Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, President Augustin Kuk, Dr. Jur. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Tororito, Ont. Canada Subscription rates: $ 3.- per year. 251 per copy. Advert.: 1 line 10^, 1 column x 1" SI.40 -u sLovensk^ FOR A.FREE SLO VENI A "... O naš veliki petek sam! . . . Kdaj vzkresne stara pravda nam? . . . Za njo duh moj vas spremlja v brca! In — pomnite današnji dan!' Anton Aškerc, Stara pravda LETNIK IX. VOLUME IX. TORONTO, 22 MAREC — 1. APRIL, 1958 ŠTEVILKA 4 — NUM3ER 4 UREDNIŠTVO IN UPRAVA "SLOVENSKE DRŽAVE" ŽELITA VSEM NAROČNIKOM. BRALCEM, SOMIŠLJENIKOM. PRIJATELJEM IN SPLOJI VSEM SLOVENCEM iN SLOVENKAM SIROM SVETA, PREDVSEM PA ONIM V DOMOVI-NI, ZADOVOLJNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Vsem Slovencem in Slovenkam, doma v Sloveniji in na tujem, želi vesel praznik Vstajenja — Glavni odbor slovenskega državnega gibanja Omejitve vpeljevanja JHIS IS SLO V ENI A Ob prazniku Vstajenja Katoliški svet slavi praznik Vstajenja. "Alelujje, vstal je, niga tukaj" zmagoslavno odmeva pod abaki katedral in preprostih misijon--kMv k.np^li". Kako je v Sloveniji, naši domovini? V "nebesih pod Triglavom"? Moj Bog, stalni Veliki petek. Ne noio zvonovi kot nekdaj, :»e rajni o zaVeliki petek morda molčijo. Ali za Slovenijo res ne bo Velike noči? Ali so naši bratje in sestro res obsojeni na večno suženjstvo? Velika noč vliva novo upanje! "Ni vam dano vedeti ne ure in ne dneva", pravi Gospod. Prikrito nam je, kdaj tudi temu drobnemu zrncu sredi Evrope napoči dan svobode, dan vstajenja. Bog nikogar ne sili k odločitvam. Človek ima prosto voljo. Svobodno naj odloča. Izbira naj med življenjem in smrtjo. Slovenci smo si izbrali življenje. Nočemo umreti! Skozi tisoč let so nas tlačili k tlom. Skozi tisoč let so nam dopovedovali, da nimamo pravice pod svobodnim soncem. Nismo verjeli! Upirali smo se. Pa še kako žilavo! V najtežjih trenutkih smo ostali na površju! Veliki petek je za nas le preis-kušnja naše narodne zrelosti. Čc posamezniki odpadajo, kupljeni za Judeževe groše, kaj zato? Posameznik je sicer del naroda, boli nas njegova zabloda, a večina ni. Večina pa misli na bodočnost. Pod križem, ki mu ga je naložil rdeči nasilnik, omahuje, a veruje, da bo konec tudi tega! Velika noč nam daje upanje! Vstal je! Križali so ga, izdali so ga lastni rojaki, Več jim je bil "cezar" kakor rojak Sin Božji. Trenutno je sila in laž slavila zmagoslavje, da je lahko pozneje tem lepše zavela krščanska pomlad narodov. Slovenci! Kjer koli smo, razte-peni širom sveta,seme malega a odpornega naroda, ne klonimo pod bremenom Velikega petka! Nosimo breme, stisnimo pesti, zaupajmo v Njega, ki je vstal. Njegovo Vstajenje naj nam bo v bodrilo za našo dejavnost! Le tisti, ki se bore, ne klonejo v težkih urah, neomajno verujejo in upajo, zmagajo! Slabiči, dve-ličneži in hlapci propadejo. Mi pa nismu hlapci, ampak svobodni ljudje, ki imamo svoboden prostor ped svobodnim soncem. Priboriti siga moramo! Zato na delo! Kvišku srca v upanju na slovensko Velikonoč! Mirko Gerajtič Slovenskim umetnikom v spominsko knjigo otiaa v fcou, ravnatelj francoskega muzeja moderne umetnosti v Parizu, je cb svojem nedavnem Obisku v Ljubljani zapisal v spominsko knjigo Moderne galerije: "Na tem mestu bi hotel slovenskim prijateljem izraz U doživet in r&ihločuten užitek, ki sem ga imel ob prvem stiku s slikarstvom njihove dežele. Njegova najbolj značilna poteza se mi zdi nežna in plemenita skromnost, Skromnosl, to odliko mikavnosti in subtilne poezije začutimo že v šoli slovenskih impresionistov, kateri je tako težko določiti mesto v evropskem impresionizmu in ki se kaže kot izviren in skladen pojav, kot nekaj čisto posebnega." Odlikovanje slovenskega slikarja Spacala Uprava najbolj reprezentativne italijanske ume^osrne razstave "Biennale" v Benetkah je povabila letos iz Trsta samo dva umetnika, da sodelujeta na razstavi. Eden teh je slikar Lojze Spacal. "Zlati osel" v avstrijskih taboriščih Ze stara modrost je vedela povedati, da more "ziati osel" preplezati tudi najvišji zid. Avstrijski nepolitični tednik Agrarpost poroča 1. marca 1958 o primerih podkupovanja v taborišču Wagna. Kakor je znano, se skuša Avstrija inebiti kar se da veliko beguncev na ta način, da jih razglasi za "nepolitične begunce" in jih vrne v Jugoslavijo. Ob prilike take izročitve je avstrijski obmejni orožnik opazil, da neka gospa razburjeno gestikulira in zmerja v slovenščini. Vprašal je enega jugoslovanskih carinikov, ki je govoril tudi nemško, kuj je na stvari. Povedal mu jc, da se žena razburja, ker je dala v taborišču Wagna vodji avstrijske patrole Averju 1800 šilingov, pa ijh ni dobila nazaj, ko so jo vrnili. Avstrijski orožnik je poročal o dogodgu. Preiskava je dognala, da je Alfred Auer proti podkupnini, ki jo je delno pošiljal naprej v Gradec komisarju dr. Hol-lerju, preskrbel mnogim pravico azila. Kdor je bil brez sredstev, na Auerjevo pomoč seveda ni mogel računati. Razdelitev Prešernovih nagrad v Ljubljani Predsednik upravnega odbora Prešernovega sV.iada v Ljubljait, ki podeljuje vsako leto najvišje državne nagrade kulturnim in javnimi delavcem za njihove storitve, je letos razdelil naslednje Prešernova nagrade: Pisatelj Lojz Krajger, ki jc v svojem 50-letnein pisateljskem delu prispeval znaten delež k slovenski umetniški ustvarjalnosti. Nagrada mu je bila podeljena v zvezi z njegovim 80-letnim življenjskim jubilejem. Pisatelj Beno Zupančič je bil nagrajen za svoj roman "Sedmina" iz vojne dobe. — Nagrado za likovno umetnost je prejel slikar Marij Pregelj, ki je zasnoval monumen-talni mozaik v Delavskem domu v Trbovljah. Med poustvarjalnimi umetniki je gledališki igralec Lojze Potokar prejel nagrado z svojo naslovno vlogo v Platonovi igri "Sokratovi poslednji dnevi". — Pomemben dogodek v slovenskem gledališču je bila iirinu slovenske opere "črne maske" pokojnega skladatelja Marija Kogoja. V tej zvezi je komisija podelila nagrade dirigentu Samu Hubadu, ki je opero glasbeno vodil, pevcu Samu Smerkdju za glavno vlogo v njej in režiserju Hinku Leskov-šku, ki je delo postavil na oder. Med Prešernove laurcate je bil letos prištet nadalje politik Edvard Kardelj za svojo knjigo "Razvoj slovenskega narodnega vprašanja", ki je izšla pfvič že pred drugo svetovno vojno, a jo je avtor sedaj predelal in prilagodil novim rime-ram. Končno je preje; nagratV za svoje delo "Književnost in družba" novodobni politični filozof Boris Ziherl. Kaidinal St;itch — p.oprerect kongre-gacije za širjenja vere J Kardinal Samue, Alphonsus St-! riteh. nadškof Chicaga, je bil pred j kratkim imenovan za }.roperfek!:a I ene najvažnejš:h kongregacij v Rimu. To je prvi primer,da je bil član-hierarhije iz ZDA imenovan na tako važno mesto. Formalno ostane vodja kongregacije š? vedno kardinal Pietro Furnasoni Biondi, toda ta je že 85 let star, bolehtn in skoraj popolnoma slep. Tako bo dejanska odgovornost za vse rnisi-jnsko delo Cerkve na ramenih kardinala Stritcha. V svoji nadškofiji, ki je največja v ZDA, je imel kardinal tudi pogoste stike s Slovenci. V Chicagu je znan kot "kardinal ljubezni". Priprave za svetovni protikomunistični kongres Protikomunistične orgahLj v awuvua4tui iu i'--, < j tovni antikomunistični kongres. (Koncem marca so se zbrali dele-, gati v Mexico, kjer so se posveto-| vali o kraju in času ter sporečj kongresa. so samo začasne Minister za vseljevanje g. Daviš Fuiton je izjavi« zas:opnikom na novo ustanovljene Zveze kanadske ga etničnega tiska (Canadian Eth-nic Press Federation), da je trenutno omejevanje vseijevanja v Kanado prehodnega značaja in da bo vlada spremenilo svoja navodila, brž ko bo gospodarski položaj to dopustil. Minister je obljubil, da be vlada uvedla poseben postopek za primere, ko bo ministrstvo za vselje~ vanje odklonila izdanje dovoljenja. Sponzor bo obveščen o razlogih, zakaj vselitev ni bila odobrena. Zveza etničnega tiska v Kanadi 9. marca so zastopn' i tujeje žičnega tiska v Kanadi ustanovili posebno Zvezo kanadskega etničnega tiska. Nrmen nove zveze jd posredovati večje in boljše spoznavanje in razumevanje med priseljenci in kanadskim občestvom. Zvezo sestavlja 75 časopisov s približno 300.00 izvodi. Častni predsednik je vsakokratn' minister za vseljevanje, trenutno g. Davie Fuiton. Za presednika je bil izvoljen sodnik W. J. Lindal iz Winnipega, urednik lista the Ice-landic Canadian, Slovensko državo je zastopal g Vladimir Mauko. POČITEK PO PLESU — SLOVENSKA NOŠA IZ BELE KRAJINE. REST AFTER THE DANCE. — SLOVENIAN NATIONAL COSTUME FiROM BELA KRAYINA Pisma uredniku IZ FRANCIJE ". - . Slovenci smo pač faki, da smo hitro in z vsem zadovoljim. Tega pa ne pomislimo, da tujec da le toliko, kolikor ve, da mora. To danes preizkušam na lastni koži. Prav bi bilo, da bi bila ta ideja malo bolj živa vsaj. pri tisuh, ki smo morali zapustiti domovino po vojni, in tistih, ki še danes bežijo. ■Nedavno sem .govoril z nekom, ki je dejal, da jih največ beži, ker ne marajo služit vojake v Srbijo, kjer jih preveč zafrkavajo . . .'' M; J. NOVICE • Družba "Triglav film" v Ljubljani namerava izdelati za 100 letnico objave Levstikove povesti Martin Krpan barvni film pod istim imenom. Zgodba se bo vglavnem držala Levstikove povesti. Če bo snemanje uspelo, bo to prvi slovenski barvni film. , • V Trstu so praznovali desetletnico obstoja "Slovenske demokratične zveze", politične predstavniške organizacije, ki združuje vse nekomunistične Slovence na Tržaškem in Goriškem. Govoril je predsednik dr. Josip Agneletto. K jubileju so SDZ čestitali tudi predstavniki kulturnik društev: prof. Maks Šah za Slovensko katoliško skupnost, prof. Jože Peterlin za Sloven-, sko prosveto, dr. Rudolf Marc za Slovensko dobrodelno društvo in dr. Fran jo Delak za Slovensko prosvetno matico. ' • Goriška Mohorjeva družba je izdala odlično mladinsko knjigo , "Marcelin, Kruh in vino", krščansko zgodbo, ki jo je napisal Jose Maria Sanchez Silva, Iz španščine ! preved Ciril Mejač. Obletnica slovaške samostojnosti 9. marca je priredila Kanadsko-:lovaskfa liga špuiulltsko™pfijlia?u 13. marca 1939, ko so Slovaki podobno kot 1. 