Vendar naravna veselost v lastni hiši. Nenadoma praska v lepi fasadi. General, ki se je medtem preoblekel v uniformo, naenkrat spet pride po stopnicah, porine obiskovalcu nekaj listov papirja v roko in navrže: “To je moj življenjepis.” Tu se nenadoma občuti ta bolestna želja po priznanju, ki nam je za to poročilo tudi odprla vrata v njegovo zasebno življenje. General se hlastno, kot bi bil zasačen, povzpne po stopnicah nazaj in se čez nekaj časa vrne oblečen v, tačas svetovno znano, svetlorjavo uniformo s po tremi jekleno sijočimi zvezdicami na vsaki rami. General brez Fortune, ki je bil, kot navaja njegov življenjepis, večinoma samo učitelj. Direktor vojaške akademije, predavatelj, vzgojitelj, trener plavanja, pisatelj knjige o treningu nogometa in knjige o 60 milimetrskih topovih. “Seveda poznam Machivellija in Clause-witzevo O vojni,” pravi, vendar se ni ravnal po teh pravilih. Cedras je zaigral vse priložnosti. Pred vhodnimi vrati slovo od soproge Jacquine. “Vsako jutro dobi svoj poljub,” pravi Jac-quine. Poljub je rahel, dotikajoč. Ljubita se že 25 let, poročena sta 19 let. “Naučil me je živeti redno življenje,” nam zaupa ona. “Ko sem ga prvič videla, se mi je zazdel nenavadno inteligenten in zrel.” General se skloni še k hčeri, poljubi tudi njo. “Kje je Chris- tian?” vpraša, razočaran je, ker se ne more posloviti od svojega ljubljenčka. Toda ta se je skril v Toyotin džip. V ta isti džip, ki bo odpeljal Cedrasa na poveljstvo. Dva vojaka v čeladah sedita v vozilu, voznik in pribočnik. Cedras odkrije sina, prične se radostna rokoborba. General “izžgečka” sina iz avta, pomaha družini s kapo in Toyota z registersko številko D-6863 ga odpelje. Soproga Jacquine gleda za njim, sproščeno reče: “Ljubim vsako minuto z njim. Človek nikoli ne ve, če bo jutri še tudi tako.” Ne boji se za njegovo življenje. Samo hudobija ZDA ji da opravka: “Američani so tako nepravični. Vedno prosim Boga, da nakloni Clintonu občutek za pravičnost. In da bi tistim, ki nočejo videti resnice o Haitiju, naklonil pogled v to resnico.” V tej noči so bili umorjeni nadaljnji trije pripadniki Aristida in pred bolnišnico Orače’ Children’s Hospital so obupane matere odložile štiri novorojene otroke. General je dobro zajtrkoval. Po reviji Štern prevedel MiO Zaključena nagradna akcija “avto za naročnike” Nagrado za zveste naročnike dobil Miran Artnak iz Trnovelj pri Celju - devetindvajsetletni delavec, zaposlen pri Elektroinženiringu Lilija v Celju, ima svoj stari avto že dva meseca v popravilu -Bogdan Lilija, direktor podjetja, je Novo dobo naročil na domače naslove vsem svojim delavcem Petek petega (avgusta) je bil nedvomno srečen dan. Vsaj za devetindvajsetletnega električarja Mirana Artnaka iz Trnovelj pri Celju. Kajti na ta dan smo v uredništvu Nove dobe zaključili polletno akcijo “AVTO ZA NAROČNIKE”, uredništva Nove dobe in Kovinotehne Leasinga. Prav tako srečen dan pa je zame napočil v sredo, 10. avgusta. Imel sem namreč to čast, da novemu lastniku avtomobila sporočim veselo novico. Po podatkih, ki smo jih zbrali, je devetindvajsetletni Miran Artnak zaposlen pri podjetju Elektroinženiring Lilija iz Celja. Bogdan Lilija, direktor podjetja je plačal celoletno naročnino na časopis Nova doba za vse svoje delavce. Sklenil sem poiskati Mirana na delovnem mestu. Ob deset čez sedmo uro zjutraj stopim v prostore Elektroin-ženiringa Lilija na Mariborski cesti v Celju. Za pisalno mizo sedi Vera Lilija, takoj pri vhodu v pisarno pri klubski mizici dva fanta, ki prebirata dnevno časopisje. Dobro jutro. Sem iz uredništva časopisa Nove dobe. Iščem vašega delavca Mirana Artnaka. “To sem jaz,” mi odgovori suhljat mladenič s kratko brado. Čestitam. Gospa Anila Tha-nasi - Kodrič, dovčerajšnja jetnica koprskih zaporov v najdaljšem preiskovalnem postopku države Slovenije, je iz seznama naročnikov časopisa Nova doba izžrebala vaše ime. Postali ste lastnik avtomobila Renault 5, ki vam ga poklanjata uredništvo Nove dobe in Kovinotehna Lea-sing. Miran: “Ja, ja, ja. Ne me zajebavat’.” Brez šale. Žrebanje je bilo v petek, 5. avgusta, v uredništvu Nove dobe, ko se je gospa Anila prišla v uredništvo zahvalit za moralno pomoč pri njenem boju s kritičnim novogoriškim in slovenskim pravosodjem. “Ne morem verjeti, jaz nimam takšne sreče.” Iz sosednjega prostora pride sodelavec, Vili Pajk: “Ali prav slišim, ali se mi samo zdi. Nek- do je govoril o nekem avtu?” Res je, Miran je bil izžreban in je dobil avto. “Dajte mi ključe službene katre, grem po Novo dobo v trafiko,” in Miran odide iz pisarne. Vera je vsa solzna, vsi me gledajo. Nato vsi naenkrat vprašajo: “Pa je res dobil avto?”. Res! Mar tudi vi ne verjamete časopisu, ki piše resnico? “Danes je težko verjeti karkoli, časopisom in politikom pa še najmanj,” pravi mladenič v modri majici. “Moram poklicati Bogdana, da mu sporočim to veselo novico,” pove gospa Vera. V istem hipu zazvoni telefon, direktor Bogdan Lilija kliče, da naj fantje že pridejo v delavnico na Trgu celjskih knezov. “Tu imamo majhno slavje. Prišel je gospod iz Nove dobe in povedal, da je naš Miran dobil avto.“ Odloži slušalko in nasmejana do solz pravi fantom: “Bogdan pravi, da vseeno pridite v delavnico, ker delo ne čaka.” Med tem časom se vrne Miran in strmi v predzadnjo stran Nove dobe, na kateri je izpisano njegovo ime in naslov, se smeji in pred sodelavci opleta z Novo dobo. “Miran, Bogdan ti čestita, in pravi, da bo spekel in podaril vola,” pove Vera, ko odloži telefonsko slušalko. Miran in sodelavci se samo smejijo in vsi samo ponavljajo: “To je pa res sreča... Tista Anila, na sliki je kar luštna, ima pa res srečno roko.” “Lepo, da si ti dobil avto, ker ga res potrebuješ. Zdaj mi ne bo več treba hoditi pote domov. Se boš lahko kar sam pripeljal,” je bil gostobeseden Miranov prijatelj Vili. Medtem Vera natoči viski in vsi nazdravimo Miranu. Poslovimo se in odidem s fanti iz pisarne. Potem pa je bila samo še pijača. Mitja Ocvirk “Ne morem verjeti, jaz nimam takšne sreče,” se je prijel za glavo srečni dobitnik Renaulta 5 Miran Artnak, ki ga podeljujeta uredništvo Nove dobe in Kovinotehna Leasing Popotnik Vznemirljiva Azija Kako naj se je človek loti? Pred zemljevidom te neznanske celine se zmedeš. Se bolj pa si zmeden, ko si pred njenim pragom. Spominjam se, da sva bila v Ismaniji. Na onem bregu prekopa je torej Azija? Neverjetno... Pa v Nomeju, pred Beringovo ožino, da si jo lahko kar peš primahal na ameriško celino, je torej tam še vedno Azija? Resnica, vznemirljiva resnica je ta, da je Azija blizu, neverjetno blizu nas, ali pa prav zelo oddaljena. Lotimo se je z dobrega, nam najbližjega, najbolj prijetnega, najbolj vznemirljivega konca. Torej na pot v Istanbul, na tisti Vzhod, ki so ga optimistična pokolenja krstila na Bližnjega. Reka, ki ji