Težave kmetskega stanu v liberalni dobi. (Knez Alojzij Liechtenstein.) III. Prvo, kar sedaj kmetske ljudi posebuo tla5i, 80 neprimerno velike dace. T« so pa dvojne: državne (cesarske) pa deželne in srenjske, t. j. deželne in srenjeke priklade (Umlagen). Prvo, t. j. državne da6e so sedaj tolike, da zamorejo že sanoe kmeta spraviti v sitne zadrege, poscbno, 5e zaporedom potegncjo hude letine. Sienjske priklade in tudi deželne so pa v liberalni dobi toliko poskočiie, da mnogo srenj tadi v najboljših letinah upropastijo. Pjibodnje kuuetske zbornice, v katerih bi kmetski ljudje sklepali o lastnih knietskib zadevab, kakor Hedaj v trgovinskih zboroicah trgovci sklepajo o lastuih trgovskih zadevab, bodo tedaj morale, hitro ko bodo osnovane, delovati in siliti na zruanjšanje dač. Tukaj mi utegne kdo ugovarjati: ali državi je treba denarjcv. Res je, državi je treba denarjev, veliko denaijev; toda resniČDo tudi je, da ima tiuaučui miuister z državno davkarijo vred ozir jemati na velikanske denarstvene spretnembe v poslednjib letih. Denar se je v ogroruni meri preselil v roke, katere v primeri do kmeta jako malo ali nič davka ne plačujejo in torej ima državna davkarija pri pobiranju dačnib deuarjev zapustiti pot, kder deuarja več najti ni, in ga iti iskat tje, kder ga še kaj, ali kder ga uajveč je. Ne prikrivam s'\ težkoč ter priznavam, kako težko je, pregiboi kapital v zdatne davkarijske kleše djati. Pregibni kapital obdačenju previdno uhaja, kakor polzka jegulja ribičevim pr8tom. Toda ni dvomiti, da bo skušena in dosledna davkarija vse take težave slavno premagala. Njena vsemu svetu dobro znana prebrisanost in znajdljivost si zamore tukaj pridobiti mnogo slave, še več pa deuarjev, biž ko prazni strah pred denarstvenimi mogotci odloži. Kmetske zbornice bodo dalje morale eiliti na to, da se bodo srenjske priklade (se ve da tudi deželne) srenjam zopet v pametni meri nalagale. Omenim še, da bo tudi treba od konca do kraja predruga5iti sedanjo postavo glede domovinske pravice (HeiuiatsberecbtiguDg) in tako zva- nega pomoSnega domovja (Untersttltzungs\vobnsitz). Kajti toti dve postavi sedaj velika mesta zlorabijo na škodo kmetskim srenjam. Vabijo namieč mlade in krepke delavne ljndi iz dežele k sebi ter jih 5rez nekoliko let, ko so se izdelali, oslabeli in se postarali, pošiljajo po šubu nazaj kot ubožce in reveže ter jih na stare dni nedolžnim srenjam v oskrbovanje navešajo. Vsled tega imamo tudi čedalje večje stroške za šnb, ki je postal drag pomagač svobodnemu preseljevanju — prav liberalno delo usmiljenja, ki se v tem kaže, da Ia5ne po šubu pošil.jajo na gprehod. Druga težava, pod katero sedaj ubogi kmet omaguje, so dolgovi. Tako ves zadolžen, kakor aedaj, §e kmetski stan v Avstriji ni bil nikdar. Dolgovi pa ruiijo gospodarstvo v dvojnem oziru; prviž ker zamore upnik dolžniku kapital odpovedati in ga tirjati nazaj, drugi5, ker mora dolžnik upnikn izpla5evati letne obresti. Odpovedljivi dolg je ve5en nemir za delajoSega posestnika in 5e se mu kapital odpove, tedaj je prisiljen ali gospodarstvo odložiti, ali posestvo prodati ali pa najeti nov dolg, da prvi popla5a. Da je rsak navedenih slu5ajev rednemn gospodarjenju