1941 Hrvati izkoristili ugodni zgodovinski trenutek in razglasili državno samostojnost, po kateri naravno stremi vsak narod. Ker je bila proslava malo pred volitvami, so bili na njej zastopani kandidati vseh političnih strank. Zastopani so bili tudi predstavniki večine etničnih skupin iz Toronta, ki so organizirane v Mutual Co-eperation League. Spored je bil skrbno pripravljen. Angleški govor je imel g. A. Pastor, v slovaškem jeziku pa je govoril o pomenu dneva vseuč. prof. dr.' J. Kirschbaum. Dekleta iz St. Cat harinesa so prispevala več plesnih točk, vrstile so se še deklamacije, recitacije, solo petje in harmonika ter slovaški čardaš, ki sta ga odlično podala dva mlada plesalca v slovaških narodnih nošah. Spored je zaključil film, ki je prikazal nastanek in uspehe slovaške flravne samostojnosti. Za vse priseljenca je bila zanimiva izjava liberalnega kandidata g. Williamsa, da ne more biti dober državljan nobene drŽave, Kdor zataji svojo rojstno državo. Pri zadnjih volitvah edini zmagoviti liberalni kandidat v Torontu dr. Hai-dasz pa je izrecno pohvalil otroko, ki s>o nastopali v slovaškem jeziku. ... In 1930, at the fair at Maribor, the first Slovene Fsstival \vvs held, on which occasion dance-grou.ps from B"b "trevina, ■- V. v* i-Jg^g^^^gg^ nJ.i«.._ scenes and dances. Thus these peop>e trem v'.io.s parto of country became conscious of being children of the sama people, countrymen and — women w:th a common fate. It was the simplicity of our people who stubborn'y clunj to their costums and passed them on from gsneration i.o genera-tion that was the source of that nrraculops strenght which enabled them to hold their own through more than a thousand years of slavery and foreign rule even to build up a culture of their own . . . (page 17) . . In 1951 the group ("France Marolt") showed several Slovene folk dances to the famous English choreographer Ninete dc Valois, who, on her travels through Yugoslavia, stopped in Ljubljana. The artist admired the variety of our dance motifs, ths freshness, harmony and fineness of the representa.ion and the groups mastery of folk dances . . . (page 18) Karla Vuk, in, "Evening of Yugoslav folk Dances" — 1951. ZADRUŽNO GIBANJE NA JAM AIKI — PLOD ŠTUDIJSKEGA KROGA O KRISTUSOVEM MISTIČNEM TELESU Letnega občnega zbora Ontarij-ke lige kreditnih zvez, ki je naj-i 'očneiša Liga na celem svetu, se je udeležil kot poseben gost jezuit J. P. Sullivan, S.J.„ bivši upravnik Lige na Jamaiki, ki deluje že 19 let na tem področju. Njegovo delo je želo toplo pohvalo sv. Stolice v pismu državnega tajništva 24. januarja 1958. Msgr. Angelo Del.' Acqua piše med drugim: Sv. Oče "mi je zato naročil ,naj Ti čestitam k uspehu, ki krona tvoja prizadevanja na tem področju, kateremu si posveti toliko svoje duhovniške energije in dušnopastirske gorečnosti Sv Oče moli in upa, da b: ŠTIRJE VODITELJI KANADSKIH STRANK Tvoje vztrajno prizadevanje tega socialnega apostokta rodilo še večje duhovne sadove". Poroč.lo p. Sullivana je zbrane delegate silno navdušilo. Med zborovanj.m so nabrali kot podporo je njegovo dslo nad $800. V zasebnem razgovoru je p. Sullivan povedal, da je c^lo.no zadružno gibanje v Zapadni lud ji zraslo iz majhnega študijskega krožka, ki je preučeval Krist.sj.o mistično Telo. Spoziali so, da „e katolicizem bistveno cbčes.ven. Najprej so dali izrsza temu sp.,z nanju z uvedbo rec.t.ra.v male. Razmišljanje o pomenu "lte, missa est" jim je razodeio, da je m„ša samo uvod v social.u apos.okt, ..i mora ostati aktiven vej dan. K0 tad. za duhovne dobrine in zlasti za vero, združno delo tako v obliki kreditnih zvez kot tudi konzum -ia in produktivnih zadrug. Danes združuje Liga kreditnih zvez na Ja-maiki že 80 hraniln e in posojilnic ki so ljudem v veliko oporo pri dviganju življenja na bolj človeka vredno stopnjo. S tem je tudi Cerkvi dana večja možnost, da najde dostop do duš. JOHN DIEFENBAKER Progressive Cons*rvative L.ESTER PEARSON Liberal M.J. COLDVVELL CCF SOLON LOW Social Credit • Vsled zgodnje velike noči, smo tiskali to številko dober teden pred 1. aprilom, ker bi radi, da jo pošta dostavi do velike noči. 2 ..SLOVENSKA DRŽAVA 22 MAREC 1. APRIL, 1958 Mate Resman SLOVENCI IN EVROPA Slovenska narodno-politična pro- je cb nacionalizmti dobila priliko, blematika danes ni več ista kot je da je začela posegati tudi v kul- bila okrog leta 1918. Potrebno je turo in jo skušala in v mnogih o njej razmišljati in jo presojati slučajih tudi dejansko napravila na novo. Podoba je, da nekateri za svojo deklo ter tako postavila mislijo, da jo je leto 1918. obe- stvari na glavo. (Ho govorim tu ležilo za vedno. o kulturi, vklučujem v ta pojem Stojimo pred novo dobo v člo- vse tisto kar običajno vključujemo, veški zgodovini. Prav kako blizu ko govorimo o minulih kulturah, smo ji, ne vemo. Vemo pa, da to je: verstvo, etiko, duhovne vedo, smo na prelomnici. Pojavljajo se nove silnice razvoja, stare se pre-slojajo. Pojmi dobivajo novo vsebino. Stare zamisli izgubljajo tla pod seboj. Večkrat slišimo ali beremo: "kaj veste Vi mladi, ko pa niste doživeli leta 1918." in podobno. Leta 1918. se zgodovina niti ni ustavila. Leto 1918 ni začrtalo zgodovini ravno smer razvoja za vedno. Čini-telji, ki so bili merodajni takrat, danes ne obstojajo več, ali pa je njih pomebnost zmanjšana, oziroma jih moramo presojati v luči razvoja nanovo. Nastali so tudi novi činitelji. V prejšnjih poglavjih sem podrl le kratek in bežen pregled slovanske zgodovine in problematike sodobne Evrope ter njenega ozadja. To so le skope poteze, ki paj naj bi pomagale voditi bralca do razmišljanja in razgljabljanja o rasnih zgodovinskih dejstvih in fazah, da bi si na ta način predočil živo podobo povezanosti in zapletenosti slovenske zgooov:ne z evropsko in tako tudi nujnost presoje sodobne slovenske problematike v sklopu evropske. V mnogih ozirih in za mnoge od nas je to nov zorni kot, ki uam odpira nove poglede in posreduje nove zamisli. Znova in znova smo se Slovenci zavedali, da živimo v srcu Evrope. Večino časa pa smo to vsaj podzavestno čutili. Ni čudno, da je veliki narodni buditelj in prero-ditelj Valentin Vodnik v času velikih evropskih dogajanj,, v Napoleonovi dobi, to dejstvo jasno uvi-del in ga izrazil s pesniškim zanosom, ko je v "Iliriji .oživljeni" znanost, družabni red, pravne in 1 ' - politične ustanove ln njih etos. poleg literature, umetosti, glasb?, gledališča in družabnih običajev.) Razrahljale so se etične osnova politike in v nekaterih primerih popolnoma odpadle. Politika n«? more nikdar terjati prvenstva nad kulturo. Narodnost pa je tudi koncem del naše človeške nepopolnosti in umrljivosti. Kako usodno sta povezana zgodovina in življenje evropskih narodov z Evropo, je lepo povedal Erich Meissner v uvodu k svojemu komentarju k moderni nemški zgodovini v knjigi: Confusion of faces. Takole pravi: "Študija o moderni nemški zgodovini mora prav gotovo povdarjati razvoje, k; so značilni za Nemčijo. 