LOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-8667 Bs. Aires AÑO (Leto) Vni. BUENOS AIRES, 29. DE MAYO (MAJA) DE 1937 No. (Stev.) 21 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctro. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Julijska krajina in beograjski sporazum Naše tukajšnje slovensko izšelje-niñtvo, ki je v svoji pretežni večini iz Julijske krajine, so v zvezi z beogradskim sporazumom med Jugoslavijo in Italijo najbolj zanimale one vesti, ki so zatrjevale, da je italijanska vlada obljubila spremeniti svojo politiko napram jugoslovanski narodni manjšim, prenehati s preganjanjem Slovencev in Hrvatov ter jim dovolili vsaj najbolj elementarne kulturne pravice. Zato smo tudi vsi z navečjim zanimanjem pričakovali prve novice iz Primorske po beograjskem sporazumu. Na podlagi teh novic si moremo ustvariti tako le sliko o sedanjih prilikah na Goriškem, Tržaškem in v Istri: Skoro vse jugoslovanske politične konfinirance so oblasti poslale spet domov ,ljudi ne nadlegujejo več, če govore ali pojejo v svojem jeziku in na nekaterih uradih se je dogodilo, da ni noben italijanski uradnik padel v omedlevico, ko so stranke govorile po slovensko. Res pa je, da se krajevni podrejeni organi in fašistični rogovileži, ki so se dolga leta oblastno šopirili med našim prebivalstvom, v nekaterih krajih na vso moč trudijo, da bi preprečili izvajanje "nove politike" napram jugoslovanskemu življu v smislu navodil iz Rima. Ker se širijo vesti, da bo dovoljen tudi pouk našega jezika v onih krajih, kjer bo prebivalstvo to želelo, so ponekod voditelji añjev zahtevali od slovenskih staršev šolo obveznih otrok pismene izjave, da govore njihovi otroci doma samo italijanski. Vendar pa so se te in podobne stvari dogajale baje brez vednosti višjih oblasti in v Trstu na pr. gre glas, da je pre-fegtura pripravljena storiti vse potrebno, da se smisel navodil, ki so prišla iz Rima in ki imajo za cilj, da pripomorejo k pomirjenju, ne bo več pačil od neodgovornih elementov v stranki. Načelni dogovor glede postopanja z Jugoslovani v Italiji ni vsebovan v že objavljenem besedilu političnega in gospodarskega sporazuma, marveč v eni od treh dodatnih not. Pariški "Temps" zagotavlja, da se glede naše manjšine pripravlja podrobnejše besedilo dogovora, in po pisanju ljubljanskega "Slovenca" izgleda, da bo ta dogovor odobren in podpisan, ko pride jugoslovanski ministerski predsednik dr. Milan Stojadinovič v Rim, da vrne grofu Oianu obisk. eMdtem pa so se o teh podrobnostih že vrñili potrebni razgovori diplomatičnim potom in na podlagi informacij, ki smo jih mogli doslej zbrati, bo Italija dvoolila: 1. da sme vse jugoslovansko kulturno in nabožno Časopisje v Italijo, od političnega časopisja pa le tisto, M ga Italija dopuffti; 2. da smejo čez mejo vse jugoslo. vanske knjige; 3. da se smejo v Julijski krajini ustanoviti novi kulturni in naboS-ni slovenski in hrvatski listi (baje Valencianska vlada obdojžuje Italijo V OBSEŽNI KNJIGI, OPREMLJE NI S SLIKAMI RAZNIH DOKUMENTOV, DOKAZUJE ŠPANSKA VLADA, DA VZDRŽUJE ITALI. JA V ŠPANIJI SVOJ O POSEBNO VOJSKO Valencianska vlada je porazdelila med člane delegacij na sedanjem zasedanju Zveze narodov svojo "belo knjigo", v kateri prinaša dokaze italijanskega vmešovanja "v špansko državljansko vojno, ter naglasa, da vzdržuje rimska vlada na španskih tleh posebno italijansko vojsko, ki je opremljena izključno z italijanskim orožjem, ki ji poveljujejo italijanski častniki in ki tudi povsem na svojo roko operira, vzpodbujana ne samo od viñjih italijanskih oicirjev, marveč tudi od samega Mussolinija. Zakonita španska vlada trdi, da je Italija s tem izvršila, brez predhodne