neugoden, to je jasno kot beli den. Ve5jidel se novi posestnik novim razmeram ne more kmalu piivaditi, stari pa, 5e na posestvn ostane, tem težavniše gospodari, 6em ve5 upnikov ua reveža pritiska. Naposled je še treba pomniti, da pri sedanjem splošnem ubožanju novi posestnik navadno le majbno svotico kupnine položi, z vsem drugim pa.na dolgu ostane. Reva za5ne torej gospodariti z ve5jimi dolgovi, kakor so oni bili, zarad katerih je njegov prednik iz posestva moral. Dolžnost obresti plačevati je sila težavna re5. Zadolženi posestnik je piisiljen vsako leto nekaj od pridelovanib dobodkov pritrgati 8i. Ta letni davek narašča pri sedanjera 8lobodnem oderuštvu neizmerno ter presega dale5 žrtve nekdanje rabote ali tlake. Sedanje oderuške obresti se pobirajo brez ozira na mogoči pridelek zemljišča, brez ozira na pridelovalno zmožnost kmetskega Sloveka. Oderuške obresti kicijo ubogim ljudem že zgoli človeske pravice in kvarijo davkeplačilno moč državljanov. Zaostalib davkov država nikdar ne iztirjuje tako neusmiljeno, kakor sedaj oderubi dolžne jim obresti in kapitale iz Ijudi derejo. Vseb posestnikov posamezne cele dežele se država nikoli ne upa zaiad zaostale dače rubiti, pač pa mora sedaj po avojih uradnikih pomagati, da oderubi v Gališkem in Morav8kem vse kmete po dražbah iz posestev tirajo. Kajti uradniki moiajo postavo glede svobodnega oderuštva izvrševati, dokler ni preklicana. Na Ogeiskem so poslanci in vlada v tej zadevi popustili liberalne nanke, ustregli so javnim potrebam ter določili, koliko obresti se sme postavno jeuiati in po sodniji tirjati. Naši libeialci se pa se niso toliko spametovali *), čeiavno so pri nas razniere in potrebe jednako hude in nevarne. Nasi liberalci so pač vseb najslabai. Gledajo sicer vedno na svoj dobiček, vendar so piekratkovidni. da bi ga vselej res zasledili in toraj sežejo po naibližnjem potnočku in za silo, z kateiim le kratek čas shajajo. Ko bi vendar popolnem siepi bili, dali bi se vendar vsaj voditi! Od liberalcev tedaj piičakuje kmet zastonj zdatne pouioči, liberalci mu pomagati deloma nečejo, deloma pa ne morejo. Kmetoiu se moiajo dati kmetske zbornice, da bo v ujih kiuetski človek sam svoj glas povzdignil in zastian silnega zadolženja knietskega stan u sledeče tiijal: 1. Postava, kateia pripušča de_arje proti ruenjicam (Weehsel) jeraati na bišeiuseliača, na zetuljišča, uaživino iu orodje, sploh navesfundusinstructus aii g o s p o d a r s t v e u o spravo, seuiora preklicati; 2. Trebajeosnovati postavo, ki bo določevala mogoče dolge obroke za odpovetianjekapitalov, kateri kot dolg ležijo na zemljiščih ali gruntih. Kajti le tako je reduo gospodarjeuje na kmetih tnognče. Jaz bi cel6 za to bil, da se do nekolike višine kapitali mkako nebi mogli odpovedati. Kajti uekate<i kapitali oa zemljiš.a vknjižeui so tako vaiui, da zumore. dolžno pismo vsaki čas biez zgube prodati. Primeioma uekaj jednakega vidioio pri državui reuti in pn vsakovrstoih pošteuib deluicih, čeravno se jihov kapital ne more odpovedati; 3. Zemljiščua ponestva se ne sinejo z dolgovi preoblagati, k večjeniu do ene tretinke ali četrtinke čistega dobodka, ki se imate kot najvisja svota za