'Tega so se lotili že drugi. Poleg teh pa je še druga vrsta dejstev in tendenc, Id zaslužijo enako pozornost. To so globlji tokovi, ki nakazujejo enotnost Evrope, katera obstoja, je tu, celo proti volji prizadetih narodov. Če je ne bomo priznavali in jo zavračali, se bo morala ta enotnost izpričati v skupni katastrofi, ki je omejena "razumnost" ne bo mogla preprečiti. EvropsKi narodi ne žive v bdestečem osamljenju (splendid isolation), ne merijo svojih poti kot zvezde repatice, pač pa se pojavljajo in ustaljujejo kot ozvezdja, ki se premikajo skupno. Takšna je njih usoda in takšen j1 zakon njih bivanja. Kdor štu- PRIJATELJ DRUŽINSKEGA PRORAČUNA Kvalitetno blago za vso družino PENMANOVO SPODNJE PERILO in nogavice imajo vse. kar govori v vaš prid, vključivši ceno. ki si jo želite. Narejene so v slogu, ki zadovolji oku< vsakogar v družini — moč in kvaliteta materjala sta taka, kot jo zahtevajo posebni slučaji in prav to je rodila tra-no in povečano povpraševanje skrbnih kupcev v času 39 let naše izdelave spodnjega perila in nogavic za kanadske družine. ^enmern* Ženske majice Majhne, Srednje, Vei:ke Ženske elastične spodnje hlače . Dekliške majice za 8-16 let stare Lahko spodnje perilo_ T-Majice (JAvi\ma-ns " "71" spodnje perilo _ m\mnaiii Kratke Hlačke in majica_ Dekliške hlačke in majice za 2-6 let stare Otroško spodnje perilo za 3-6-9 mesečne in 1-2 let stare &'einnani Delavske nogavice športne nogavice Stegnive nogavice Bobbv nogavice Stegnive Co-ed športne nogavice KNJIGE IN REVIJE Matija Škerbec: Krivda rdeče fronte: II. del. Zdi se, da se ne Zavedamo, da dira zgodovino, ne more prez-1sc ^ogodki odmikajo od nas v reti dejstva, do je sleherna' Pre&tflost in v zgodovino. Temu družbena razgibanost določene i 3« Prfpisati dejstvo, da se cesto sile in pomembnosti pri jle zavedamo, kako važno bi enem narodu povzročila odgovarja- j bilo. |a otmemo iz objema pozab- so reč!li iz pozabljen j a davne zgodbe o borcih pri Te. :nopiia:i, o Kri- bo", če 83 zamislimo v miselno 50 bili to le M J"?"1 M ozadje in svet ode, se ne moremo Uravnavanje nacionalne zgodovine ™o-*veli in na dogodke, ki smo izogniti vtisu, da gre tu za močno teba ^narodnega prijema. Ce-j J™ > P«ceoda vs: vemo, nepolitično misel, da Vodnik ni imel lo najbolj zagriz3nih konfliktov * hvaležnost dolgujemo tistim, ki pred očmi le pokrajinskih lepot med evropskimi narodi ne morem3 in kulturne izravnave Slovencev I razumeti. niti Jih preleviti v plodo- , nosna podjetja, dokler ne bomo zarsklh vojnah. Brez moz, kakor priznavali evropske solidarnosti kot s0 bili Herodot, Tacitus, srednje-resno zadevo. V obratnem primeru j vei"';i kronisti, bi nam bila naša pa moramo pričakovati le groteskne jlastna Preteklost danes komaj ra-posledice . . . Tako smo prisiljeni,! sumljiva. Zato moramo ceniti na-da si izberemo širši okvir za poda- pore tistih- 'ki skušajo oteti iz po- z ostalimi evropskimi narodi, saj smo bili v Iliriji Slovenci v nekem smislu državni narod. Toda to je bila le epizoda. Zavest, da Slovenci živimo v srcu Evrope, je slovenskega človeka opozarjala in ga vzpodbujala k velikim naporom na kulturnem področju. Tako smo na mnogih področjih navkljub težkim razmeram in v sorazmerno kratkem času dosegli evropsko raven in v primerni meri tudi prispevali svoj delež k splošni evropski kulturni. Lepo je to prikazal za področje slovenske gledališke kulture Filip Kalan v svoji študiji: "Evropeizacija slovenske gledališke kulture", ki jo je objavil preteklo :eio v "Linhartovem izročilu" v spomin dvestolet niče Linhartovega rojstva. Dejstvo, da je leta 1957., po dvanajstih letih komunističnega režima v Sloveniji, Filip Kalan napisal in objavil gornjo študijo, pa je tudi že samo po sebi silno zanimivo in pomembno. Zavest, da Slovenci živimo v srcu Evrope, pa doslej ni vodila slovenskega človeka do nobenih političnih zaključkov, oziroma presoje slovenske n a rod no-politične problematike v luči tega dejstva. Tu seveda mislim predvsem na politike. To pa je povsem razumljivo janje nacionalne zgodovinc-okvir Evrope. Še več kot to: skupno evropsko dediščino imenujmo rajši jedro; iz tega jedra narodi nela žive, ampak žive zdravo življenje. Prelom z Evropo :n njenimi tradicijami, ki so ga zagovarjali izkore-ninjenci kot program nacionalnega pomljajenja, je dejansko prinesel ravno nasproten rezultat: nacionalni samomor. Nemčija je osporavala resničnost gornje trditve. Preskrba-la nam je dokaze in jasnejših dokazov ni treba." Po dveh svetovnih vojnah, ki sta se začeli v Evropi in katerih poglavitne bitke so se bile na evropskih bojiščih ter tam pustila sledove smrti in razdejanja, je ljudem postalo jasno, da je obstanek Evrope na kocki, je vprr.šanje Evrope postalo tudi važno politično vprašanje. Zgodovinarji-misleci kot Huizin-ga, Dawson in Toynbee nas opozarjajo na silovito pomebnost kulturnih osnov, mimo katerih, v prelomnih časih kot je naš, tudi politika ne more iti brezobzirno brez zabljenja spomin na osebe in dogodke iz enega najbolj usodnih razdobij slovenske zgodovine. Med te se je z vrsto del uvrstil tudi Matija Škerbec. v sodelovanju s komunisti iskal opravičilo za svoje ztočine. Zato se bodo prihodnji rodovi vračali ponovno in ponovno v čase, v kit a rih smo živeli mi in k dogol-kom, katerim smo jim bili priče. Poizkušali bodo razumeti nas in naš čas. To pa bomogoče samo, če bodo na razpalagb viri, iz katerih bodo.spF avali našo borbo j^ra- umeli nas in nas čas. če pa virov ne bo ali pa če bodo samo enostranski, pa bodo. bodoči rcdp -.v „> in izkušnje.! •-s— jerskeg? batalj:oiia in kapefanu'Mi-' Poleg oc&ega'dela goji več dru- • St. Lenart pri sednuh studencih. lanu Kranjcu. Morda bi se kdo lo- štev tudi, narodno pesem. | v soboto 8- februarja je praznoval til življenjepisa Milana Kranjca, ki | Vsem prosvetnim društvom po 80 — letnico rojstva g. Gašper je bil nedvomno eden največjih' slovenski Koroški želimo obilo us- Trupe, p. d. Matijev oče no Ločilu. junakov iz časov prve borde proti peha na kulturnem področju. Slavljenec je znan po vsej oko-komunizmu. Iz pravkar izišle knjiga • Celovec. Celovška Mohorjevi lici kot umen gospodar ter dober KRIVDA RDEČE FRONTE, drugi družba je tudi letos poslala vsem sosed- DalJ časa ie sodeloval pri del, ki jo je Matija Škerbec izdal Slovencem svoj knjižni dar. Vsako- tukajšnji Hranilnici in posojilnici, v samozaložbi, moramo omeniti tri letni prihod Mohrjevih knjig med Kot zaveden Slovenec je bil za dokumente, ki so izredne zgodo-1 slovenske ljudi je priča nadste- časa Hitlerja izseljen. Slavljencu vinske vrednosti: pričevanje Jako- j letne žive tradicije ,odkar sta ve- čestitamo tudi mi in kličemo. Ša ba Žaklja o ustanovitvi prve vaška straže pri Št. joštu, pretresljiv popis trpljenja slovenskega ljudstva v Loškem potoku, ki ga podaj:< avtor sam in poročilo Narodnega odbra dr. Mihi Kreku o vrnitvi domobrancev iz Vetrinja. Z izdajanjem virov za zgodoviuo borbe slovenskega neroaa prcV komunističnemu nesilju, vrši Matija Škerbec nalogo, ki je izredne važnosti. Toda izdajanje virov ne more zaviseti le od požrtvovalnosti posameznika, kajti če bi zadostovala požrtvovalnost, ne morejo zadostovati sredstva. Zato nakup knjige teplo priporočamo. J. F. lika buditelja v obmejnih pokra- na mnoga leta! jinah slovenskega zivlja, na južnem ' « Nekje na Koroškem: Po božoč-Koroškem in Štajerskem, svetniški nih počitnicah je prišel mlad šo-škof Anton Martin Slom še k larček zopet v šolo. Na vprašanje ter Andrej E i n - p i e 1 e r usta- kako se ima> je odgovoril v nem-novila cerkveno brativščino, katere žkem jeziku, kar tega ni preja namen je bil izdajanje "dobrih nikdar storil. učitelj ga vpraša, ka-slovenskih knjig" za naše ljudstvo. ko to> da odgovori nemško, on je Letošnji knjižni dar Celovške Mo- reke] da je postal Nemee. horjeva družbe obsega: koledar, i Tako torej rasteio Nemci na Ko-Hema Krška (D. Vieser), vzgojna | roškem in to saradi pritiska, ki ga knjiga "Ti in ona", Zbirka narod- j izvajajo neodgovorni elementi, kanih pravljic (F. Kotnik), ter knji- tere ščiti vlada, ga koroške zgodovine "Koroški Slo- Novice venci" III. zvezek (F. Erjavec). ® Globasnica: 26. januarja 195S • Občinske volitve 2 marca 1958 so bile na Koroškem občinske volitve. Kar se je tukaj dogajalo, se je imel preč. g. Janez Markic svojo I , ., . ' j >- -»v"-1" skoro ne da popihati. Bivši nacisti pn o sveto maso v domači farni' g0 vpregU vsc svf>je sil da SJ cerkvi v Globasnici. Velika ' grozili Slovencem. Tako imamo na- zica našega vernega ljudstva se je ko p0r0ČL,0j ki pravi, da so vdrli • Vinko Beličič je izdal v Trstu knjigo kratkih zgodb in črtic z naslovom "Dokler je da'ii'~. • V Trstu je začela izhajati nov mesečnik "Svetogorska Kraljica". List je posvečen predvsem pospeševanju Marijinega čaščenja ter prinaša zgodovino in kroniko romarske poti na Sv. Gori, opis božjih poti na Primorskem in novice iz katoliškega sveta. Naroča se na naslednjem naslovu: Peter Flander, Via Cavana 7/III, Trst-Trieste. te nove maše udeležila, da dobi novomašniški blagoslov. Novoma-šnifcu želimo na njegovi življen-ski poti obilo uspeha in božjega blagoslova. • Djekše: Po vseh drugih krajih celo v župnišče in grozili župniku, ako bo volil slovensko listo. Po volitvah so se udarili celo v šoli med seboj šolarji. Nemško usmerjeni šolarji so napadli . „ „ mlade nebogljene šolarje ter jim nase Koroške je ze zdavnaj svetila „ . , , . v , ,, .. , v , . . . grozili. To je torej sad, ki^e pog- rt 1 r» i-r T»1 nn o lim ln m>i n «« i n ,. električna luč, Je pri nas je sa nismo imeli. Se vidi, kako deželna vlada skrbi za svoje slovenske so-deželane. Končno smo jo le dobili, da smo na ta način imeli za božične praznike bolj slovesno, j Upamo, da nam bo vlada končno napravila tudi boljšo cesto do Ve-likovca kot jo imajo nemški de- • Ameriška atomska, podmornica želani po severni Koroški. SKATE je dosegla rekord v hitrosti - -podmorskega potovanja v Evropo. Pot z USA v Anglijo — 2,828 morskih milj — je prevozila v 8 dneh in 11 ureh. Z izjemo 333 milj je