pravimo Bospor Turčija se je v zadnjem četrt-stoletju tako hitro razvijala, da bi moral človek vsakih šest mesecev popravljati, kar je prej pisal o njej. Ko sem prvič - s prijateljem Igorjem - stopila v Istanbul, je bil s Kairom najbolj hrupna prestolnica na svetu. Vračava se devet mesecev kasneje, pa je najtišja. Kulturna, družbena in gospodarska nasprotja sedanje Turčije se najbolj kažejo ravno v velikih mestih, predvsem pa v Carigradu. Ta je neuradna prestolnica Turčije - dežele, v kateri še zdaj, po več kot štirih desetletjih industrializacije in pospeševanja gospodarstva živi in dela na deželi skorajda polovica vsega prebivalstva. Instanbul pomeni za evropske obiskovalce s svojo mešanico 5,5 milijona prebivalcev različnega narodnostnega izvora, družbenega položaja in veroizpoivedi, s svojimi bučnimi bazarji in zmedenim prometom, z vsiljivimi vonjavami in glasovi ter nepozabno silhueto neštetih kupol in minaterov most v Azijo, vhod v svet tuje, nenavadne kulture - v Orient. Istanbul se namaka v vodi in nas mirno pričakuje, hladi se na svojem pragu. In to je prag Azije. Tako vsaj trdi zem-ljepisje. Te morske ožine vsega skupaj - dvestopetindvajset kilometrov dolge - ločijo pač dve celini. Vsi atlasi soglašajo. Le turški atlas tega ne priznava, edini, poglavitni, ki je prizadet. Popolnoma nova zahodna usmerjenost Turkov je tako čvrsta, da so pripravljeni od zgodovine in zemljepisa dalje zanikati kar vse počez. Nikar torej ne zini pred njimi nesrečne besede: “Azijska Turčija”. Se zmeraj “Mala Azija”. Zapomnite si, 96 odstotkov narodnega ozemlja, ki je po nesreči zablodilo na slabo stran Bospora, se imenuje Anatolija! Na Bosporu. Lep, idiličen izlet štiriindvajset kilometrov daleč, traja pa dve uri. Toda vdava se vsaki skušnjavi in se spotoma petkrat ustaviva ter nadaljujeva pot z naslednjo ladjo. Te dvokrovne obalne ladje, na katere se vkrcaš na valujočem morju v Galati, so istanbulske predmestne železnice, množica uradnikov in delavcev v čepicah potuje z njimi tudi do šestkrat na dan. Sedijo na raztrgani plišasti prevleki klopic, z vidnim olajšanjem takoj sezujejo evropsko obutev, prebirajo jutranji list Cumhuryiet ter srebajo svoj prvi Kahve, gosto turško kavico, zelo slajeno in vedno nekako plehko, ali zlati čaj, s katerim postrežejo Istanbul ali Carigrad ima številne spomenike iz bizantinskega in osmanskega obdobja Prometni Bospor ločuje in povezuje evropsko in azijsko polovico Istanbula - ves dan hitijo po njem potniške ladjice, avtomobilski promet pa se zliva prek visečega bosporskega mostu v steklenih kozarcih. Vse do svojega cilja kar naprej grizljajo smrdljike, pražene mandeljne, posušeno seme lubenic, s sladkorjem napudrane lokumne ali okrogle kruhke, posejane s sezamovimi zrnci. Čeprav sta Istanbul in njegov Bospor v višini Neaplja, njuno podnebje ni več sredozemsko. Govorim o podnebju, pa nimam prav. Ali niso v Turčiji stokrat ponovili: “Istanbul nima podnebja.” Istanbul pozna le dva vetrova. Sušeči in vroči hamsin, ki prihaja iz sirske puščave, in ledeno burjo ruskih step. Tako leze Bospor v rosni in evropski jutranji svetlobi, počasi leze skozi svoj dolg zelen predor, tu in tam obrobljen s koji, naselbinami, ki se imenujejo Kandili, Ortakoey Yenikoy, Cubuklu. Da ni minaretov mošej - ki so na deželi pogosto prav preproste hišice - in pološčenih lesenih hiš, ki jim je čas spremenil barvo, in da niso njihova okna ponekod še okrašena z muha-rabiehi, bi se zdele te naselbine skoraj take kot pri nas. Na pol poti do Bospora, tu kjer se bregova zopet stisneta - brž se spet izkrcajmo -, tu stoji najbolje ohranjena, najvažnejša trdnjava ožin, grad Rumeli Hissar. Postavil ga jc na evropski breg sultat Mehmed II. In prav tukaj je pred petindvajsetimi stoletji sedel D a rej na prestolu in ogledoval svojo vojsko, sedemsto tisoč vojakov, ki je korakala po mostu iz čolnov čez vodo v napad proti Grčiji. Most čez Bospor je resnično znamenitost sam po sebi. Dolga stoletja so sanjali o premostitvi Bospora. Med načrtovalci tega mostu sta bila tudi Michelangelo in Leonardo da Vinci, toda bosporski most je bil končan šele leta 1973. Ima razpon 1560 metrov in je četrti najdaljši viseči most na svetu. Dalje se začenja Gornji Bospor. Terapia, Buyuk Dere, Sar-yer, področje hotelov, dobrih starih počitniških hotelov iz leta 1900. Tu se poleti naselijo poslaništva in istanbulska visoka družba. Obedovati morava, ustaviva se v eni izmed nabrežnih lok-and. Najprej mezele, predjedi s kockami belega sira, črnimi olivami v oljni kopeli, fižolom, kosci prekajenega slanika, mezgovim kaviarjem in dolmo, nadevanim vinskim listom, kuhanim na olju. Mezele smo poplaknili z vodko, limoninim sokom ali pa z domačo raki, h kateri pa Turki posebej pijejo čašo hladne vode. Požirek janeževega alkohola, požirek vode. Po teh zabavicah za grlo se lotiva siskebaba, klasičnega ražnjiča iz jagnjetine, ali boreksov, cvrtja z mesnim ali sirovim nadevom. Potem krona vsega, jogurt ali baklava, od katere se cedi med. Srebava vrelo kavo. Tako, in pokvarila sva si prebavo... Dalje ne pojdeva. Pustiva svež vetrič, ki prihaja od ondod in se prikupno imenuje melten, in se vrneva v Istanbul v mraku, ki vrača Orientu, mošejam s kupolami in zašiljenimi minareti skrivnostno lepoto, ki jo beli dan prikrije. Noč je zdaj polna hladne sence. Svetilka na kljunu ladje širi vlažno svetlobo. Mahoma je zelo lepo. (Se nadaljuje) 28 Glasba Belgijska skupnost glasbenikov pomaga mladim beguncem Nazaj k normalnemu To poletje bo v celjskem begunskem centru bolj živahno kot sicer. V njem se je namreč ustavila glasbena skupina BACK TO NORMAL BIG BAND, skupnost dvajsetih aktivnih belgijskih glasbenikov, ki bodo v času svojega bivanja v begunskem centru prirejali glasbene, likovne, gledališke in audio/video delavnice za begunske otroke in mladino. Seveda pa bodo poleg tega tudi nastopali po slovenskih klubih. Back To Normal Big Band je nastal v februarju 1991, kot anarhistična glasbena skupina, sestavljena iz izrazito individualno usmerjenih ljudi. Njihov začetni cilj ni bil samo golo igranje in nastopanje, temveč ustvarjanje pogojev za zlitje glasbe in ostalih izraznih form v povsem konkretne socialne kontekste, kar naj bi ob izmenjavi izkušenj in znanj evo-uliralo v povsem nove oblike ustvarjalnosti. Po izkušnjah, ki vključujejo tudi Poljsko in Romunijo, se je skupina v sode- lovanju z neodvisno organizacijo CAUSES COMMUNES iz Bruslja odločila realizirati zahtevno nalogo v enem izmed begunskih centrov v Sloveniji. Celjski begunski center šteje 450 oseb, od tega vsaj 60 otrok, ki se zaradi kulturalnih, je- zikovnih in tudi socialnih razlik težko vklapljajo v tukajšnje življenje. Praznino, ki nastane zaradi tega, je težko zapolniti. Ravno te naloge so se lotili čalni omenjene