obresti po 5"/0 za kapi ta 1 računiti, kar daje poteru najvišjo svoto kapitala, kateri bi se ua posestvo smel posoditi. Na primer vinogradič daje 30 fl. vseskoznega čistega dobička na leto. Toiaj bi se smelo 10fl. (tretiuka) za obiesti po 5°/0 obinoti in tedaj le 200 fl. kapitala na vinogradič kot dolg vknjižiti; 4. V t i s t i b krajib, kder je sila pievelika in se posestnikunikakordrugačepomagatineda, *) Nekoliko vendar že, ker so vsaj za Gališko sklenili novo oderuško pustavo, katero so svitli cesar potidili. Ured. 86 morajo oderuški dolgovi po gori omenjeni največji višini obresti in kapitala preračuniti in zmanjšati; utonajočemn človeku ne gre aele kazati, kako se ima plavati, marveč treba ga je takoj iz vode potegnoti; 5. Zoper oderuhe se morajo zopet uvesti ostre postave, po katerih b o do kazn o v ani vdenarjih in z zaporora in tudi druge nepovoljne jitn nasledke svojega nepoštenega ravnanja Sutili v d ižavl janskem življenju. Kajti le bedasti liberalci mislijo budobijo zatreti z tem, da se nji z kaznijo prizanaša; 6. Srenjam se mora dovoliti pravica, barantačem ali špekulantoin nakupovanje, drobljenje in ziaganje zeinljišč prepovedati. Kmetskazemlišča bi se naj ftrodajala zopet le kmetskim Ijudem. Kajti ohranjenje sebe samega je vsakemu stanu najsvetejša dolžnost; 7. Sedauje d edi n s k e postave (Erbschaftsgesetze) je treba modro predrugačiti tako, da bodo stalnost rodbinenanjenem rojstnemseiišču bolje varovale. Naposledjeiepotrebno, dase krajiškim navadam primernadru žinska postava za posle osnuje, katera bo hlapcem in deklaminsploh kmetskim delavcem dajalarečmoralične zaslombe in gmotue varnosti. Slavua gospoda, to so tiste najpotrebniše reči, ua katere morajo pnboiiuje kinetske zbornice neutnorno siliti. Ne dajruo se od liberalcev niotiti, ki ttikaj ugovarjajo tekoč: HKberoo, tudi kmetsko, gospodarstvo potrebuie denarjev, kredita. Res je, ali kouHCi vativci uečemo kredit odpraviii, anjpak le modro uravuati in omejiti. Hraniloicam, katere so z manjšimi obresti zadovoljne, smo jako bvaležni iu jim želimo siečuega UHpeba in napredka. Toda lebkomišljeucem med kmeti otežkrčiti narejauje novib dolgov, je gotovo koristna reč. Naposled se onieuiin tretjo težavo, ki sedaj kmeta budo tare; to je padla cena poljedelskih pridelkov. Uzrokov je več.. Nijinienitu.ai so sledeči! Sosedne de/.ele Rumuuija in Rusij.i imate vsako leto veliko ziuja in klavne žiune za izvažanje pripravljeue. Zeml|a tam bolje rodi iu delo menje staue, zato pa zamorejo svoje pndelke jako po ceui prodajati, izvažati in tako na ceuo na.šib poljskib piidelkov (»ritiskati. To postaue teiu bolj iibčutljivo, ker naše železuic. od tujega blaga za dal|ne pošiljatve jako malo vožuine jemljejo, med tem ko krajše poailjatve domačib pndelkov po jako visokili tarifib lačunijo in tako domačo trgovino motijo in domačim pridelkom ceno gubijo. Naši fabnkanti, fužiuarji iu obrtniki zahtevajo od vlade, naj tujemu blagu po visoki colniui pot zapira. Jednako bo treba, da tndi kmetski ljudje v kmetskih zboruicab povzdignejo svoj gias in za tuje zrnje in tnjo klavno živino zabtevajo visoko colnino in torej varovanje domačib poljcdelskih piidelkov.