plula ves čas pod vodo. • Prva ameriška atomska podmornica] NAUTILUS namerava napraviti pot preko severnega tečaja pod večnim ledom. Lani je prišla v bližino 180 milj do tečaja. • Stalinovo obletnico smrti so zamolčali v Moskvi. Niti eden sovjetskih časopisov v Moskvi ni niti cmenil nedavno petletnico Stalinove smrti. • Dunaj. Delegctpija slovenskih osrednjih organizacij, to je Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij, je dne 21. januarja 1958 izročila pis-' za vse učitelje, ki znajo slovensko. nal iz dvojezičnih šol, ki so dvojezične le na papirju in pri mesečnih dokladah, ki jih dobijo učitelji zato, ker "poučujejo" slovenščino. • Celovec: Narodnemu odpadniku in bivšemu Hitlerjevemu podrep-niku ter današnjemu poslancu Avstrijske ljudske stranke dr. Ein-spielerju dišijo doklade, ki jih dobivajo učitelji na dvojezičnih šolah za poučevanj"e v obeh jezikih. On je namreč zahteval doklada mene predloge k vladnim osnutkom o šolstvu in sodstvu na Koroškem v zvezi s členom 7 državne pogodbe. • Bruck ob Muri. V nedeljo dne 26. jaguarja 1958 so se v Brtcku ob Muri sestali k skupnemu posvetovanju zastopniki Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem, Narodnega sveta Korokih Slovencev ter Zveze slovenskih organiza- ne pa samo za tiste, ki so napravili izpit iz slovenščine. • Sv. Oče je odpovedal vse javne slovesnosti za praznovnje obletnice svojega kronanja za papeža, ker je italijansko državno sodišče obsodilo škofa Fiordelija iz Prata, ki je označil dve osebi kot "javna grešnika", ker sta se poročila izven Cerkve. MED SLOVENCI Toronto • Slovenski kulturni krožek je imel v zadnjem času dva sestanka 2. marca je g. prof. J. Mantuani predaval o Tomistični spoznavni teoriji, predsednik pa je pr kazal in komentiral stališča zastopnikov kapitala in delavstva v trenutno dokaj živi debati o spirali mezde-cene. 16. marca sta predavala g. ing. Slavko Erzetic o slovenskh naseljih in hišah. g. Vladimir Mau-ko pa o slovenski misli. Chicago • Novi župnik se je predstavil. Zadnjo nedeljo v februarja smo dobili novega župnika. 1'. Thomasa Hoge, ki je nasledil umrlega p. Alexandra Urankarja. Dasiravn j je preč g. župnik p. Thomas najmanj 15 let delovni med angleško govorečini ljudmi, mu teče slovenski jezik gladko. Novi župnik je povedal v nastopni pridigi, da hove biti po besedah apostola Pavla — Vsem vse. Predvsem dušni pastir. Novi g. župnik, dobrodošli! • Ligin sestanek v soboto dne 22. februarja je bil obiskan kot malokdaj. Upali smo, da bo prišel tudi novi g. župnik, pa je bil zadržan. ■ Predsednik Lige. g. Alfred Fišin-' ger je v uvodnih besedan povedai, i da hoče biti podružnica Lige pred-! vsem dobrodelna in kulturna organizacija. 7.a politiko v Ligi ni ! mesta. Vsi dobromifleč: katoliški ! Slovenci naj sou^ujejo. Bog daj, I da bi se to tudi uresničilo! P. Odilo J Hanjšek, O F M, iz Lemonta je kazal j slike, ki so bile v zvezi z delovanjem prerano u...flega župnika I p. Alexandra. Dalje je p. Odilo j pokazal tudi mnogo lepih slik iz i Lemonta in domovine. Sestanek je j bil i .svečen predvsem spominu I pok. p. Alexandra. • Profesor John A. Zvetind^ ki je 1 dobro poznan tudi Slovenemje prejel na tukajšnji Lovola Univer-! zi častni doktorat prava, j ® Pomladanski festival siovenske-: c/Oi Radio kluba bo v nedeljo 18. aprila v Falon dvorani in 18. cesti. ' Popoldne oderski program, zvečer i ples! Malo posestvo naprodaj - Vas Studenec, občina BIoks, Slovenija. Za podrobnosti pišite na naslov: FRANK AN ZELO 119 Simpson Ave., Toronto 14 Ontario, Canada Upravi, članstvu in prijateljem Vzajemne podporne zveze BLED želim vesele velikonočne praznike George Mihelich Cleveland *> Koncert pevskega zbora Koro-tan. Že šestič vabijo Korotanci clfevd and.ske Slovence na svoj redni letni koncert, ki bo v nedeljo 27. aprila od pol štirih popoldne v novi dvorani pri sv. Vidu. Korota-nov koncert je postal po svoji tra- V "TRINITY" IZVOLITE PONOVNO Dr. S. Haidasz-a j X za vašega poslanca v parlamentu! Kot član zadnjega parlamenta se je boril in se bo tudi v bodoče za: 1. Povišanje pokojnine po 60. letu in za pravico do iste po 5 letih bivanja v Kanadi, 2. Zdravstveno zavarovanje, 3. Povečanje bolniškega in zdravniškega plana, 4. Denarja podpore in štipendije dijakom, o i>eio Za vsaKus>.i 6 Povečano borbo proti komunizmu 7 Za vselrjevanje ZA INFORMACIJE KLIČITE: EM. 4-4554. 799 QUEEN ST W. lan Mac F. Rogers — Official agent Trinity Liberal Association SLOVENSKA DOBRODELNE ORGANIZACIJA K A RIT A S ki že dolga leta uspešno podpira pomoči potrebne v Kanadi in po svetu, želi vsem Slovencem in Slovenkam blagoslovljeno VELIKO NOČ Prisluhnite trpečim in podprite dobrodelno akcijo. ODBOR diciji elitna prireditev, kakršnih smo vajeni še iz starih časov. Zbor, ki šteje okoli 60 članov, vodi /. veliko požrtvovalnostjo in uspehom priznani pevovodja g. Metod Milač, zborov predsednik v letošnjem letu pa je g. Miro Odar. Koncert Obeta po svoji bogati vsebini biti ena najpomembnejših prireditev te glasbene sezone. Koncertni spored bo obsegal okrog 20 pesmi, ki jih bo zvajal moški, ženski in mešani zbor. V skladbah in priredbah bodo zastopani med drugimi tudi skladatelji Ma-rolt, Premrl, Schvvab Adamič, Pregelj, Bučar, Medved, Kramolc, Jereb in drugi. Spomin pokojnega pesnika in skladatelja Ivana Zor- > mana bo zbor počastil z njegovo ' I priredbo narodne pesmi Slovo. Pe sem je za triglasen ženski zbor i i je ena najlepših v zbirki Slovenske melodije, ki jo je uredil po- ' kojni Ivan Zorman, iždala SŽZ v Ameriki leta 1950. Z dvema solo-spevoma bo nastopil baritonist g. Jože Dovjak. Mladi pevci in pevke Korotana opravljajo važni kulturno poslanstvo med ameriškimi Slovenci. Zato jim z obilno udeležbo na koncertu pokažimo, da znamo cenili njihove žrtve in napore. • Gregorčičevi proslava. Pripravljalni odbor Slov. prosvetnega društva, ki mu načeljiije g, Jakob Ža-kelj, je v novem Baragovem domu priredil lepo uspelo proslavo goriškega slavčka, pesnika Simona Gregorčiča. Spored je zamislil in pripravil g. prof. Janez Sever ob sodelovanju dijakov in dijakinj slo. venske nedeljske šole pri sv. Vidu. Sodelovala sta tudi pevska zbpra Lira pod vodstvom g. Košnika in pa mladinski zbor Slavček pod vodstvom g. Savernika dalje gg. Likozar, Kolarič in Milač. G. prof. Sever je v uvodnem govoru orisal življenje in delo pesnika Gregorčiča UDcudovati pa smo morali slovensko mladino, ki hodi v tuje šole, pa ji duih tujine ni mogel Udušiti ljubezni do slovenske besede in slovenske pesmi. Občudovati smo jih morali, ko so drug za drugim nastopali z daljšimi deklamacijami pesnikovih del: Breda Osenar, Stanko Osenar, Silva Meglic, Leo-nora Graselli, Ovsenek Marjan iti sestrica, Hirscheger Andrej, Zano-škar Mojca, Anita Petelinek, Mrva Tone in dr. Prof. Severju in njegovim idealnim študentom iskreno čestitamo. • Slovenski oder je dne 9. marca t.l. v Slov. nar. donnii na St. Clairju podal v režiji Milka Pusta dramo Vsem Slovencem v Torontu in okolici želi blagoslovljene VELIKONOČNE PRAZNIKE Slovenski odvetnik in notar v Torontu CARL VIPAVEC 278 BATHURST STREET Room 4 Tel.: EMpire 4-4004 m SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TORONTU želi vsem Slovencem in Slovenkam v domovini, Kanadi in drugod po svetu - BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ UPRAVA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA TORONTO Hranilnica JANEZA EV, KREKA V TORONTU ŽELI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Pisarna• 646 Euclid Ave. LE. 2-4746 URADNE URE: TOREK ZVEČER OD 7 DO 8.30 BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE Z ŽELJO PO SKORAJŠNJI OBNOVI SVOBODE V DOMOVINI IN IZPOLNITVI SLOVENSKIH NARODNIH TEŽENJ ŽELI SLOVENCEM IN SLOVENKAM V DOMOVINI IN PO SVETU SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V KANADI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem Slovencem, prijateljem, znancem in strankam RUDI KUS J '-<■ •» V-, •........ i • -- ■ •. ■:•..... - ••. •'• ' PLASTERING CONTRACTOR ' TORONTO — ONTARIO 128 NAIRN AVE. — LE. 5-1435 - o • - - - - - . . ZA 1. 