skupine, kot univerzalni jezik sporazumevanja pa uporabljajo glasbeno, li- Glasba kovno, in druge veje ustvarjanja. “Sicer pa ne gre samo za umetnost,” pove Jean Kowalski, “otrok ne učimo samo tega, kako izdelati piščal ali skulpturo, zaigrati na sintetizator ali boben, posneti video ali avdio kaseto, temveč tudi povsem navadne ročne spretnosti, kot je recimo popravilo kolesa ali različnih načinov koristne uporabe odpadnih predmetov. Gre predvsem za možnost izražanja in občutka koristnosti.” V okviru tukajšnjega bivanja bodo člani skupine priredili dvanajst delavnic z različno tematiko: izdelava glasbenih instrumentov, vzdrževanje in popravilo pihal in brenkal, gledališče in izrazni ples, likovno izražanje, glasbena kompozicija, glasbena improvizacija, tolkala, kitara; bas kitara, pihala, avdio/ video in kreativni otroški vrtec za otroke od 2 do 6 let. Posamezni programi so prilagojeni različnim starostnim stopnjam, skozi ves čas njihovega bivanja pa bodo v delavnici ročnih spretnosti obdelovali kovine in les v praktične in dekorativne namene. “Naš namen ni samo priti za mesec dni in nato oditi, kot da se ni nikoli nič zgodilo,” pravijo člani Normal projekta, “radi bi, da bi begunski otroci nadaljevali z začetim in da bi se vzpostavil most med njimi in tukajšnjimi ustvarjalci, ki si želijo na tak način delati z mladino in otroci. Zato pozivamo, vse, ki jih to zanima, da se nam pridružijo. Pozivamo tudi vse, ki bi nam lahko pomagali s kakšnim kosom orodja, odsluženim instrumentom, ali s čimerkoli, za kar mislijo, da bi lahko bilo v pomoč, da se oglasijo tukaj.” Skupina namerava kontakt-irati s sodelujočimi tudi kasneje, največ seveda preko pisem, kaset in videa, kakor tudi z medsebojnimi obiski. Po vrnitvi v Belgijo bodo organizirali tiskovno konferenco in razstavo o tukajšnjem dogajanju. “Gre predvsem za spoznavanje raz- po ustvarjanju je lastna vsem ličnih kultur, za medsebojno ljudem.” pomoč, za izmenjavo izkušenj” Prvi koncert v Sloveniji bo trdijo, “gre za zbliževanje raz- ‘ BACK TO NORMAL BIG BA-ličnih ljudi skozi okvir ume- ND priredil v celjskem Barflyu, tniškega izražanja. Ljudje lahko v četrtek, 18. avgusta ob 21 h. govorijo različne jezike, imajo različno kulturo, toda potreba Vasja Ocvirk Šport Otroci - starši je eden najbolj obiskanih progaramov vadbe Redna vadba Konrad Končan - letos mu je bil podeljen naslov častnega člana društva Šport za zdravje V športnem društvu Gaberje so prve športne korake naredili mnogi znani športniki -Temeljno načelo društva je šport v službi zdravja - Preko tisoč članov - Objekti so bili vedno v lasti društva, nikoli državni Najstarejše še aktivne članice društva Šport Na občnem zboru, se je Partizan Gaberje - društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo preimenoval v Športno društvo Gaberje. O delu društva smo se pogovarjali z Ireno Na-glav, dolgoletno tajnico društva. Kako dolgo že obstaja vaše društvo? “Leta 1906 so Gaberčani pričeli graditi Sokolski dom, tri leta kasneje pa beležimo prvo organizirano vadbo v tem domu. Leta 1952 se je Sokol preimenoval v Partizan Gaberje, letos pa v Športno društvo Gaberje. Vseskozi so se v društvu držali načela, da je šport v službi zdravja, da člani društva pridobijo osnove gibanja in temeljne telesno - vzgojne navade.” Koliko imate registriranih članov? “Vpisanih članov je preko tisoč, okrog šeststo pa jih redno vadi v različnih programih. Naj omenim, da so v našem društvu svoje prve športne korake naredili znani celjski športniki, kot bratje Šrot - Tine, Edi, Ivan, Nataša Urbančič - Bezjak, Jože Brodnik, Roman Lešek, Tine Veber in drugi. Med bolj znanimi so tudi bratje Zimšek -Tone, Jože, Niko, Ludvik Travner. Pravzaprav so skoraj vsi Gaberčani določeno obdobje življenja preživeli v naši telovadnici.” Torej skrbite za osnovno telesno vzgojo? “To je sicer osnovna dejavnost društva, za katero skrbijo izobraženi kadri - prostovoljci, ki jim šele zadnji dve leti lahko izplačujemo minimalno nagrado za njihov prispevek k delu društva. Poleg osnovne vadbe za vse starostne skupine, od najmlajših (2 - 4 leta) do najstarejših (preko 80 let), vadimo še odbojko, košarko, gimnastiko, skoke na ponjavi, aerobiko, nekaj deklet pa se je organiziralo v plesno skupino Shovv business, ki že nastopa tudi na prireditvah. Letos smo po dolgih letih ponovno organizirali Fren-kov memorial v namiznem tenisu, četrtič zapored smo se dobili na Gaberiadi, redno organiziramo srečanje cicibanov na spretnostnem poligonu, pa tudi na kakšne izlete se odpravimo. Septembra bomo spet pričeli z delom in vabimo vse, da se nam pridružijo.” Kateri par bo prej pojedel jabolko? Z letošnje Gaberiade Društvo organizira tudi izlete za svoje člane ■ MitOcvirk ZURKA DANIJEL BEDRAČ, karizmatični nadškof Univerzalne gnostične cerkve, je v celjski Galeriji KLjUB predstavil zbirko del, ki jo je naslovil Velika skrivnost. Po njegovih besedah gre za njemu lastno “videnje Velike Arkanc Tarota, starodavnega kompleta kart, ki je še danes v rabi kot orakelj, čeprav je sprva služil le kot povsem navadna igra na srečo, s katero smo si v davnini krajšali čas.” Poznavalci so lahko opazili, da avtor ni narisal vseh kart. Zakaj manjkajo ravno karte, ki simbolizirajo LJUBIMCA, PRAVIČNOST in ZVEZDO, avtor ni hotel pojasniti. Zatrdil pa je, da ne gre za slučaj. Mimogrede, motto Univerzalne gnostične cerkve je: “DEUS EST HOMO”. Prijatelji igralke Shirley MacLaine sc pripravljajo na beg iz HolIywooda, saj le ta napoveduje, da bo mesto spet prizadejal hud potres. Igralka, ki se navdušuje nad astrologijo in mistiko, je menda natančno napovedala zadnje velike potresne sunke in znanci ji povsem verjamejo. Ozadje atentata, ki je bil izveden na papeža Janez Pavla II. 13. maja 1981, še zdaleč ni dokončno razjasnjeno. Pojavljajo se le nove senzacionalne teorije kot: Je morda visoki predstavnik Vatikana vključil atentat v pogodbo? To pa potrjuje, da je Turek Oral Čelik kot nekdo iz ozadja izvedel umor po naročilu. Umazano zadevo je izpeljal mladi Turek Ali Agca, ki je bil po atentatu takoj aretiran in Povedal je, da se je ravnal po navodilih bolgarske tajne službe, vpletena pa naj bi tudi bila sovjetska KGB. Pa vzrok vsemu temu?! Papež je namreč prišel na sled dvomljivim finančnim poslom, zato ga je bilo potrebno malce opozoriti. Ali Agca je bil zelo dober v streljanju in bi ga prav gotovo lahko ubil, če bi bil namen pač takšen. Za zdaj se je končalo tako, da je tisti visok finančnik pobral del dobič- kmalu nato obtožen. Svojega ka na račun katoliške cerkve in motiva dolgo ni bil pripravljen jo pobrisal v ZDA. Dokazati mu izdati, a se je končno le vdal. tega seveda nihče ne more. ZURKA 33 POLSKA MALCA je končala snemanje svojega drugega studijskega albuma. Snemanje je poteklo v graščini