vojne napovedi, vpad v španski teritorij, kakršnemu v Evropi, od svetovne dalje, ni najti primera. Glavni del "bele knjige" obsega 101 stran, na katerih so fotografske kopije raznih italijanskih do kumentov, ki dokazujejo italijansko vmešavanje. Naj naštejemo nekatere izmed njih; V enem izmed svojih dnevnih povelij italijanskim četam v Špani-jij navaja general Mancini besedilo brzojava, katerega je bil prejel od velikega fašističnega sveta, torej od najvišjega organa vladajoče stranke v Italiji, in v katerem je rečeno: "Veliki fañisticni svet niti za en .sam hip ne pozablja na, 50.000 tovarišev, ki se borijo pod znamenji slavnih liktorskih snopov". Isti general sporoča italijanski vojski v Španiji besedilo naslednjega Mus-solinijega telegrama: "Na krovu 'Pole', namenjen v Libijo, prejemam poročila o veliki bitki, ki se sedaj bije v Guadalajari. Z mirno dušo sledim razvoju bitke, ker sem prepričan, da bosta navdušenje in vztrajnost naših legionarjev pome-la upirajočeka se sovražnika. Poraz internacionalnih čet bo pomenil dogodek velike važnosti, tudi poltične. Naj legionarji vedo, da sleherno urosledim bitki, ki bo kro- nana z zmago". Stvari pa so se zasukale nekoliko drugače in iz dokazil, ki jjli je pravkar objavila valencianska vlada, je razvidno, da se je italijanskih takozvanili "prostovolnih" čet polastila velika panika po porazu, ki so jih doživele v Guadalajari. V enem izmed dnevnih povelij je rečeno: "Vkljub nedvoumnim opozoi rilom, vsebovanim v mojem splošnem povelju štev. 2 od 22. januarja, se je 'v nedavni akciji dogodilo, da so razne enote vrgle od sebe tor-nistre, opremo, orožje, nadomestne dele za orožje, municijo in druge predmete. Najbolj resna stran tega pa je, da so to dopustili in v nekaterih slučajih celo ukazali poveljujoči oficirji, pod pretvezo, katero se ne obotavljam označiti kot nesmiselno, da je treba olajšati vojake". Obenem je italijansko pove-ljniiitvo razposlalo navodila, kako naj oficirji organiziralo v svojih čet^li. vohunsko službo, da bi izsledili one, ki vrše med vojaštvom pogubno propagando", in kako naj vlivajo vojaštvu pogum s tem, da mu razlagajo, kako so Španci slabi vojaki, kako so slabo oboroženi, kako da so ruski tanki za nič itd. "Bela knjiga" je naredila največji, vtis v Ženevi in ga bo naredila gotovo tudi drugod. Kakšno stališče bo zavzela Italija napram tem dokazom svojega vmešavanja v notranje zadeve tuje dežele? Ali bo trmasto vztrajala pri svojih dosedanjih načrtih, čeprav so ji sedaj baje tudi Nemci začeli to odsveto-va-i? V prihodnjih dneh bomo dobili odgovor na ta vprašanja. In na odgovor čakajo menda tudi v Londonu in Parizu, kajti več ko gotovo je, da Alvarez del Vayo "bele knjige" ni prinesel v Ženevo prej, dokler je niso videli in odobrili v o-beh zgoraj navedenih mestih. To bi bilo tudi eno izmed znamenj, po katerih sklepajo v zadnjem času, da španska državljanska vojna ne bo več dolgo trajala. Dr. Kramara ni več V Pragi je preminul preteklo sredo, v starosti 76 let, veliki češki politik dr. Karel Kramaf, ki je, skupno z Masarykem, eden izmed ^glavnih tvorcev češkoslovaške neodvisnosti, že pred vojno, v svojih mladih letih, je narod vzpodbujal k odporu proti nemškemu Dunaju in ko je iz-brunilo svetovno klanje, je prevzel predsedništvo češkega narodnega odbora. Prišel je zaradi tega v ječo in pred sodišče, ki ga je obsodilo na smrt zaradi vele-izdaje. Preden se je kazen izvr-ñila, so se pa temelji Avstro-Ogrske že tako zamajali, da si dunajska vlada obsodbe ni več upala izvršiti. Po prevratu je dr. Kramaf postal načelnik prve češ-koslovačke vlade ter si spet ste. kel mnogo zaslug pri polagajnu prvih sigurnih temeljev narodnih in