1957 JE ZADRUGA PLAČALA 4% DrVIDENDO TER VRNILA 20% PLAČANIH OBRESTI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM V TORONTU IN OKOLICI ANTON S MEAT MARKET TER SE PRIPOROČA LASTNIK: ANTON BAVDEK - (ZIU£) M;. *"0/\T>T T> T RL. 3-0423 v treh dejanjih "Domačija ob Vi-sli". V vlogah so nastopili: Fran-ček Kolarič, Milko Pust, Jc/j Likozar, Pavle Intihar, Dragica Pust, Jožica Varsek in Breda Osenar. fgralci so pokazali lepe igralske sposobnosti. Slovenski oder vrši. važno kulturno poslanstvo Slovenskega odra ter zasluži pozornost in podporo clevelandskih Slovencev. • Nova knjiga msgr. Skerbca: Krivda rdeče fronte, II. del je v prodaji pri potniški pisarni 'Bled Travel Service na St. Clair Ave. Cena knjigi je $1.50. • Podprimo slovenske kandidate pri primarnih volitvah. Slovenci, naša dolžnost je, da podpreno rojake, ki bodo nastopili pri primarnih volitvah 6. maja t. 1. za Ohaj-sko poslansko zbornico in senat države Ohio. Za Ohaj&ko državne poslance kandidirajo sledeči rojaki: Anthony F. Novak', Anthony L: Nosan, William J. Kerinick ter Jo-seph Turk. Za senatorje države- 633 VAUGHAN RD. — TORONTO, ONT. (Na vogalu Vaughan in Oakw»od) ;©hio: kandidira jo sledeči Slovenci: ;Jchh M. Novak, joseph F. Gornick in Ermnd- J. Turk. Ža okrajnega komisarja kandidirata rojaka John 'f- Kovačič in Joseph W. Kovach. Ker je. velike važnosti, da so niši rojaki nominirani pri primarnih Molitvah., vabimo slovenske rojake. <3a se primarnih volitev udeleže in glasujejo za naše rojake. • Naročnikom Slovenske države v ClevelaipAu. Naiočnino ža list Slovenska država lahko poravnate pri; potniški pisarni Bled Travel Sei-vice na 6113 St. Clair' Ave., Cleve-' land 3, telef. štev. EX. 1-8787. Isto-tom tam se sprejemajo tudi nova naročila za lst. j LUDVIG KRŠKI JUGOSLAVIJA, EDINSTVENA DRŽAVA NA SVETU (NADALJEVANJE) Komunizem-zgodovinska nujnost Ker v dvajsetem stoletju nihče ne more več poslušati preroka, bi bil torej nesmisel, če bi danes izrekel misli preprosto, ki jih sicer z vso jasnostjo čutim, jih pa kar tako ina hitro ne morem natakniti na izsledke zgodovinarjev, kajti to zahteva dolgotrajnega študija. Prav naša stran-komunisti so se že potrudili, toda rešili enostransko-bo morala to vprašanje: "komunizem-zgodovinsKa nujnost" temeljito preštudirati. Raziskovalec bo izbiral samo med dvema moznostima: je bil nujnost ali ni bil nujnost? Seveda, kdo bi mogel ovreči misel, da se ni v zgodovini izvršilo vse zaradi nujnosti. Komunizem je bil torej nujnost, na to nam pac ni treba čakati odgovora. Analizirati družbene procese zadnjega stoletja in analizirati jih tako, da bodo zaključki dali odgovore na to vprašanje, to je naša naloga. Če bi odločujoči pogledali nasprotja Vzhoda in Zapada s stališča zgodovinske nujnosti, takrat bi se šele spoznali drug drugega in predvsem samega sebe. Nujnost časa zahteva da velike osebnost, ki etremijo za tem, da bi preoblikovale svet, postavimo pred zrcalo zgodovine, v katerem bi se že danes zrcalile z dovolj ostrimi potezami slabe in dobre posledice njihovega šahiranja. Spretnemu raziskovalcu bi tako moralo uspeti, da bi "demokracijo'' spet dal na skupni imenovalec, uspelo bi mu tudi pokazati, na čem more bazirati mir in s tem bi bile krati likvidirane vse zanke okoli propagande o koeksistenci. Samo ta način reševanja napetosti med Vzhodom in Zahodom more peljati do zdravih rešitev, ko bi se na obeh straneh bližali pravičnejšim razmerami, boljšim časom. Ne bi rekel preveč, če pravim, da bi tisto drugo moglo biti tu in tam isto, bila bi torej enakost, ki bi spet bila zgodovinska nujnost, kakor je sedaj komunizem in z njim prinesena nasprotja. Ne bi govorili toliko o razorožitvi, ne bi imelo več pomena svet deliti na interesne sfere, rešili pa bi prav to. kar je danes vst^n na orcu ležeče. Ob tej priliki bi dal samo nekaj misli v razmišljanje. Komunizem se je rodil na Zapadu. Tukaj se ni obdržal, ker je bila kultura teh narodov visoka, ker je bila krščanska, drugič, ker so bila sicer gospodarska razmerja krivična, toda gospodarski razvoj že na taki višini, da je bil zmožen dovolj elastično reagirati in ubrati novo pot, in tretjič, ker so se tukaj našli krogi ljudi, ki so za tiste čase znali bodočnosti dati lice v zakonodaji in v javnem življenju, sploh. Izoblikovala se je torej demokracija zapadnega tipa, ki jo danes s ponosom stavijo nasproti ljudski demokraciji Upravičeno. Pa vendar tukaj ni še popolnosti, kakor bi človek mogel čutiti ob medsebojni' tekmi. Prav ob reakciji na komunizem so našle okrožnice papežev svoje počele. Papeži niso branili stare Evrope, niso bili torej proti napredku, proti socialnim refonna\n, kar se tako brez nadaljnega trdi v komunističnem taboru, temveč so bili sa\mo eden od odločilnih faktorjev, ki so zapadno Evropo v naj bolji kritičnem trenutku iztrgali iz rok komunizma, ter dali precej k osnovam novih smeri, ko zapadna kapitalistična Evropa nič* več ne capla za komunističnimi sociologi. Brez dvoma dosega Zapad lepše uspehe i v demokraciji i V socialni politiki. Vendar komunizem ostane še kljub temu zgodovinska nujnost. Po drugi svetovni vojni govorimo sicer o hladni vojni, tode kdo ne čuti vročine, kjer se presnavlja staro in preoblikuje v novo. Le nadutež na naši strani bi mogel misliti, da je prišlo do nove socialne politike kar tako samo od sebe. Iz ljubezni mogoče. Tudi okrožnice paperžev imajo v družbeni napetosti počelo. Kar je prejšnja generacija le s težavo popustila, se nam zdi danes edino pravično. In vendar včasih ni bilo to razumljivo. Pritisk je šele mogel napraviti svoje. Prav zaradi tega. ker niso bili katoličani katoličani, jih, je moral papež na to opozoriti, če bi bili od nekdaj katoličani, bi ne prišlo do razmer, ki jih je moral reševati komunizem. Mnogi so šele danes postali verni-torej je komunizem v rokah božjih-in mnogi so tudi šele danes postali demokrati, ker je bil tukaj edini možni izhod. Kdor na Zapadu to zanikuje, se nač misli bahati s pavjim perjem. In to prav tako ni častno velikega moža. kakor ni častno politično počenjanje mogotcev Vzhoda, da svoje neživljenske ideje poživljajo s političnim aparatom in orožjem. Kdor je imel priliko videti iste ljudi v dveh družbenih sistemih, ta je resnično mogel to spoznati. Mogoče je drugim težko to misel sprejeti, toda dejstvo je, in treba ga bo spoznati. In sicer tako jasno, kakor je bilo to meni dano videti. Videl sem živo vero, ki jo na Zafpnu poztiate le iz časov katakomb. Ta poživitev je bila potrebna. Katoličani niso nič več mogli postati katoličani brez biča komunizma. To drži kakor pribito. Potrebno je bi,lo,ida so ljudje tudi v dvajsetem stoletju poizkusili zidati babilonski stolp. Potrebno je bilo. Komuni- zem je bil do sedaj tako nekaj privlačnega da je mogel najti konec samo v tem, da je šel do konca. Ljudje danes dobesedno zevajo v teh deželah po pravičnejših zakonih in človeka vrednem življenju. Ljudi privesti na ta skupni imenovalec je mogel samo komunizem. Ta študij, komunizem je zgodovinska nujnost bi osvetlil dejstva, ki bi sama dovolj očitno govorila, da ne moremo govoriti o koeksistenci, dokler ne preučimo stanja, kakšno vlada na Zapadu in na Vzhodu, ter iz tega stanja potegnemo smernice za bodočnost v nekem določenem sožitju.. Tudi življenje v komunističnih deželah je pestro, le komunisti ga ne pustijo do izraza. Ko bodo narodi vzhodne Evrope in pozneje tudi same Rusije mogli spontano izreči sodbo o svoji bodočnosti, bodo tudi mir, demokracija in koeksistenca dobili svojo vsebino, ki ne bo več problematična. Ker je hrepenenje po "miru" ravno pri Sovjetih tako veliko, ker morajo ravno Sovjeti in sateliti svojo ljudsko demokracijo ščititi s policijo, ker ravno vzhodni blok hoče ža vsako ceno doseči razorožitev in "mirno" sožitje, pove vse •to razsodnemu človeku najmanj dvoje: Brezdvoma gre tu za prestiž Vzhoda. In drugič, Zapad je dolžan analizirati te zanke in dokler trde glave niso za pametni razgovor, je potrebno odklanjati vsako razgovarjanje o razorožitvi in vezanju na kakršno koli koeksi-stenco. Moje misli ob teh dogodkih in doživetjih £elo veliko mi je na tem, da me ne bi kdo napačno razumel. Zaradi tega se mi zdi potrebno, da prav z naslednjimi vrsticami izrazim misli, ki so tudi sodobne, kajti kdo. se danes ine trudi za mir, za koeksistenco in podobno. Tudi meni je na tem, da bi se na tak način rešilo, toda rešitev mora priti resnično od narodov in ne od vseh mogočih diktatur, ki bi v novi koeksistenci šahirale z usodo narodov, dokler bi se ipač dalo. Ta poizkus bi bil predrag. Moje pisanje ni bilo propaganda. Izpovedati sem pač moral, zakaj je bilo treba še po dosetih letih emigrirati. K iskanju poti med Vzhodom in Zahodom sem hotel s tem pisanjem vsaj malo pripomoči. Ker se danes vsak usodnejši premik v neki državi rešuje pod vplivom ali celo vposegom mednarodne politike, "moram svoje misli obrniti tudi na zapadno skupnost ooo 1. Po desetih letiih Zapad ne ve, čigav je Tito. Zakaj ne? Ker ne pozna komunizma, ker ne pozna neznačajnosti vzhodnih politikov in slednjič, ker ne pozna življenja teh narodov samih. Svetovni komunizem ima vse sile koncentrirane na rušenje zapadnega sveta in to s tako neomajno prepričanostjo, da prezira gospodarski razvoj v svojih deželah, k6 je stanje še vedno nekje v vojni psihozi, ko so ljudske mase še razgibane, ko po drugi svetovni Vojni se niso odložili pušk, temveč prav nasprotno, staro in mlado se uri v klasičnem orožju. Neznačajnost vzhodnih politikov bi moral Zapad odkriti in potem tudi temu primerno voditi z njimi razgovore. Vzhodni politiki nimarjo pravice sarvirati koeksistence med V2ihodom in Zahodom, kajti koeksistenca ni zajamčena v njihovih deželah samih. Sramota za mednarodno politiko, ko se nihče ob takih razgovorih ne vpraša kam li mogla ta koeksistenca voditi, ni kaj pomeni za narode pod komunističnimi režimi dejstvo, da bi morali mogoče desetletja trpeti pod krivičnimi mednarodnimi dogovori. Saj je konferenca v Jalti dovolj očitno pokazala, kako usodno je