v Marija Gradcu, kamor so Polska Malca preselili studio z dvema A-DAT napravama, ki ga imajo v lasti člani celjske rap zasedbe Q-bass. Posneti material bo Polska Malca najbrž miksala v ljubljanskem Kif Kifu, o založniku pa trenutno še molčijo. Na sliki bobnar Uroš Srpčič. Z isto opremo, vendar v originalnem studiu, pa te dni snemajo REB REP, ki smo jih pred časom poznali pod imenom PHONE BOX VANDALS. Tudi oni snemajo album, za producentsko taktirko pa so naravnost iz Londona povabili Philipa Earla (na sliki), mojstra dance produkcije, ki v angleški prestolnici tudi vodi tamkajšnjo izpostavo REB REP. Mickey Rourke (37), nekoč veliki up Hollywooda, je danes na robu zloma. Razuzdanost, alkohol, mamila in dolgovi so ga pokopali. Se spomnite filma Devet tednov in pol, ki ga je posnel skupaj s Kim Basinger v davnem letu 1985 in je zanj pomenil vrhunec kariere? V zanemarjenosti je pozabil na svojo kariero, ženo, prijatelje, njuno skupno premoženje ter se zakopal v dolgove. Zadnjih nekaj tednov je bilo res kritično in lahko bi napravil celo samomor, a njegovi znanci so pravočasno poskrbeli, da je pristal na psihiatrični kliniki v Los Angelesu, kjer je pod strogim zdravniškim nadzorom. Bivšemu boksarju se bo težko vrniti k filmu, saj se soigralci in režiserji še kako dobro spominjajo njegovih besnih izpadov. WCna strehi sveta V specializirani britanski firmi pričakujejo naročilo, da bodo na obronkih Mount Everesta zgradili stranišča, saj se tam valijo kolone planincev, ki morajo na potrebo. Iztrebki dolgo časa ležijo naokoli, zaradi česar prihaja do infekcij in resnih črevesnih epidemij. Na tisoče (judi tam vsako leto kampira in z varovanjem okolja imajo velike težave. Vladni predstavniki bodo jeseni odšli v Veliko Britanijo in se tam dogovorili s strokovnjaki, kako in kam postaviti tako potrebna stranišča. ZURKA mm, gn® rag} II Hj 14 || v* v Hilli gjy !■ ■V ™ Princ Andrew uživa na družinskih počitnicah i I 1 t sj. Beatrice in Eugenie sta se tako veselili na letošnjih počitnicah, da sta komaj kaj ostajali pri miru. V začetku julija so se z mamo Sarah odpravile počitnikovat v južno Francijo, pridružil pa se jim je tudi očka Andrevv. Po neverjetnih treh letih so imeli zopet prave družinske počitnice. Preživeli so kar štiri tedne skupaj v romantični podeželski hiški v bližini Saint Tropeza. Očka Andrevv se je ves dan posvečal hčerkicama, z njima čofotal v bazenu, jima bral pravljice za lahko noč, preostanek večera pa je skupaj s Sarah užival ob kozarcu vina. Zveni namreč kot nekakšna sprava med njima. Sarah je odpustil in pozabil tisto neljubo štorijo z Johnom Bryanom. Družina je za nekaj dni prekinila počitnice in se vrnila v prestolnico. Beatrice je namreč 8. avgusta praznovala svoj šesti rojstni dan in ob sebi je hotela imeti prijatelje. Andrevv in Sarah z otrokoma se nameravata vrniti v Saint Tropez, konec avgusta pa načrtujeta preživeti v Bal-moru v družbi kraljice. Pozdrav iz Sarajeva V galeriji Meduza 2 v Piranu je do 26. avgusta na ogled razstava del projekta Pozdrav iz Sarajeva avtorjev skupine Design Trio, Sarajevo., ki vključuje unikatne plakate, razglednice in majice, že predstavljene v Evropi in ZDA. Izkupiček od prodanih T-shirts z avtorskimi podpisi bo žel ya gradnjo Prve internacionalne biblioteke v Sarajevu. ZURKA Steffi Graf trepeta za življenje svojega brata Steffi Graf, 25-ietna teniška zvezda, trepeta v strahu za svojega 22-letnega brata Michaela Grafa. Ta je namreč navdušen formulski dirkač. Zgodilo se je na treningu formule 3 v Diepholzu, ko je Michael izgubil oblast nad volanom in pri 155km/h priletel v zaščitno ograjo. V bolnišnico so ga odpeljali misleč, da jo bo od- nesel “samo” s hudim pretresom možganov in polomljenimi rebri, a Michael je v resnici komaj ušel smrti. Steffi je za nesrečo zvedela med treningom v Mah-wahu (ZDA) in si neverjetno oddahnila, ko so ji zagotovili, da njen brat ni več v smrtni nevarnosti. Se bo pač morala sprijazniti s tem, da njen brat živi nevarno. Policist N.N., pred koncertom lggy Popa v Izoli: "The undersigned certify that the holder is a professional journalist and reguest ali authorites and members of the affiliated organisations of journalists... veš kaj, me nič ne briga, če si novinar, me nimaš kaj slikat, brez da bi me vprašal!" Maraton ■ tek sreče V atletskem klubu Spela, članu Športne unije Slovenije, se pripravljajo na tretji maraton - Tek sreče, edinstveno tradicionalno prireditev, 24 ur neprekinjenega teka po ulicah Grosuplja, ki bo 26. in 27. avgusta. Zamisel se je porodila v glavi bivšega atleta Bajota Dizdareviča in naletela na velik odmev. Lani se je teka udeležilo prek tristo tekmo- valcev, letos jih pričakujejo še bistveno več. Ker je 24-urni tek rekreativnega značaja, se ga lahko udeležijo vsi, ki imajo vsaj malo kondicije. Posameznik teče, kolikor želi in zmore, tiste, ki bodo pretekli največ kilometrov, pa čakajo lepe nagrade. Prijavnice sprejemajo uro pred začetkom samega teka in potlej vsako polno uro. Uganka 36 Uganka 37 Oven: V domačem okolju boste nezadovoljni in slabo voljo boste stresali na vse, ki jih bodo vaše jezne iskre lahko dosegle. Preseda vam, da ste vedno vi tisti, ki se morate prilagajati drugim in paziti, da ne bi prizadeli njihove preobčutljivosti. Srečne številke: 1, 5, 8, 13, 24. Bik: Teden, ki je pred vami, bo bogat na vseh področjih, zato pa bo tudi vaše razpoloženje postalo precej boljše. Pri delu boste nadpovprečno uspešni, če pa se boste vendarle odločili in odšli na potovanje, boste doživeli veliko razburljivega. Srečne številke: 2, 6, 7, 12, 26. Dvojčka: Nehote vam bo nekaj, kar zadeva vašega partnerja, prišlo na ušesa, pa ne boste vedeli, kako z neprijetno informacijo ravnati. Nekaj časa še počakajte in si oglejte, ali se bo vsa reč lahko končala brez vašega poseganja. Srečne številke: 1, 7, 9, 16, 21. Rak: Drug za drugim se bodo vrstili pomembni dogodki, ki bodo tako hitro brzeli mimo vas, da ne boste niti dobro dojeli, kaj vse se vam je zgodilo. Življenje bo kar se da dinamično in zato boste nadvse srečni. S partnerjem boste obudili zaupnost. Srečne številke: 2, 5, 8, 10, 25. Lev: Ugotavljate, da ste se v zadnjem času precej spremenili, zato pa bi radi pričeli nekoliko drugače živeti, kot ste to počeli do sedaj. Morda vam bo uspelo, a ravno tako si lahko že jutri premislite in nadaljujete v starem ritmu. Previdno z denarjem. Srečne številke: 1, 3, 9, 19, 28. Devica: Vedno ste bili pripravljeni prisluhniti vsemu, kar je imelo prizvok nevarnosti in pustolovščine. Prav sedaj boste imeli priložnost, da se odločite za nenavadno preživljanje počitnic. Za zdaj še oklevate, a odločitev bo kmalu padla. Srečne številke: 2, 5, 7, 15, 22. Tehtnica: Obetajo se vam sami razveseljivi dogodki in tudi posel bo cvetel kot že dolgo ne. Stopali boste po načrtovanih nakupih, tisto, kar pa ste se namenili prodati, boste vnovčili z velikim dobičkom. S polno paro. se pripravljate na dopust. Srečne številke: 4, 5, 8, 16, 27. Škorpijon: Dela imate čez glavo, a sedaj je prepozno, da bi odpovedali, kar ste že obljubili. Sprejeli ste eno, pa drugo, pa tretjo obveznost, zdaj pa imate občutek, da vam vajeti uhajajo iz rok. Brez panike, ni še vse prepozno, a ne obupajte. Srečne številke: 1, 2, 9, 11, 29. Strelec: Srečali boste osebo, ki ste jo že zdavnaj pozabili. Obnovila bosta prijateljstvo in marsikaj v vašem življenju se bo čez noč spremenilo, in to na boljše. Seveda boste morali premagati tudi manjše težave, a nikar se jih ne prestrašite. Srečne številke: 2, 6, 8, 13,\27. 