demokratični državi. Vzroki in krivci španske državljanske vojne en informativni dnevnik in več pe- riodičnih publikacij); 4. da smejo naši ljudje prirejati zbore in manifestacije (v kolikor pride kaj takega v fašistični državi seveda sploh v poštev); 5. da se smejo ustanavljali prosvetna društva ter pevski zbori za cerkveno in izvencerkveno petje; 6. da se smejo ustanavljati slovenske in hrvatske zasebne šole. Iz pravkar povedanega lahko vidimo, da se gre v bistvu le za najbolj elementarne kulturne pravice, ki bi jih morala v vsakem resnično kulturnem narodu nemoteno uživati kakršnakoli narodnostna skupina; vsekakor pa moramo prizna, ti, da bo življenje našim ljudem na Primorskem v mnogem olajšano, če se bodo te obljube v celoti izpolnile, saj bo to, po dolgih letih črnega suženjstva, prvi žarek svetlobe, ki bo zasijal na nate kraje pod Italijo. Pod naslovom "Premišljevanje o Španiji, je izšel v zadnji številki literarne revije "Dom in svet" zanimiv članek Edvarda Kocbeka, katerega štejejo med voditelje mlajše slovenske katoliške inteli-i gence. V njem razpravlja o vzrokih in krivcih sedanje pretresljive morije na Španskem in že uvodoma naglasa, da hoče opozoriti "na zgodovinsko krivdo španskega krščanstva in na krivdo tistih krščanov, ki so se danes zatekli v zunanjo u-činovitost namesto v notranjo zbranost, opozoriti ne zato, da se zmanjša krivda zločinov, ki so se nad cerkvijo v velikem številu dogodili in se dogajajo, marveč da se izpod-bije predrzna fašistična trditev, ki hoče prenesti težišče spora drugam, češ da je državljanska vojna v Španiji verska vojna. Vzroki strašnega obračuna v Španiji namreč niso verski, ampak družabni." Prvi vzrok tiči po mnenju avtorja v nemogočem gospodarskem položaju španskega ljudstva, pred vsem v nerešenem agrarnem vprašanju. "Postestniki latifundij (med njimi je bila tudi cerkev) so proti silno majhni dnini in zavarovani s carinami kopičili ogromne dohodke." Drugi vzrok je verska oslab-ljenost Špancev. "Cerkev se je zaradi svojih prelatov vedno bolj od-mikala svojemu ljudstvu, vera je postajala domena višjih slojev. Vsi dvorci so imeli svoje dvorne kaplane, kmetje pa niti katekizma niso poznali.. Veliko, zelo veliko krivdo ima v tem propadu španska duhovščina, posebno višja, ugotavlja Kockek. Odpor proti verskim izrastkom se je prenesel na vero, kakor se je .varovanje moščanske prijetnosti in Jružubnega reda preneslo na varovanje verske bitnosti. "Taki duhovniki in izobraženci so bili potem gluhi in slepi za družabno resničnost. Duhovniki so bili v fevdalnem duhu odgojeni monarhistični uradniki, vzgojitelji predvsem dobrih podanikov, učitelji povprečnega človeka. Poleg tega pa so bili v mnogih primerih neuravnoteženi areligiozni tipi, brez znanja in prijema za bistveno krščansko naravo. Postavili so se v službo majhne peščice ljudi, ki so brezobzirno izkoriščali ljudi. "Španska, cerkev si je nakopičila ogromna bogastva in tako postala eden najstrašnejših tlačiteljev delavstva. V bankah, v zastavljalnicah, v parobrodnih družbah, pri privatnih železnicah in rudniških podjetjih, povsod naletiš na cerkven kapital, ki gre v miliparde." V drugem poglavju riše Kocbek razvoj Francovega upora, ki se je začel 18. julija 1936 v španskem Maroku in ki je danes zastal pred Madridom. "Kdor bo pisal zgodovino o teh strašnih dnevih in se bo otresel vseh poenostavljanj, bo moral reči, da je resnica o španski vojni razdeljena, kakor so razdeljeni njeni Jjudje. Na obeh straneh se godijo krute stvari, obe strani sta krvavi, noben tabor ni izvzet od krivde na mučenju, ubi-ranju, požigih in ostalih nečloveških dejanjih. To je treba reči zato, ker del evropskega tiska