predpisovati narodom bodočnost. V debati okoli koeksistence najdemo m'«li pri zapadnih politikih, ki so hvalevredne, toda niso zadostna protiutež, da bi se mogla koeksistenca realizirati na drugačnih osnovah, čemu sploh diskutirati, kako naj bi bila koeksistenca med tem Za-padom in tem Vzhodom mogoča, ko mora prej priti do koeksistence med različnimi elementi v samen Vzhodu. Vzhodnim politikom je treba dati vedeti, da oni prav ničesar ne morejo dati k svetovnemu miru, dokazati jim je treba, da bi bila njihove koeksistence nevarna igra, kjer bi ie dva partnerja pripravljala na nov spopad. Mi se hočemo truditi za resnični mir. Špekulacije, kako naj bi slednjič zletela vsa zapadna Evropa v zrak, moramo preprečiti. Kdor pozna komunistizne dežele, ve, kako bi izgledala to koeksistenca. Ljudstvo v vzhodnih deželah bi trpelo pomanjkanje naprej, da bi se državni kapitalizem krepil, da bi dorasel svoji nalogi-strmoglaviti zapadni svet. Da ne bi vzhodni voditelji zlorabili teh narodov za novo svetovno klanje, zato pišem te vrstice. Ko razmišljamo o usodi teh zasužnjienih narodov, se šele dovolj zresnimo, da ne moremo v nobeno koeksistenco privoliti, ki ne bi predhodno korigirala razmere v vzhodni Evropi. Zapad bi moral torej vse razgovore usmeriti v to smer. Z vso trdoto in vztrajnostjo. Če se bodo zapadni politiki potrudili spoznati želje in stremljenja) teh narodov, bode tudi njihova razmerja do današnjih vodstev teh narodnosti postala jasna. Ne trdim, d i bi morala biti sovražna, temveč zahtevam, da bi bila častna. Todopuščanje, da se Tito izvija jasnim odgovorom, da se noče z besedo nikjer vezati — sicer je popolnoma na Vzhodu, -r- je neznačajno in obsodbe vredno ter drugič kaže na 4 SLOVENSKA DRŽAVA 22 MAREC — 1. APRIL, 1958 Ivajn Dolenc DOBRODOŠLICA NEZNANCU Iz zbirke črtic: "DUNAJSKI PRATER IN MI" Takega ga še nisem poznal. V medlem siju petindvajsetsvečne žarnice, ki bi naj poceni služila osnim brezdomcem, je stal razikoračen sredi sobe in čakal. Njegov obraz je bil spačen. Prsti so se imu sklenili v nevarno nemirne pesti. Bil je pripravljen za udarec. Iz oči mu je srepelo sovraštvo. Bilo pa je to sovraštvo tiste vrste, ki ne pozna pomiritve. Tleči smodnik v njegovih očeh me je prešinil z mislijo, da gledam neznanca in ne dobrega prijatelja. Desno nogo je potisnil za čevelj naprej. Najbrž v znamenje, da mu je čakanja že dovolj. Njegov nasprotnik se je prestrašen še trdneje oklenil železno posteljne ograje. Prek polnih lic se mu je razlila belica. Moj neznanec mu je z odločnim nastopom zaprl usta; ničesar se ni upal spregovoriti v obrambo. Odsotno je buljil v hišnega gospodarja, kot bi samo še pri njem pričakoval rešitve. i "Rekel sem, da boš odnesel iz sobe,tiste krpe papirja, ali pa bosi z njimi vred spal na cesti." Minute so minevale počasi. Okrog voglov in skozi tanke stene je bilo slišati piš zimskega viharja. Katranasti papir, ki bi naj pod stropom varoval prebivalce pred snegom in ledenimi svečami, se je zvijal pod silo vetra in dajal od sebe kapljajoče šušljaje. Žagovinska peč v 'kotu je žarela in iz njene odprtine na vrhu je segal kvišku stog jarke luči. Iz daljave se je oglašalo zamolklo zvonenje stolnice Sv. Štefana. Neznanec pa je še vedno stal sam sredi sobe in čakal. Iz prsnega ' žepa na suknjiču mu /je molela pisemska ikuverta. Na njej je bila prilepljena jugoslovanska poštna znamka, prevlečena z umazanimi, črnimi progami poštnega žiga. Pomilovalno sem pogledal nasprotnika, ki morda niti ni bil nasprotnik. Ves njegov zločin so bile nocoj tiste pole potiskanega papirja, ki so pokrivale ubožni stol ob nizkem ležišču s slamarico. Bile so tam, Ikar smo se vselili pod isto streho. Njih kup je bil resda včasih večji, včasih manjši, toda bil je tam dolge mesec in zatorej ni več vzbujal pozornosti opravo; ob vstopu skozi vrata bi ga poderešilo oko v enaki meri kakor neobtesano mizo ali oboje dolgih in prenizkih klopi. "Rekel sem, da boš odnesel iz sobe tiste krpe papirja, ali pa boš z njimi vred spal na cesti." Neznančeve ostre besede so še vedno tavale med niami, Vedel sem, da ne bo popustil. Nekaj je udarilo vanj, da je ves spremenjen. Neizprosen je in kljubovalen. Trd in neusmiljen. Beograjčana podi v noč, v decembrsko noč, ko vendar dobro ve, da brez šilinga v žepu nikjer ne najde tople peči in strehe nad glavo. Vžgal se je kar naenkrat. Ves popoldne je preeepel na postelji in si ogledoval kamnite stene nekdanje garaže. Proti večeru je od utrujenosti in slabe hran« za kako uro zadremal. A zdaj se je na •lepem postavil pred Dragana in se ne premakne. Nihče ni rekel besede. Nikomur ni bilo jasno, kaj se pravzaprav dogaja. Poznali smo lirično dušo nocojšnjega neznanca in čutili smo nekako, da se je moralo zgditi nekaj, kar mu daje pravico do ostrega nastopna. In tako smo samo čakali. Prizor je bil dovolj napet, da nam je vlival upanje na zelo nagli konec. "Verjemi mi," je naposled izjecljal Dragan in stopil za korak neznancu naproti. "Vsi ti časniki so mi dragi samo še zaradi Beograda, čitam o porokah in smrtih, o nogometnih tekmah in boksaških srečanjih, ki so bila pred meseci in ki sem jih videl tudi sam. Obujajo mi ure v prijateljski družbi na Terazijah, črtajo mi jasneje orise Kalimegdana in utrudljivost visokih stopnic na Avali . . ." Hišni gospodar ni razumel niti besedice, a je vseno potrpežljivo Klic Triglava - nov činilelj Narod, ki se v resnivi čuti kot velikem navdušenju sanjali in pi-narod, budno pazi, da ohranja vse, :sali ° "vseslovanskem bratstvu" in kar je narodu bistvenega: jezik, običaje, književnost, kulturo. Zavednemu pripadniku katerega koli naroda ne pride niti na misel, da bi se spojil z drugim sorodnim narodom in da bi se izbrisalo narodno ime in se preimenovalo v nekaj novega. Zgodovina evropskih narodov od največjih do najmanjših priča o žilavih borbah za narodno enotnost. Večji narodi (Nemci n. pr.) budno zasledujejo ucodo njihovih izmišljali celo enoton občevaini jezik. Stanko Vraz je bil med Slovenci eden takih, ki je hotel slovenski jezik enostavno izenačiti s hrvatskim. Ni se mu posrečilo. Slovenski prvak v pesništvu, France Prešerem se mu je uprl in zmagal. Narava si ne pusti delati sile. Tudi v dobi med prvo svetovno vojsko in ob prevratu leta 1918 je bilo med Slovenci nekaj ljudi, idealistov sicer, ki so govorili in pisali o "troimenem narodu". Niso I , T —--— — ' TTfPtr v/imifnr^mi^ M rf _____IU' ~ i/i ueriii z očmi', ftičesar ni slišal, ničesar razumel. Nežna domovinska čustva je zamenjalo v njem sovraštvo. '"Nihče več me ne bo prisilil, da bi spal pod isto streho z besedami brezvestnih lastnikov tega umazanega papirja . . .," je tiho rekel zase, kot bi mu bilo docela vseeno, ali ga slišimo ali ne. Iz peči je šinil proti stropu nov pramen ognjenega dima. Makedonec je začel rezljats z nožičem vogal mize. Pero je vstal izza klopi in potegnil z vrvi nad pečjo posušeno brisalko. Tudi Zakorčan si je poiskal zaposlitev, ki bi naj pregnala misli ob zadnjih neznančevih besedah: potisnil je v usta kos suhega kruha, katerega je bil ves čas držal pozabljenega v roki. Dragan je počasi zbral časnike in jih preganil na dvoje. Menda je uvidel, da mu ne preostane nič drugega, kot da jih odloži v snegu pred poslopjem. Vsaj čez noč; morda bo jutri neznanec prizanesljivejši. Gibi rok so razodevali, da ne more ponesti zilahka v nočne vetrove mozaika mladostnih dni. Ob pogledu na njegov trzajoči obraz se je neznanec umiril. Vsaj nam se je zdelo tako. Z očmi je spremljal Beograjčanove korake proti vratom. Ko je zaslišal škripanje železne kljuke, je sedel ob peč in nam obrnil hrbet. Potegnil je s sebje suknjič in ga zabrisal proti bližnjemu ležišču. Zakrpani suknjič je pristal ob vznožju postelnjih podstavkov, pismo pa, ki je bilo tičalo v prsnem žepu, se je popeljalo meni pod noge. sonarodnjakov izven matične de- fuspeli! Ko se enkrat narod zave žele. Nihče ni pozabljen, o vsakem svoje samobitnosti, je gluh za take poedincu so vodili, in vodijo tudi le politične zanešenjake! Narod, še danes evidenco. Tudi manjši na- ki je prešel iz otroške razvojne rodi ne želijo, da bi se kakor koli dobe v moško zrelost, nima smisla vtopili v morju večinskega na- Za ideje o "narodu s tremi imeni", roda. Niti na misel jim ne pride. Ta zamisel je otroško nSlVna, 122- da bi se zlili v kak "enoten" narod rela in pomeni narodno smrt. Ko in dopustili, da bi se njihov jezik j bi živel v letu 1917-18 še France tekom časa "prilagodil" prilikam, Prešeren, bi v sveti jezi klical kakršne želijo navadno voditelji, ki bi radi vse poenotili. Zgodovina nam poroča o takih ogenj in žveplo na takele politične modrijane. Tudi politiki morajo biti realisti in ne zanesenjaki, če le poiskush, ko so poedinci v pre- bi takrat v resni« oblvada ideja Nagonsko sem počepnil in pismo podral. Hrbtna stran ovojnice je bila odtrgana, in tako sem se zagledal v nežno črnilno pisavo^ na lilitjasto belem papirju. Ne vem, kaj mi je reklo, da vsebuje drobno pismo razlago za prijateljevo čudno obnašanje. Vem samo to, da sem proti