2* Kozorog: Že ne- kaj časa vas pestijo srčne težave, ki pa jih niste zaupali prav nikomur. Morda pa bi bilo bolje, če bi o tem vendarle spregovorili z dobrim prijateljem, seveda vam ne bo ponudil rešitve, a olajšali si boste dušo. Pogovor pomaga. Srečne številke: 2, 7, 9, 14, 23. Vodnar: Nikar ne Ifo izgubite volje in zag-Vv>’’ nanosti, če naloge, & ki so vam jo naložili, ne boste kar takoj razrešili. Saj imate čas in niste vezani na rok. Premišljeno se lotite dela in kmalu boste lahko sedeli na zasluženih lovorikah. S partnerjem se ne prepirajte. Srečne številke: 1, 5, 8, 19, 21. f. Ribi: Usoda vam že nekajkrat v življenju ni bila ravno naklonjena, zato ste se vajeni in pripravljeni boriti. V prihodnjem tednu se boste morali oborožiti s potrpežljivostjo in prebrisano diplomacijo, sicer se bo zasebna zadeva slabo končala. Srečne številke: 2, 3, 7, 18, 27. Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka, 25. avgusta 1994, do 12.00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 16. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracerv vrednosti 5.000 tolarjev 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone” 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba Pri razpisu v prejšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat. Samovoljno je pomaknil rok za oddajo rešitev še za en teden naprej. Zato bomo počakali do roka, ki ga je določil škrat in žrebali rešitve križank 15 in 16 skupaj. Prosimo za razumevanje. Rešitev nagradne križanke št. 14 iz številke 31 Vodoravno: skrivaštvo, Alain Dclon, los, ornat, Are, SIT, La, Moe, Ajdin, Rifle, Neon, Jani, tvornik, nakladalnik, Nace, Ariane, uk, Petan, pandemija, OJ, Ob, ozadek, Kastav, tip, HN, NŠ, anketa, Eja, Ot, Korotanec, Karači, Otomani, Ares, KA, osat, naliv, Sora, očala, anima, predal, čar, tatarka, kare, ida, Ilin, okel, Sancin, čik, ralo, atlant. Tokrat je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 tolarjev - Anej Podlesnik, Vipavska 19, 63000 Celje 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” - Cirila Podkrižnik, Milčinskega 2, 63000 Celje 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba -Drago Car, Palmejeva 8, 61113 Ljubljana Iskreno čestitamo! Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad! PRIIMEK IN IME: Mreža PRIPRAVLJENI. POZOR, Ste se dobro pripravili na današnjo tekmo? Tokrat je še posebej zahtevna. Težko je doseči zmago. Zmago na trgu. V poplavi ponudnikov ne zadostuje samo dober izdelek ali storitev. Treba je storiti nekaj več. Tudi uvodna promocija večkrat ni dovolj. Razmere na trgu se namreč tako hitro menjajo, da se je treba neprestano prilagajati. Da bi potencialne stranke seznanili z novostmi, ki jih ponujate, potrebujete medij, ki ne zaostaja. Medij, ki je stalno na tekočem: 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu. Prav to ponujamo! Informacijski center As je nov slovenski informacijski center ponudbe in povpraševanja po izdelkih in storitvah. Do informacij je mogoče dostopati enostavno in hitro - prek telefaksa. Zato je odprt najširšemu krogu podjetij in obrti, ki lahko do centra dostopajo kadarkoli. Potrebno je le vzpostaviti telefonsko zvezo in oglasil se bo odzivnik, ki vodi skozi možnosti, ki jih lahko izbiramo s pomočjo tipkovnice na telefaksu. Na koncu pritisnemo še tipko "start" in že smo na cilju: prejeli bomo faks z natanko tistimi informacijami, ki smo jih zahtevali. Škoda pa bi bila, če bi nekdo zahteval informacije o izdelkih, kijih vi ponujate -pa vas v centru ne bi našel. ZATO NAS ŠE DANES POKLIČITE IN ZAHTEVAJTE PODROBNE INFORMACIJE O POGOJIH OGLAŠEVANJA! (K**1 .Sl'-'*' js*.*9* vrfc** .»s A O-0*’ , BRALCEM NOVE DOBE DODATEN 10% POPUST j Želimo, da nam ponudbo Informacijskega centra As podrobneje predstavi vaš zastopnik. , Če se bomo odločili za enoletni najem oglasnega prostora, bomo poleg 30% popusta v prednaročilu izkoristili še dodaten 10% popust in prejeli praktično nagrado. PODJETJE: V KONTAKTNA OSEBA: c/f NASLOV: I TELEFON: Kupon pošljite na zgornji nasipa Naučil se bom jahati Pri Goleževih na Brezovi pri Šmartnem v Rožni dolini je vse kot v pravljici. Hiška na hribčku, hlevček za konje in seveda konji, ob vznožju se razprostira jezero. Prijazno so nas sprejeli oče Simon, strokovnjak za konje, mama Martina, ki skrbi za vse drugo, hči Martina, študentka tretjega letnika agronomije, ter najmlajši, 4-letni Igor, ki pa se zabava z dvema ljubkima kužkoma. S konji se pri Goleževih ukvarjajo od nekdaj. Pred dvema letoma so se odločili za konjerejo in sedaj so lastniki devetih konj, od tega jih je šest usposobljenih za ježo. Letos organizirajo tudi jahalno šolo. 35 - urni tečaj jahanja, ki se je pričel 15. avgusta, je namenjen začetnikom - ljubiteljem konj. (Ne bojte se, niste prepozni!) Naučili se bodo samostojne ježe in pridobili znanja o ravnanju s konji, njihovi negi, prehrani, vpregi, spoznali pomemben delček psihologije konj in še marsikaj. Cene tečaja so zelo ugodne in seveda konkurenčne, plačati je možno v dveh obrokih. Tečaj je namenjen odraslim, prava posebnost pa bo tudi tečaj za otroke, kamor bo mogoče vpisati otroke od petega leta starosti naprej. Tečaj je priporočljiv za vsakogar, ki ima rad konje, predvsem pa za otroke in starejše, oziroma preobremenjene, saj je jahanje v naravnem okolju učinkovita sprostitev na svežem zraku. Če se boste odločili prijaviti, ne pozabite: Konj ne mara zoprnega hihitanja! * % Jasmina Petek ZDRAVILIŠČE DOBRNA KUPON NOVE DOBE ZA 10% POPUST PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV OD PONEDELJKA DO PETKA ~~ ” ~~ ~~ ■ GALANTERIJA KA IZDELAVA ZNAČK ■ KOLAJN ■ PLAKET ■ POKALOV TERMIČNA OBDELAVA KOVIN Anton Čižman, 61211 Ljubljana - Šmartno, Kajakaška 13 Tel., Fax: 061/59 889, Slovenija Mihmhm !a*# IramrUKVstereo 959MHz BREZ DLAKE NA JEZIKU VanettM line Ibmib UKVstereo 959MHz IO VRAT 40 Po čudežnem ključu že sedmo leto zapored Marjanu Gaberšku iz M Cluba uspeva ob velenjsko jezero spraviti okrog dvesto uspešnih direktorjev, politikov in