poroča tako, da nehote vzbuja predstavo o belem ali pravičnem ter rdečem ali ubijalskem taboru. Če pa je zares potrebno kak tabor ošibati, potem je to fašistični tabor, ki se postavlja za branilca krščanstva, pa pri tem nekrščansko nastopa." Po mnenju g. Kocbeka se je upor sprožil "brez pametnega razloga". Še več: "Upor armade, oziroma generalov je ilegalen, "protizakonit", ker niso bili izpolnjeni tisti pogoji, ki jih katoliška teologija zahteva za upravičenost oboroženega upora". Revolta generalov je upor republiki zapriseženih ljudi proti zakoniti republikanski vladi, ki si jo je Španija svobodno izvolila. Nauk in metoda fašizma sta za katolike po Kocbekovem mnenju nesprejemljiva, saj "pomenita ra-finiran prikrit materializem, zanikanje osebnosti in njene svobode, predvsem pa zasužnjevanje cerkve po pošastni državi." Za glavni vzrok svojega oboroženega upora navajajo fašisti "vedno večjo bolj-še\1izacijo" španskega prebivalca, "toda po prieevanjti mnogih treznih španskih katolikov komunistične Španije sploh nikjer ni bilo. Komunizem služi španskim fašistom le za pretvezo, da lahko nastopajo zoper delavski razred." Tu Kocbek spet navaja mnenje "preudarnega duhovnika". V naslednjem poglavju govori Kocbek o "težkih dejanjih nad katoliško Cerkvijo in njenimi verniki", ki jih obsoja, obenem pa navaja vzroke, ki so do njih dovedli. Tu je za avtorja odločilen odgovor na vprašanje^ Kaj so predstavnik? cerkve storili v trenutku, ko so se generali obrnili proti vladi? "Odgovor je povsem jasen in usoden: stopili so na stran generalov, fevdalcev in desničarskih ideologov. Duhovščina je od vsega začetka vedela za upor in ga pomagala pripravljati. Ko je izbruhnil, je vernike javno pozivala, naj se ga udeleže, in se ga je nazadnje sama dejanski, to je z orožjem udeležila." Kocbek navaja v dokaz pričevanja uglednih katolikov samih: holand-skega pisatelja in zgodovinarja dr. Brouwerja, Sempruna i. dr. Iz njiK je razvidno, da so razen v baskiski zemlji vsa verska središča bila u. porniška gnezda, "...mnoge samo-Nadaljevanje na 3 str. Jutri pop. vsi na prireditev S. P. D. I. v Gral. César Díaz 1657 Sitan 2 SLOVENSKI LIST No. (Štev.) 21 Proslava 25. maja Državni praznik 25. maja obletnica revolucije iz leta 1810, -se je tudi letos proslavil na svečan način. Nekaj posebnega je bila^ velika koncentracija šolskih otrok in pevskih zborov na Kongresnem trgu kjer je 2.000 grl, s premljevanjem godb, odpelo državno himno in nekatere druge argentinske rodoljubne koračnice. Na predvečer državnega praznika je bila v vladni palači slavnostna večerja, na katere je državni predsednik povabil vse člane vlade, visoke civilne, cerkvene in vojaške predstavnike ter tukajšnji diplomatski zbor. V torek opoldne je kardinal Copello pel v katedrali slavnostni tedeum, zvečer pa se je vršila v Colónu gala-predstava z uprizoritvijo Rossinijevega "Sevi-ljskega brivca". Justo je spet odpotoval v no- Kakor je bilo napovedano, je državni predsednik general Justo odpotoval preteklo sredo, ob 2. zjutraj, iz Buenos Airesa v notranjost države. V Tigreju se je vkrcal na jahto, s katero se je odpeljal v Con cordio in od tam dalje proti Guale-guaychuju, ki je glavni cilj njego-ya potovanja. Tu bo gen. Justo prisostvoval položitvi temeljnega kam na za zavod "J. Magnosco" ter si bo ogledal tudi druge javne naprave, nakar se bo spet vrnil v Buenos Aires. Dne 5. junija pa se bo vnovič odpravil na potovanje. Iz Olivosa se bo odpeljal z avtom v Cór-dobo ter bo s tem slavnostno otvo-ril novo tlakovano cesto, ki bo vezala to mesto preko Rosaría z Buenos Airesom. Posetil bo nato še La Riojo, kjer bo prav tako pregledal razna javna dela, ki so se