svoji navadi predral vrstice, ki sem jih držal pred očmi: ". . . ODKAR SI ODŠEL IN SEM OSTALA SAMA Z OTROCI, SE POČUTIM KAKOR MED ZVERMI.' OD VSEH STRANI STEGUJEJO ŠAPE PO MENI. PA NE BODO ME ŠTRLI. OSLABELA SEM. VENDAR SE ŽIVIM IN BOM TUDI ŽIVELA. DOČAKALA BOM ODHOD ZA TEBOJ, DRAGI MOJ. ŽAL MI JE, DA ZAME TUKAJ NIHČE NI VEČ ČLOVEK. RESNIČNO ŽAL MI JE ZA TO SPOZNANJE, SAJ SEM SE SREČALA Ž NJIM NA DOMAČIH TLEH IN TAKO REKOČ MED DOMAČIMI LJUDMI . . ." Srbova roka je še vedno pritiskala kljuko na vratih, kot bi se ne mogla odločiti za poslednji obrat. V sobi je plala tišina in samo škripanje zarjavelega železja pod kljuko je pričalo o življenju. Zabodel sem pogled v Draganovo postavo in glasno izjavil: "Odnesi umazani papir v sneg. Brez vsake časti je." Takrat se nisem zavedal, da ponavljam neznančev ukaz. Dragan me je debelo pogledal in ni vedel, kaj si naj misli. "Včasih se moramo odkrižati preteklosti v celoti, prijatelj," sem povzel. "Samo včasih ... za kratke ure morda. V tem ni, seve, nikake nevarnosti, da bi izgubili tudi lepe spomine na lepši čas med domačimi ljudmi. Ta se bo vračal vedno in radi ga bomo sprejeli medse . . ." • fe • sazi^il^:. j sm še »am prvič pomism na take stvari. Stopil pa je že naslednjs trenutek skozi vrata- in jih za sabo krepko zapahnih. Napotil se je v mrzlo noč, s svežnjem beograjskega komunističnega papirja v rokah. Vsi smo si oddahnili, še hišni gospodar, ki ni razumel besede naših jezikov. "Čas je, da si zvarimo čaj," je vzkliknil Makedonec in zaprl nožič. "Iz mesta sem prinesel nekaj kapljic slabega ruma. Za preganjanje prehlada in žalosti . . ." "Pristavil bom vodo na peč. To je vse, kar lahko storim za vas," se je pošalil Zagorčan in dregnil z loncem Pera v bok. "čaj? Prav! Sladkorja je tudi še nekaj v zalogi," se je oglasil neznanec in se zravnal za žarečo pečjo. Dragan se je vrnil o pravem času: čaj je bil že na mizi. In njegov bivši "nasprotnik" je postavil predenj skodelico in žlico. Soba je oživela. Hišni gospodar je vrgel s Perom igralne karte, Makedonec je zalistal po "Wiener Illustrierte", in Zagorec je pohitel z nalivanjam čaja. Za nas preostale je Dragan smehljaje predlagal igro "človek, ne jezi se." Sedel sem za mizo ob neznanca in mu pogledal globoko v oči. Spoznal sem ga. Bil je moj dobri prijatelj. Nemo sem mu izrekel dobrodošlico in srknil prve požirke vročega čaja z rumom. o "enem narodu s treski imeni", potem zbogom slovenska kultura, književnost, zgodovina, narodna bodočnost! Jugoslovanski oblastniki so hoteli izsiliti takole preobrazbo. Pisali in govorili so o "jugosloven-£kem"narodu. Pojem države so hoteli razširiti tudi na narod. Vsa beograjska politika je dosledno šla za tem. Slovenski libaralcl pa so jim zvesto pomagali! Naj "Klic j Triglava" še tako brani beograjske politike (Pašič), dejstvo je, ne ' zakrivajmo si oči, Beograd je šel | načrtno za tem, da Slovence, Hrva-| te "zedini" na jugoslavski t.j. srbski liniji. Bedasto je, da nekateri mečejo krivdo na Hrvate in njihov separatizem, če bi ne bilo med Slovenci in Srbi Hrvatov, bi nas Slovence Srbi že davno "pojugo-slovenili". Začeli bi z osnovnim šolstvom, nadaljevalo bi se v višjih šolah, k nam bi pošiljali svoje ljudi, Slovence pa na jug. Kar zadeva jugoslovansko vojsko, drži, da je okrog 80% slovenskih fantov moralo služiti na jugu, kjer so jim vtepali v glavo, da je vsa Jugoslavija le en narod . . ." Odveč je govoriti o letih kraljevske diktature. Takrat se je šlo za življenje in smrt. Narod si je izvolil borbo, da ohrani življenje. Na Hrvatskem je šla ta .borba še bolj na nož. Narod, ki dozori v polnost življenje, se ne pusti komandirati od drugih! "Klic Triglava" pa v 219 številki z dne 17. avgusta 1967 piše o "novem činitelju". "Ta činitelj je pojava JUGOSLOVANSTVA v državi Jugaslavji. To jugoslovan-stvo ni v ničemer podobno nekdanjemu "ustavnemu jugoslovan-stvu kralja Aleksandra, ker je PROSTOVOLJNO, nevsiljeno, pa zato tudi stabilnejše in trajnejše. Medsebojni stiki, mešani zakoni, in v veliki meri tudi enako sovraštvo do sedanjega režima, zbližuje Srbe, Hrvate, Slovence in Makedonce v mnogih stvareh in briše umetne razlike, ki so privedle razbesnole strasti vsakovrstnih separatistov v pretekli vojni do vrhunca, čeprav bi radi separatisti v emigraciji raz- - i ua j bosanskih muslimanov naziva sebe Jugoslovane s strahom pred komunističnim režimom, je res, da ne gre za strah pred režimom, ampak za spremembo pogledov, idej, doj-mov in želja . . ." Odveč je podrobno razčlenjevati gornje pisanje. Iz njega diha stari "jugoslovanski" duh "izenačevanja". V nadaljevanju pravi pisec: "Prišlo pa bo do tega, ker je neobhodno potrebno za obstoj Jugoslavije . . ." Dejstvo je, da Titova Jugoslavije vodi isto politiko kot Karad jurdje vičeva. Politiko izenčevanja! Res, medsebojni stiki, zlasti mešani zakoni (kaj pravijo katoličani k te- J ,mu!) zbližujejo. Toda kako? Srbsko vojaštvo in uradništvo se nahaja v Sloveniji, Slovenci pa morajo ZAHTEVAJTE! Z NYLONON OKREPLJENE PETE IN PRSTI NOGAVICE ZA DELO TRPEŽNEJ9E KOT KATERE KOLI DRUGE PENMANSOVE NOGAVICE ZA DELO Vam nudijo posebno trpežnost posebno ugodje posebno vrednost. Slog in debelina za vsako delo— Vaš najboljši kup za vsako ceno. TUDI SPONJE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868 WSr—4 Dundas Foto Studio Edina slovenska slikama v Torontu. Vam se priporoča za ženitovanjska, družinska in vsa ostala slikanja. 1124 College St. Blizu Dufferina C. SMRDELJ LE 4-™>2 spet, pot pod kraljevo Jugoslavijo, na jug med "brate" ... V šolah •kult "jugoslovanstva" in ne slovenstva, napisi na slovenskih tteh v cirilicL_Obiskovalci še sliši TCf ? vrednost, poživljenje teh dogodovščin in vlačenje v centrum narodnega doživljanja je pa že izpeta poezija. Obstoj te socialistične družbe je prav tako ne mogoč, kakor je nemogoča trajna okupacija]. 6. Jugoslovanska oblast ne bo mogla več dolgo iti mimo emigracije, če so leta 1945 bežali ven "izdajalci", kaj smo torej mi, ki po desetih letih zapuščamo dornovino-> Ta odgovor pač lahko pričakujemo. Treba se bo začeti razgovarjati Pred zgodovino smo to dolžni. Svetovna javnost pozna problem številnih pobegov, doma pa to tajijo in mislijo iti mimo njega. Mi smo posledica slabih razmer in o tem se želimo razgovarjati. Če se to ni dajo doma, se b , ■K-vi v/ ste j. i! & ;v t.' K. ? * \ v ; ' f H' ^fliflMi i |p _l - ,-y Družina dr. Jože Planinšič Družina Kristian Velbl Mirko Geratič Dru.Vna Ludvik in Mara Jelene Družina Lojze in Vera Grcgorič Di 'užina Frank Karner ' Družina Frank in Marinka Bilba.i Družina Miro in Mojca Krek Druž na Jože in Gizela Ocepck Družina Otmar in Anca Tašner Družina Frank Martinčič Družina dr; Blaž Korošec Janko Burjek i Pavel Lenassi Metod Žerdin Družina Tože.'Virant: Družica Frank .Sedlaček Silvo Rsžanc Družina Stanko in Mariji Vlašič Dr. Leopold Humar Frank Sušteršie Družina Anton Skampcrle Ive i Buh jnr. in snr. Ste ni o, Frank in Ivanka Mikec Družina Anton Leban Družina Janko in Marija Tajčmai Družina Tone in JuCka Gustin Družina Dr. Ludvik in Corrine Leskovar Družina Mihael in Pavla Arko Družina Martin Pecharich Družina Anton Perko Družir.a Lovro in Štefka Pire Družina Marija Koščak Družina Anton in Ljudmila Medved : ■■, Mi! Vesele in upanja polne velikonočne praznike vsem prijateljem slovenskega državnega gibanja po širnem svetu želi. Slovenska Narodna Zveza za Ameriko v Chicago. m $12 $30 ■ $9,7 $21.7 H $5 S $14 bliuon ■ bielion ■ eillion ovrce D.B.S. NEW ■ MINERAL houses ■ production 1946 1 ■ $205 %? MIL. BIL. «Ib 816 Billion KWh Copyright, Impact magiz/m Priložena ilustracija ponazoruje velikanski napredek, ki ga je doživela Kanada v zadnjem desetletju. Številke in ilustracije govore samo za sebe. Delovni tednik se je skrajšal in v večini primerov prevladuje 40 urni teden, verjetna življenska doba se je dvignila v zadnjih 15 letih za moške za 5 let in za ženske za 7 let. Na dnevno življenje je močno vplivala električna industrija, ki je zrasla v eno najvažnejših industrij. Kanada igra tudi važno vlogo v atomski energiji. Število televizijskih aparatov je po uvedbi kanadskih postaj naraslo od 146.000 na 1,400,000 in še vedno narašoa Število registriranih avtomobilov je naraslo od 1,400,000 1. 