novinarjev na teniški turnir. Kako burne čase živimo, kaže tudi podatek o seznamu letošnjih udeležencev: dobre četrtine lanskih letos ni bila več na - seznamu. Gre za najstarejši teniški turnir sprave in druženja brez denarnih nagrad, ki pa ima širšo odmevnost od cele vrste naših novodobnih turnirjev, na katerih profesionalci iz tujine za ogrevanja s četrtokategorniki dobijo na desettisoče dolarjev. Letošnje druženje gospodarstvenikov, novinarjev in politikov je avtohiša CLAAS obogatila z avtomobilsko dirko, na kateri zaradi manjkajočega Dagmarja Šustra, predsednika Gospodarske zbornice, vse do konca ni bilo mogoče predvideti zmagovalca. Slike: Nina slovenj gradeč UKV 972 IN 88,9 MHz STEREO Mariborska 1 (stavba zavarovalnice,elektra) -fotografije iz vaših filmov že v 1/2 ure.lzdelava kontrolirana na barvnem monitorju,možni izrezi,izbira papirjev... - povečave A5 in A4 v ENI MINUTI iz katerekoli fotografije,dokumentov ter iz vseh velikosti DIA filmov. -expres izdelava fotografij za osebne dokumente -dobro založena trgovina s foto potrebščinami -foto vizitke,povečave do 1mx1 m,folije za grafoskope,in še kaj 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure PODJETJE ZA TRŽENJE, RAČUNALNIŠTVO IN IZOBRAŽEVALNE STORITVE MURSKA SOBOTA D.O.O. 69000 MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 15, TEL.: (069) 31-255, FAX: 21-116 GRAFIKA GRACER d.o.o. Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164 Od vrat do vrat Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji prijave in informacije: Display MM, Prešernova 7 63000 Celje telefon: (063) 26-812 OBVESTILO! Obveščamo vse ljubitelje narave in rekreacijskih pohodov, da dne 3. 9. 1994 ob 01,00 uri organiziramo maratonski pohod na relaciji Ce(je , Logarska dolina. Vse informacije o pohodu dobite pri ZŠAM Celje, Slomškov trg 1, na telefonski številki 441-621 ali 25-709. $ > %'■:v /7'|: Slovenija - Litva (16. 11. ’94), Slovenija - Estonija (29. 3. *95), Slovenija - Ukrajina (11. 10. ’95), Slovenija - Hrvaška (15. 11/95) Kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo Ljudski vrt v Mariboru SLOVENIJA : ITALIJA 7. september 1994 Vstopnice pri prodajalcih: Celje: Kompas (27-149); Laško: Kompas (731-295); Velenje: Kompas (854-593); Žalec: Kompas (714-155); Zreče: Kompas (762-583); Maribor: Matic (211-262), Agencija Tabor (32-150 in 23-661), Grad (20-147), Icar (222-296 in 222-665); Ptuj: Anka (776-020); Slovenj Gradec: Kompas Continental (41-152); Ravne: Koratur (20-483); Lendava: Hotel LIPA (75-721); Murska Sobota: Birotehnika TKALČEC (22-666); Moravske Toplice: Salon SILVA (Hotel TERMAL, 48-030); Gornja Radgona: Špedicija BELTRANS (62-096); Fokovci: Trgovina SETINA (44-010); Boreči, Križevci pri Ljutomeru: Gostišče ZORKO (87-491). GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Vi Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekqj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS). 21. SL003-02757 ZASTOPANJE SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV OKEN IN VRAT IZ PLASTIČNIH MAS TER OKOVJA NA AVSTRIJSKEM TRGU. Naziv: GZS - OBMOČNA ZBORNICA MARIBOR Država: 895SLOVENIJA Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: CANKARJEVA 3 Telefon: 062/227-371 Telefaks: 062/222-283 Kontakt: DUBROVKA BREZNIK 22. SL003-02769 PODJETJE SE UKVARJA S PLANIRANJEM SVETOVANJEM NA PODROČJU HIŠNE TEHNIKE, POŽARNOVARNOSTNE NAPRAVE IN VARSTVO OKOLJA. IŠČEJO STIKE S SLOVENSKIMI INŠTITUCIJAMI. Naziv: ENOEC AG Država: 438 LIECHENSTEIN Kraj: VADUZ, LIECHTENSTEIN Pošta: F-9490 Naslov: ASULESTR. 56, POSTFACH 473 Telefon: 076-232-77-33 Telefaks: 076-232-92-86 Kontakt: B. BOGENSBERGER 23. SL003-02770 BELGIJSKO PODJETJE NUDI MATERIAL ZA-MAK - PRIMEREN ZA PROIZVODNJO V POH IŠTVENI, AVTOMOBILSKI TER STROJNI INDUSTRIJI. SPECIFIKACIJA JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv: ZINC REFINING B.U. Država: 56 BELGIJA Kraj: BRUSSELS Pošta: B-1200 Naslov: GULLEDELLE 92 Telefon: 32-2-77-88-468 Telefaks: 32-2-77-88-924 Teleks: 34004 UMB Kontakt: PAUL HELLINCKK 24. SL003-02771 NEMŠKO PODJETJE PONUJA VODNE IN PLINSKE ARMATURE ZA UPORABO PREDVSEM V KEMIČNI INDUSTRIJI, BOLNICAH, LABORATORIJIH IN UNIVERZAH. Naziv: TRADE LAMED Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: COSNVIG Pošta: 01640 NaslovDRESDNER STR. 136 Telefon: /0351/ 41-85-0 Telefaks: /0351/ 41-851-11 Kontakt: HANS-JOACHIM LUDECK 25. SL003-02772 AVKCIJSKA HIŠA HERZ IZ BERLINA NUDI RABLJENE NEMŠKE STROJE POD UGODNIMI POGOJI. Naziv: AUKTIONSHAUS HERZ Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: BERLIN Pošta: 10119 Naslov: WEINBERGSWEG 24 Telefon: 004930/2810-368 Telefaks: 004930/8831-116 Kontakt: H. HERZ 26. SL003-02793 FRANCOSKA FIRMA MARAIS FRINGANCE ŽELI V SLOVENIJO PRODAJATI RABLJENA OBLAČOLA. V KOLIKOR VAS SODELOVANJE ZANIMA SE OBRNITE DIREKTNO NA FIRMO. BONITETA NI PREVERJENA. Naziv: MARAIS FRINGANCE Država: 250 FRANCIJA Kraj: SCHILTIGHEIM Pošta: 67300 Naslov: 1, RUE DES VOSGES Telefon: 88 81 32 21 Telefaks: 88 33 74 46 27. SL003-02795 FIRMA ING. J. MATHIA, C/O ZOEBL POSREDUJE PRODAJO SKORAJ NOVIH STROJEV ZA OBDELAVO KOVIN IN LESA (DELNO NAJMODERNEJŠA TEHNOLOGIJA), PO ZELO UGODNIH CENAH. INTERESENTI NAJ SE OBRNEJO PO FAKSU NA ING.J. MATHIA, FAX:0049 89 315 0852. BONITETA FIRME NI PREVERJENA. Naziv: ING. J. MATHIA, C/O ZOEBL Država: 280 NEMČIJA ZR Telefaks : 0049 89 315 0852 Kontakt: ING. J. MATHIA 28. SL003-02796 FIRMA SCHRO-EDER IMPORT-EKPORT IZ NEMČIJE ŽELI SODELOVATI Z UVOZNIKI KONZERVIRANE HRANE. PROSPEKT FIRME SI LAHKO OGLEDATE V INFORMACIJSKI PISARNI GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE. BONITETA FIRME NI PREVERJENA. Naziv: I. SCHROEDER GMBH &CO Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: HAMBURG Pošta: 20403 Naslov: POSTFACH 110333 Telefon: (040) 37 67 40 Telefaks: (040) 37 67 4100 Teleks: 211970 29. SL003-02815 ITALIJANSKI PROIZVAJALEC STROJEV IN ORODIJ ZA POLAGANJE KERAMIKE IŠČE ZAINTERESIRANA PODJETJA ZA PREDNOS TEHNOLOGIJE IN PROIZVODNJE V SLOVENIJO - SKUPNA VLAGANJA. Naziv: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM Država: 895 SLOVENIJA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/1250-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 30. SL003-02816 ITALIJANSKO PODJETJE PONUJA ŽENSKO PERILO PO UGODNIH CENAH. Naziv: TOTUS, D.O.O. LJUBLJANA Država: 895 SLOVENIJA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: RIMSKA 25 Telefon: 061/225-796 Telefaks: 061/225-796 Kontakt: KRISTINA HOČEVAR 31. SL003-02817 ITALJANSKI PROIZVAJALEC ŽENSKE, MOŠKE IN OTROŠKE OBUTVE PONUJA ČEVLJE RAZLIČNIH KAKOVOSTNIH RAZREDOV. MOŽNOST IZDELAVE ČEVLJEV PO VAŠI ZAMISLI. Naziv: TOTUS, D.O.O. LJUBLJANA Država: 895 SLOVENIJA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: RIMSKA 25 Telefon: 061/225-796 Telefaks: 