izvršila pod njegovo vlado, in bo prisostvo- val slavnostni otvoritvi ecste, ki vodi iz Rioje v Chilecito. OTVORITEV NOVE PODZEMELJSKE ŽELEZNICE Kako rnaznanja ravnateljstvo družbe CHADOFYF, bo v kratkem začela voziti nova podzemeljska železnica od trga Plaza Mayo do trga Lavalle, kjer je sodmjsko poslopje. To je le prvi del nove podzemeljske železnice, ki bo vezala, ko bo dogo-tovljena, središče mesta z Belgra-nom. Kombinirama vožnja med to novo progo in "subtejem" Retiro— Constitución bo stala 10 ctvs. med pravkar navedenima podzemeljskima železnicama in "subtejem" Lac-roze pa 15 ctvs. Preveč vode v mleku V zadnjem času so se listi začeli nekoliko podrobneje baviti z mlekom, ki ga zavživa Buenos Aires. Povod za to je dala ugotovitev nekega zdravnika, ki je v mleku — tudi v takozvanem pasteuriziranem — izsledil zdravju nevarne bolezni. Časnikarji pa so ugotovili še nekaj dragega: da se z mlekom, ki prihaja v glavne mesto, dogaja nekak kanogalilejski čudež... V mesto dovažajo razne mlekarne in mlekarji dnevno približno 900.000 litrov mleka, ki se tu spremeni oziroma pomnoži v 1.250.000 litrov. Toliko "mleka" namreč konsumira-jo Buenosaireščani vsak dan. Ker se mleko prodaja po 15 ctvs liter, nam preprost račun pokaže, da prejemajo buenosaireški razpečevalci mleka dnevno 52.000 pesov za 350. 000 litrov vode, ki jo vsak dan primešajo mleku. ARGENTINSKI VOJNI LADJI V NEMČIJI Nemci so z velikimi častmi sprejeli argentinski vojni ladji "Moreno" in "Rivadavia", ki sta posetili nekatere nemške luke. Hitler je povabil v Berlin kontreadmirala Sca-ssa in ostale častnike obeh argentinskih križark ter jih je svečano sprejel, dočim je nemški mornariški minister priredil njim v čast slavnostno pojedino. NOVI DOSELJENCI Ravnateljstvo za priseljevanje je objavilo statistiko, glasom katere je letos, do konca meseca maja, prišlo v Argentino 15.818 novih doseljencev, dočim jih je lani prišlo v istem času nekoliko več, namreč 16.185. Policija zaprla 11 židovskih zasebnih šol Židje v Buenos Airesu nimajo samo celo vrsto malih in velikih podjetij, v katerih ponavadi na najbolj nečloveške načine izrabljajo delavce in pred vsem ženske ter otroke, marveč imajo tudi veliko, če že ne največjo besedo pri mnogih delavskih strokovnih organizacijah. Kar se pa komunistične propagande tiče, ima policija zapisano, da so najbolj zgovorni in agil-ni agitatorji spet židje. Tako sta izkoriščanje in boj proti izkoriščanju lepo v rokah sinov agilnega izvoljenega ljudstva. Zlobni jeziki trdijo na primer celo, da so nekatere panoge industrije židje tako spretno organizirali, da. so v rokah židovskih industrijalcev in služijo njihovim namenom celo zadevne strokovne organizacije, ki jih vodijo židje. Zašli pa smo skoro nekoliko predaleč, kajti naš namen je bil poročati samo, da je policija zaprla 11 zasebnih židovskih šol, ker je ugotovila, da se je v njih delala komunistična propaganda. Oblasti so zaplenile ves učni material in spravile pod ključ vse učitelje, med ka- V ŠPANIJI se odigrava pretresljiva drama v treh dejanjih, ki jo uprizori društvo »Tabor" v nedeljo 20. junija 1.1. ob 4. popoL v znani dvorani uL Alsina 2832 in katere naslov je V Nižavi terimi je tudi neki Josef Schloss alias Goldberg, katerega je policija že več časa iskala z namenom, da ga izžene iz države, ker je tu preveč uganjal komunistično politiko, katera argentinskim oblastem ni po volji. Argentinski nadzornik v slo- Argentánski "Consejo Nacional de Educación", t. j. Državno šolsko vodstvo, kateremu je naš Jugoslovanski osrednji šolski odbor javil, da ste se o tvorili dve jugoslovanski šoli — ena na Paternalu, druga pa na Dock Sudu — je pretekle dni poslal