1956, na 527 Bloor St. W. Toronto, Ont. LE. 2-4404 NA VEČJE SLOVANSKO PODJETJE V TOKOMTU OSSINGTON — COLLEGE $2,000. Naplačila zidana hiša 7 sob, 2 kuhinji, parno ogrevanje automatičn na olje, veliki vrt, prostor za garažo. Samo ena odprta hipoteka za dobo 9 let DOVERCOURT — DUNDAS $3.500. Naplačila, zidna hiša 8 sob, 2 kuhinji, parno ogrevanje, veliki vrt, lahko izplačevanje hipoteke. BLOOR — SPADINA i$5.000, Naplačila, zidna hiša, i vrstna za odajanje sob, 9 sob, 2 kuhinji visoka klet pod celo hiso in suha. Parno ogrevanje atomatično na olje ena odprta hipoteka. POLEG TEH IMAMO MNOGO DRUGIH HIŠ V RAZLIČNIH PREDELIH MESTA. ZA OBŠIRNEJŠA POJASNILA TELEFONIRAJTE NAŠEMU SLOVENSKEMU AGENTU. S. KALUŽA LE. 2-4404 Izpolnite svojo državljansko dolžnost Od volitev do volitev se veča število slovenskih priseljencev v Kanado, ki so medtem dobili državljanstvo in s tem tudi odgovornost za upravo države in javnih ustanov. Izvajanje volilne pravice je ena izmed oblik, kako morejo državljani vplivati na vod-' države. Zato pozivamo vse, ki so do volitve upravičeni, da '; gred s volit. VOLITE PO SVOJEM NAJBOLJŠEM PREPRIČANJU KANDIDATA, KI BO PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJE SKRBEL ZA OBČO BLAGINJO, TODA NE OSTANITE DOMA. VOLI, KOGAR HOČEŠ, TODA VOLI ZAGOTOVO! « zvišala cene zimske zelenjave in sadja. VESEL PRAZNIK VSTAJENJA ŽELE VSEM SLOVENCEM PO ŠIRNEM SVETU PRIJATELJI IZ CLEVELANDA. • Poljski kardinal Wyszynsky in drugi škofje Poljske se ne bodo mogli udeležiti stoletnih proslav v Lourdesu, ker morajo biti doma. "Naši škof je. so v tako nenavadnem položaju, ker gre za več zelo deli-katnih vprašanj, da, morajo ostati doma, da varujejo, zaklade vere, Cerkve in Boga." • Večratna pozeba v Floridi je 4,218,000 v 1. 1956. Kanadska proizvodnja nafte je narasla v zadnjih 10 letih za 2500 % in krije 3 4 domače porabe. Proizvodnja železa se je dvignila trikratno od 1944 da 1956, odkritje urana je spremenilo cele predele dežele. Obilica vode in cenene električne energije omogoča Kanadi, da j< drugi največji svetovni proizva-j jalec aluminija, čeprav nima boksita (za 1 tono aluminija potrebujejo 20,000 kwh). Dve tretjini vod 1 ne poti sv. Lovrenca sta izgotov-Ijeni. Prebivastvo Kanade je naraslo v zadnjih 10 letih za 3 1/2 milijona ljudi. Kljub temu je dežela sorazmerno redko naseljena in bo potrebovala poleg navarnega prilastka še znatno število priseljencev, da bodo mogli uspešno izkoriščati možnosti gospodarskega napredka Kanade v bodočnosti. • Šole v New York doživljajo zad-nje čase velike težave, ker se mno-že primeri mladinskega hudodelstva. Več sto otrok so morali izključiti in v nekaterih šolah so morali nastaviti policaje, da skrbijo za red. • Nizozemska bo letos proizvedla prvi osebni avtomobil. • Šola za kanadske poslance. Ker mnogo kanadskih poslancev ne obvlada francoščine, ki je tudi uradni jezik Kanade, in ker so začeli francosko govoreči poslanci uporabljati francoščino v vedno večjem obsegu, so angleško govoreči poslanci hvaležni sprejeli pobudo Edouarda Peloquina, ki ima lastno šolo v Montrealu, da jih uči francoščine. Za 64 ur pouka računa $50,- in v 200 urah upa doseči, da bodo poslanci znali govoriti francosko, če bodo seveda ponovno iz voljeni, ker je bilo to zasedanje prekratko, da bi končali tečaj. • Nekaj je narode. Pri zasliševat-jih v ameriškem kongresu je izjavil Rear Admiral Hyman G. Rickover: Morda se boste smejali, če povem, da je predvidela ameriška industrija za domače kodranje las za raziskovanje, kako izboljšati izgled človeških las vsoto, ki odgovarja DRUŠTVA, — ČITATELJI STE PRIPRAVLJENI NAM POMAGATI PROSIMO — u PODPIRAJTE Pcdjetja, ki podpirajo vaš časopis • KUPUJTE izdelke in poslužujte se podjetij, ki oglašujejo v vašem časopisu • OB nakupu doioeenega ogla-ševanega predmeta, povejta prodajalcu, DA STE VIDELI OGLAS V NAŠEM ČASOPISU! • S TEM POMAGATE pri izboljševanju našega lista. • POMNITE — to je VAŠ I st. ki se bori, da ostane naš jezik pri življenju — in služi naši skupnosti v Kanadi. POMAGAJTE NAM POMAGATI VAM! SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Za SNZ. predsednik: Dr. A. Kuk. Za uredniški odbor: Dr. R. čujes. Tehnična stran in oglasi: V. Mauko. Letna naročnina znaša: Za ZT)j\ in Kanado 3.-$. za Argentino 20., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2,- avstr. L., za Italijo in Trst 600,- lir, za Francijo 500,- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. NA GINA LOLOBRIGIDA OBISKU V MONTREALU 2 centa na vsako žensko glavo v ZDA, toda ameriški narod kot celota porabi komaj 3 cente na osebo za raziskovanje stvari, ki se dogajajo v človeški glavi." • Potovanje na luno. Ameriško letalstvo je napravilo svojevrstni poizkus. 23 letnega Donalda G. Far-rella so vtaknili za teden dni v posebno majhno kabino, kjer so kolikor se da natančno uredili razmere kot bi bile na potovanju na luno in nazaj. Mož je spal 41/2 ure, počival pol ure in zopet delal 4 ure. Ves čas so ga obsvetljevale močne luči in je b:,l pod kontrolo raznih aparatov in televizije, sara pa ni videl ničesar izven kabine. Za zabavo je imel s sabo knjige in glasbo. Letalci so z uspehi poizkusa zadovoljni, čeprav še niso vsega preizkusili, n.pr. izgubo težnosti in vpliv kozmičnih žarkov. • Za rojstni dan smejo ostati doma in bodo dobili dan plačan vratarji in upravljači dvigal v New York City. • Indija je prejela z zadnjim darilom od Ustanove Ford nad 25 milijonov dolarjev. Zadnje darilo v znesku 2.2 milijona dolarjev je namenjeno podpiranju obrtništva. BLED Travel Service 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio, Telef. EX. 1-8787 ureja vse potrebno za potovanje v domovino in druge dežele. Preko tvrdke Bled lahko pošljete «vojim domačim živilske pakete, denar, šivalne stroje, radio aparate, kolesa in podobno. Postrežba zanesljiva, cene zmerne. Eled Travel Service sprejema tudi pismena naročila. MARY LINDA BEAUTY SALON Short Street OB. 340» (Eglinton in Dufferin) Mrs. S. GLAC Prosimo, poravnajte naročnino! Darujte v tiskovni sklad "Slovenske države": (Ntdaljevanje s četrte strani.) Emigracijo iz leta 1945 bi opomnil samo na nekaj misli. 1. Socialne krivice še niso dovoljni razlog, da bi smeli delati proti režimu;. Še manj bi smeli, če bi skušali narodno gospodarstvo tako zasukati, "da bi prišli spet na svoje". Treba bo ponovno najti novo pot. Kolo časa se nikoli ne zavrti nazaj. ri-iSiitnnm oo treba znati razbičanemu narodu in mu spet 'oblikovati dušo v literaturi in politiki 2. Ker je odločilen premik v naši domovini odvisen tudi od ostalih svetovnih dogodkov, je predvsem naša naloga v tem, da v svetovni javnosti razmišljamo o usodi jugoslovanskih narodov. Naše delo je vsaj nekje popraviti oficielno mnenje v domovini, iki najde pot tudi v svetovno javnost z namenom, da tukaj ustvarja, ugodno ozračje. Če to storimo zunaj, smo že veliko napravili, pa vendar še ne vse. Študirati je treba z ozirom na stanje doma, ki ga je treba seveda najprej poznati, nove ,oblike družbenega in gospodarskega življenja. Ni to nemogoča misel, ker imamo zunaj prednosti in seveda tudi neugodnosti, kar imajo prav tako tudi različne struje v domovini. Emigraciji od leta 1945 je domovina v megli, ljudem v domovini pa je celotni svet namišljeni svet. Torej nihče ni na boljšem. Treba je poiskati zveze. Treba je začetu razpravljati z najrazličnejšimi elementi v domovini, ker bi se s tem posrečilo mogoče prebiti led. Naš "prav" ne velja nič, in ravno tako ne onih v domovini, temveč veljal bo tisti, ki bo izbojevan. 3. Bodočnost bo morala dati vsem častno mesto v domovini. Narod b šele v volitvah pokazal .kakšno vlado hoče imeti. "Vsaka križarska vojna bi bila proti duhu koeksisten-ce." Jaz sem za koeksistenco, ker mi to ščiti pravice do razvoja osebnosti. Ker nismo danes še zreli za to koeksistenco, moramo čakati na dvoje, toda čas bo prinesel to s seboj, to je gotevo. Ljudske demokracije bodo odmrle in he bo več dveh ali treh demokracij, temveč bo ena in takrat bo sele koekisistenca možna. Kdor ima življenje v sebi, tega bo bodočnost, bolje rečeno, ta bo imel lahko svoj delež v bodočnosti. "Katoličan" izpred vojne se m ona preroditi. če je katoličan, naj bo katoličan. Komunist iz revolucije nima mesta v bodočnosti. Njegov princip, naj bi bili vsi komunisti, je prav tako nemogoč, kakor je na naši strani želja, da bi bili vsi v katoliški akciji. Kdor ima življenje v sebi — in katoličan ga mora imeti — tega bo bodočnost. Katoličan ima prednost v tem, damu njegov nauk zapoveduje sovražnike ljubiti in je tako vedno življenski. Vedno lahko zmaga, če hoče. Ljubeče srce, ki bo z dejanji ljubilo, bo naredilo več kakor pa šahiranje politikov, ki imajo svoje armade za seboj. Da me ne bi kdo napačno razumel z mojo koeksistenco. Če predvidevam, da bi moral biti katoličan v novi družbi križanec. Prav nasprotno. Cerkev v teh deželah se je pomladila in je vera postala spet bistvo človenka-ni torej obrabljena obleka dveh tisočletij — in tak katoličan ima mesto v bodočnosti. In ob tem katoličanu tudi še kdo, če se mu ne bo dalo biti na prvi korak katoličan — ali pa tudi nikoli. To je moja koeksistenca. In v to gremo lahko s ponosom. 4. Dokler je v dmovini "ljudska demokracija", mora biti v inozemstvu emigracija vedno čujeca .politično in kulturno tvorna, ker to zahteva bodočnost narda. šele takrat ko bo v domovini masU za vse, bo zunaj delo prenehalo in se bo vse preneslo na domovino, da bi na revščini, ki vlada danes, čimprej zraslo nekaj, kar bi slovenski narod lahko obdržalo na slovenski grudi. Zemlja je doma, tovarne so doma, delovne roke so doma, vsemu temu je treba dati le srce, ki bo pognalo to v tek. Bodočnost terja teh ljudi. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ.) bo eti s s g S-S C « JS S? >0 C — > c m (ti >N 4J Jm « -n O w Cl SLOVO OD KANADSKE ZIME