061/225-796 Kontakt: KRISTINA HOČEVAR 32. SL003-02819 ITALIJANSKO PODJETJE NUDI RABLJENE STROJE IN SISTEME POD GARANCIJO ZA IZDELAVO SLADOLEDOV. Naziv: EIC IT 377 / EUROSPORTELLO Država: 380 ITALIJA Kraj: UDINE Pošta: 33100 Naslov: VIA MORPURGO 4 Telefon: 0039/432/273-289 Telefaks: 0039/432/509-469 Kontakt: VALENTINE ZUFFERLI JEZIK SPRAZUMEVANJA: ANGLEŠČINA 33. SL003-02827 ITALIJANSKO Od vrat do vrat 45 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE * L '-j« PODJETJE NUDI SLOVENSKIM PODJETJEM POMOČ PRI IM-PORT - EXPORT POSLIH V VENETU, FJK, GORNJEM POA-DIŽJU. RAZPOLAGA S FILIALO, KI LAHKO VZPOSTAVLJA KONTAKTE S SLOVENIJO. ORGANIZIRA TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE. ŽELI DIREKTNE STIKE S SLOVENSKIMI PODJETJI, KI SE ZANIMAJO ZA SODELOVANJE Z ITALIJO. Naziv: FEDE SPEDE Država: 380 ITALIJA Kraj: VERONA Pošta: 37137 Naslov: VIA SOMMACAMPAGNA 61 Telefon: 0039/45-8082-054 Telefaks: 0039/45-8082-058 Kontakt: VITTORIO BETTINELLI 34. SL003-02847 OSKRBA TRGOVIN Z OBUTVIJO /MOŠKO, ŽENSKO IN OTROŠKO/ IN TRGOVINE S KRZNARSKIMI IZDELKI. VSI IZDELKI SO MO-DNI.PLAČILA: NEPOVRATNA. KREDITNO PISMO PLAČJIVO V 60 DNEH. Naziv: EIC IT 377* Država: 380 ITALIJA Kraj: UDINE Pošta: 33100 Naslov: VIALE UNGMERIA NO 15 Telefon: +39/432/503-811 Telefaks: +39/432/503-919 Kontakt: MRS.ZUFFERLI 35. SL003-02855 ČEŠKO PODJETJE NUDI PROSTE KAPACITETE ZA IZDELAVO ŽIC IN PLOČEVIN /DO 3 MM OZIROMA PO ŽELJI/. Naziv: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE -CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM Država: 895 SLOVENIJA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/1250-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 36. SL003-02856 ČEŠKO PODJETJE NUDI ŽEPNE SVETILKE TER SPREDNJE IN ZADNJE LUČI ZA KOLE SA. KATALOG JE NA VPOGLED V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM Država: 895 SLOVENIJA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/1250-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 37. SL003-02860 BELGIJSKO PODJETJE NUDI SLAŠČICE RAZLIČNIH KVALITET. Naziv: JOFRA bvba Država: 56 BELGIJA Kraj: EDEGEM Pošta: B-2650 Naslov: TIMMERDONCKSTRAAT 5-7 Telefon: 00-32-3-448-02-44 Telefaks: 00-32-3-449-76-23 Kontakt: JOSEE TRUVEN 38. SL003-02861 ITALIJANSKI PROIZVAJALEC OBLAČIL ZA ŠIROKO PORABO: PLETENINE, VOLNENI, BOMBAŽNI IN VISKOZNI IZDELKI. IŠČE GROSISTE ALI DISTRIBUCIJSKO VERIGO V SLOVENIJI. Naziv: EIC IT 377 / EUROSPORTELLO Država: 380 ITALIJA Kraj: UDINE Pošta: 33100 Naslov: VIA MORPURGO 4 Telefon: 0039/432/273-289Telefaks: 0039/432/509-469 Kontakt: VALENTINE ZOFFERLI LANGUAGE SPOKEN: ANGLEŠKI 39. SL003 - 2870 BELGIJSKO PODJETJE NUDI ALUMINIJASTE POLIZDELKE - PLOŠČE, TRAKOVE TER MEDENINO IN BAKER. Naziv: IVO IVEN TRADING CO Država: 56 BELGIJA Kraj: MORTSEL Pošta: B-2640 Naslov: LEIRSESTEENVVEG 267 Telefon: 00 32-3-455-75-66 Telefaks: 00 32-3-455-75-66 Kontakt: IVO W.L. IVEN 40. SL003-02874 NEMŠKO PODJETJE NUDI KOMPONENTE OSEBNIH RAČUNALNIKOV /PC/. Naziv: LYNX COMPUTERPE-RIPHERIE VERTRIEB GmbH Država: 278 NEMČIJA DR Kraj: REUTLINGEN Pošta: D-72766 Naslov: BIRNENNVEG 15 Telefon: 07-121/94-87-0 Telefaks: 07-121/94-87-50 Kontakt: T. KACH 41. SL003-02875 ITALIJANSKO PODJETJE NUDI USLUGE, TEHNOLOGIJO IN SVETOVANJE S PODROČJA RAČUNALNIŠTVA. Država: 380 ITALIJA Kraj: PADOVA Pošta: 35134 Naslov: VIA B. DA FERRARA 38 Telefon: 00-39-49-60-00-74 Telefaks: 00-39-49-60-00-74 Kontakt: DR. ANDRES KOSEST JEZIK SPORAZUMEVANJA: ITALIJANSKI, ANGLEŠKI 42. SL003-02876 SLOVAŠKO PODJETJE ŽELI SODELOVATI NA PODROČJU UVOZA IN IZVOZA POLJE- DELSKIH IN PREHRAMBENIH ARTIKLOV, POLJEDELSKIH STROJEV, NARAVNIH SUROVIN.... ŽELIJO KONKRETNE PONUDBE BLAGA S CENAMI. Naziv: BACCHUS TRAVEL -AGENTURA Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: PEZINOK Pošta: 902 01 Naslov: MOVZESOVA Č. 2 Telefon: 00-42-0704/2004 Telefaks: 00-42-0704/2004 Kontakt: EVA JAMBOROVA 43. SL003-02878 ČEŠKO PODJETJE NUDI: - OPREMO ZA UČILNICE ZA UČENJE TUJIH JEZIKOV - OPREMO ZA OZVOČENJE MALIH IN SREDNJE VELIKIH PROSTOROV - PRO-JEKTORSKE EKRANE Z ELEK-TRO MOTORJI - “KROGLIČNE” KULIJE IN NALIVNIKE. NUDIJO TUDI ALARMNE NAPRAVE IN STROJE ZA PROIZVODNJO STEKLA. Naziv: ARTEMIS, Ltd. Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: PRAGUE 2 Pošta: 12000 Naslov: HORSKA 3 Telefon: 0042-2-291087 Telefaks: 0042-2-298774 Kontakt: J. LEŠNEROVA 44. SL003-02890 ITALIJANSKO PODJETJE PONUJA PROJEKTE ZA AGROŽIVILSKI SEKTOR, SILOSE IN MANIPULATIVNE OBJEKTE, KAKOR TUDI VSO POTREBNO OPREMO ZA TE OBJEKTE. Naziv: BSA Država: 380 ITALIJA Kraj: REGGIO EMILIA Pošta: 42040 Naslov: VIA CARTESIO 2/1 Telefon: 0039/522-587-641 Telefaks: 0039/522-587-753 Kontakt: PREDIERI PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE VSAK DAN MED 9.00 IN 13.00 URO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, TEL: 061/1250-122, FAX: 061/219-536 IN NA VSEH OBMOČNIH ZBORNICAH • GZS. NOVA DOBA Naročilnica Ime: priimek: naslov: naročam časopis Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošiljajte... izvodov. število Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika MALI OC/LASI • ŽELITE TUDI VI Z VZREJO južnoameriške činčile dodatno zaslužiti? Ugodna cena kvalitetnih razplodnih živali, možnost kredita... Pohitite, količina je omejena. Tel.: 062/ 514-277 - Lojze. • POLAGANJE KERAMIKE, marmorja in umetnega kamna. Tel.: 061/ 812-721 • IMATE TEŽAVE S PONAREDBAMI ČEKOV, OPOROK ALI DRUGIH LISTIN? Ste žrtev anonimnih pisem? V vseh teh primerih vam lahko hitro in strokovno pomagamo. Izdelujemo tudi vse vrste sodnoiz-vedenskih mnenj. Vse podrobnejše informacije lahko dobite vsak delovni dan med 8. in 10. uro. Tel.: 061/ 266-823 • TERMO ALI NAVADNO FASADO vam izdelamo hitro in kakovostno. Naročila za julij in avgust ter informacije po tel.: 062/ 724-123 • KMETOVALCI! Agroizbira Trgovina Kranj vam iz svoje prodajalne nudi po ugodni ceni rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Fiat Štore, Univerzal, IMT, Zetor, kosilnice BCS, program SIP Šempeter, gume Barum, vse akumulatorje Vesna in Topla. Primer: 12 V 100 - 8.050,00 SIT. Pošiljamo tudi po pošti. Pokličite nas ali obiščite na Smledniški c. 17 v Kranju. Tel.: 064/ 324-802 • GOSPODARSKO POSLOPJE, 14 x 10 metrov, elektrika, voda, telefon, nekaj zemlje, asfaltiran dostop, center Vojnika, za obrt, skladišče, stanovanjsko adaptacijo, prodam za enoletno odplačilo. Tel.: 0609/ 611-714 • VSE VRSTE STARIN, starejših od sto let, stalno odkupujem. Mejak, Staje 1 c, 61292 Ig pri Ljubljani, tel.: 061/ 662-243 • HLAJENJE, GRETJE IN PREZRAČEVANJE. Sodobne klima naprave “Electra”. Brez- plačen ogled in svetovanje, montaža in servis. ČIP, d. o. o., Stegne 25, 61000 Ljubljana, tel.: 061/ 1597-308, fax: 061/ 1591-367 • BETONSKI ZIDAKI 25, 20 in 12, talne plošče, travne plošče, škarpniki, robniki, nosilni stebri, zračniki in vrtne ograje. Cementninarstvo Šurbek, Poljčane, tel.: 062/ 825-303 • CISTERNE ZA VINO, italijanska gorska kolesa (z blatniki 24.000 SIT, brez blatnikov 20.000 SIT) prodajam in odkupujem gozdne sadeže (gobe). Tel.: 0609/ 621-512 • MANJŠE POSESTVO s hišo in gospodarskim poslopjem prodam. Mlinarič, Rakovci 13, Tomaž pri Ormožu, tel.: 062/ 775-625 • RAZPRODAJA kokoši ne-snic, starih eno leto, kokoši so v polni nesnosti, lahko so za zakol ali nadaljnjo rejo. Prodajamo tudi več tednov stare piščance in vsak dan sveža jajca. Tel.: 063/ 755-844 ali na naslov: Vinter, Slovenske Konjice MALI OGLAS BREZPLAČNO Moj naslov:. Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. Kako bi s certifikatom ravnal preudaren gospodar? Vemo, da ste se kot imetnik lastniškega certifikata znašli pred težko odločitvijo. Ponudb je veliko, vendar vse niso enako gotove. Kaj je torej treba vedeti, preden se odločite? PODJETJE ALI POOBLAŠČENA INVESTICIJSKA DRUŽBA? Naložba certifikata v določeno podjetje se zdi na prvi pogled vabljiva, vendar ima tudi svoje slabe strani. Z naložbo celotnega certifikata v eno samo podjetje je tveganje precejšnje, če pa boste svoj certifikat vložili v več podjetij, boste morali njihov položaj nenehno spremljati. Najbolje je, če zahtevno delo namesto vas opravijo strokovnjaki pooblaščenih investicijskih družb. POREKLO INVESTICIJSKE DRUŽBE. Bodite pozorni na ustanovitelje in vodstva posameznih investicijskih družb. Pooblaščene investicijske družbe Triglav je posredno ustanovila Zavarovalnica Triglav, ki je izjemno močno in trdno podjetje z dolgotrajnimi izkušnjami na denarnem področju, kar je najboljše jamstvo za odgovorno in uspešno upravljanje z vašim premoženjem. VARNOST IN DONOS. Triglav - Pooblaščena investicijska družba Ob Muri bo kupovala delnice vrste dobrih in obetavnih slovenskih podjetij, predvsem pa tistih s Prekmurja in Prlekije. Zato bo naložba certifikata v našo investicijsko družbo za vas varna in donosna, hkrati pa bo zagotavljala, da bo bogastvo vašega kraja ostalo v vaših rokah. VREDNOST. Delnice naše investicijske družbe bodo v najkrajšem možnem času vključene v trgovanje na Ljubljanski borzi, kar pomeni, da jih boste lahko dobro in brez težav prodali ter tako zanje dobili gotovino. Prepričani smo, da bodo delnice naše investicijske družbe iskan vrednostni papir z dobro ceno. ENOSTAVNOST. Svoje certifikate boste lahko vpisovali v našo družbo na okencih vseh poslovnih mest Zavarovalnice Triglav ter na vseh enotah PTT in SDK. Na vašo željo pa bomo pripravili dodatna vpisna mesta na vašem delovnem mestu. Naša družba ima vso oporo v Zavarovalnici Triglav, ki je trdno in močno podjetje z več kot milijonom zavarovancev in bogatimi izkušnjami na denarnem področju. Doslej smo varovali vaše premoženje, zdaj vam ponujamo roko pri ustvarjanju in varovanju vašega prihodnjega bogastva. Vse informacije so vam na voljo na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav ali pri vašem zavarovalnem zastopniku. Pokličite nas po telefonu: 069/31-650. Pooblaščena investicijska družba ob Muri d.d. Triglav NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA Zasegli veliko količino plutonija Nemška policija je v soboto spet stopila na prste tihotapcem jedrskega orožja. Na letališču v Muenchnu so prijeli tri španske državljane, ki so skušali iz Rusije pretihotapiti približno 300 gramov plutonija 239. To je doslej največja zasežena pošiljka nevarne snovi in tretja, ki so jo nemški varnostniki izsledili letos. Zvezni kancler Kohl namerava v Rusijo poslati posebnega odposlanca, da bo z dogodki seznanil predsednika Jelcina, saj večina jedrskega materiala prihaja prav iz Rusije. Umrl je Manfred Woerner Ma svojem domu v Bruslju je v 59. letu starosti za rakom umrl generalni sekretar zveze MTO Manfred VVoerner. nekdanji nemški obrambni minister je Severnoatlantsko zvezo uspešno vodil od julija 1988, kar zadnja leta nikakor ni bilo lahko. Po razpadu Sovjetske zveze je NATO izgubil svojega največjega sovražnika in s tem seveda tudi svoj glavni cilj. Generalni sekretar seje zavzel za sodelovanje z državami nekdanjega Varšavskega pakta in za skupna prizadevanja za varnost v Evropi. Fondacija Romario Popularni brazilski nogometni reprezentant Romario je sklenil svojo priljubljenost izkoristiti v človekoljubne namene, zanj sta revščina in lakota najhujša nasprotnika, zato je pred nekaj dnevi v Riu de Janeiru ustanovil Fon dacijo Romario, v katero je sam prispeval znatna sredstva. Fondacija bo na začetku pomagala zapuščenim otrokom in mladoletnim prestopnikom v Riu, kasneje pa v celotni državi. BRITTA BILAČ, nova evropska prvakinja in nova slovenska rekorderka v skoku v višino: “Pri višini 196 centimetrov sem imela težave, ker je bila prejšnja višina, 193 centimetrov, zelo selektivna. Tekmice so velikokrat skakale, kar je dolgo trajalo. Medtem sem izgubila kontinuiteto skakanja, pa tudi ohladila sem se.” No, potem se je spet ogrela in preskočila 200 centimetrov (nov slovenski rekord) in nato naskakovala še višino 202 centimetrov, kar bi bil nov rekord evropskih prvenstev. Nemci se gotovo tolčejo po glavi. Četrt stoletja krvave irske Sredi avgusta leta 1969 seje začela na Severnem Irskem krvava morija. Tedaj je štiristo vojakov regimenta valižanskega princa zavzelo Londonderry. Londonde-rry in Belfast sta bila v ognju, oblita s krvjo. Cele četrti so bile obdane z barikadami, katoliki in protestanti so se nenehno spopadali med seboj. Tedaj, pred petindvajsetimi leti Irska republikanska armada (IR A) še ni obstajala, potlej pa je začela regrutirati ljudi in stopila je v vojno. Pobiti verniki v Kongu V splošni paniki, ki je zajela veliko množico katoliških vernikov, je življenje izgubilo blizu 150 prebivalcev Konga, večinoma otrok. Zbrali so se blizu glavnega mesta Brazzaville, da bi videli napovedan čudež. V cerkev in okolico se je zgrnilo prek 50 tisoč radovednežev, zaradi nenadne plohe se je množica začela pomikati proti cerkvi, padle je pomendrala in zadušila. Janez in pes Gospod ministrski predsednik, prvi med gospodarstveniki, dr. Janez Drnovšek, tudi prvi na seznamu udeležencev VII. VIR CUP tenis turnirja v Velenju, je v petek zvečer odrevenel poslušajoč radijska sporočila. Najprej mu je prek etra bilo sporočeno, da organizatorji Noči ob jezeru z izborom mis odpovedujejo svojo prireditev, ker jih bo Bog kaznoval z dežjem. Torej z lepoticami ne bo nič. Potem se je gospod doktor lotil branja seznama udeležencev in osupnjen ugotovil, da med udeleženci mrgoli samih odkritih sovražnikov: odstavljenih in mrzkih ministrov, neupogljivih in še kar naprej uspešnih direktorjev, da o njem krivičnih novinarjih ne govorimo. In se je, gospod predsednik, posvetil vdanemu Aronu.