posebnega svojega nadzornika, da si ogleda patemalsko šolo. Gospod nadzornik si je slovensko šolo natančno ogledal ter je bil kar navdušen nad redom, snago in 'vljudnostjo otrok. Rekel je, da sta učilnici prav čedni, čeprav se pozna, da je šola šele v početkih; zanimal se je za učni program, dal navodila, da se šolski prostori bolje raz-svetle, izrekel mnogo bodrilnih besed učiteljicam in šolarjem ter zagotovil, da gledajo argentinske oblasti s simpatijo na to našo šolo in to tembolj, ker pomaga šola našimi otrokom tudi v učenju argentinskih predmetov. Gospod nadzornik je v nekaterih pokrajinskih slikah, ki vise na, stenah 'v učilnicah, takoj spoznal razne naše kraje, kjer je tudi sam že bil, ter je povedal, da je ves navdušen za lepoto naše zemlje. LJUBEZENSKA DRAMA Ricardo Kammermann, star, 36 let in učitelj po poklicu, je v torek ustrelil 29-letno učiteljico Encarnación Arce. Ko se je vračala, s proslave državnega praznika, jo je. kakor običajno, čakal na križišču ulic Suipacha in Paraguay ter jo potem spremil na njen dom. V hiši, na stopnicah, sta se menda nekaj sporetkla. Kammermann je izvlekel iz žepa revolver ter sprožil dva smrtonosno strela v Arcejevo, nakar si je še sam pognal kroglo v glavo. Vzrok umora in samomora je bila menda ljubosumnost. NASILNEŽ OBSOJEN NA 23 LET JEČE Tukajšnje sodišče je obsodilo 43-letnega Jana Fufalja, češkega priseljenca, na 23 let ječe, ker je pred dvemi leti ustrelil svojega rojaka Slaveja. Susija, delovodjo v podjetju, kjer je bil tudi Fufalj, ki se je bil z njim spri, zaposlen. Morilec je pobegnil in ga policija ni mogla najti, dokler ga ni njegova razburljiva kri sama izdala. Pred nedavnim je namreč napadel na delu pri južni železnici svojega tovariša Nikolo Harasimoviča ter mu s sekiro zadal težke poškodbe. Ker takrat ni bil dovolj urnih krač, ga je policija dobila v roke in ga izročila sodišču, ki ga je sedaj obsodilo. FAVSTA "Ali nisi rekel," je vprašal Guise, "da je tvoj prijatelj Pardaillan še v Parizu?" "Glavo bi stavil'', se j« zdrsnil Mau-revert, ki so mu bile namenjene te be. sede. "Pogodil ai - • •" "Pardailan!" je zaškrtal Blussi-Le_ clerc. "Pardaillan, ki me je prema, gal!...'' "Pardaillan, ki me je križal na mlinski vetrnici!" se je oglasil Maine. vil le in skrili pesti. "Da, gospoda", je povzel vojvoda. "Dobi sem zagotovilo, da je satan še v Parizu. Jutri zvem, kje se skriva.'' "Jutri!" »ta vzkliknila Mainevllle in Bussi-Leclerc ter pograbila za bodali. "Jutri!" je zamrmral Maurevert i« prebledel še bolj. . . "To pot nam pač ne uide. Oredi, Maurevert, da ne spuste iz mesta žive duše... Bodi brez skrbi; gledal boš, kako zajamemo Pardalllana!..." Maurevert je hitel, da izpolni voj. vodov ukaz. Ura še ni minila, ko so bila vsa vrata parikega mesta zaprta in vsi mostiči na škripce dvignjeni. Po Parizu se je širila vest, da se bližata Henrik III. in kralj navarski z vso svojo bojno silo. Ko je Maurevert do. bil sporočilo, da je povelje izvršeno, se je vrnil v kabinet vojvode Guiškega, rekoč: "Visokost, žival je obkoljena!...'' "Prav." je dejal vojvoda. "Jutri jc položimo." "In si razdelimo drob!" je dodal Maineville. •""N« tako!'/ Je vzkliknil Bussi L ), clerc. "Svotega dele/.a ne odstopim ni. komur, želim. Visokost, da mi pre-daste gospoda de Pardalllana za pet minut, preden ga pošljete na vešala. .. Bodite brez skrbi, ne ubijem ga po. vsem..." "Aha! Osvetil bi se mu rad?" "Visokost", je rekel Bussi-ava nariasla, samo še za neikaj centimetrov, bo katastrofa kakor pred petimi leti, ali pa še hujša. V Posavini in v Pomoravju so o-gromna rodovitna zemljišča že dva meseca pod vodo. Zaradi dolgotrajnih poplav je bilo na njivah zamujeno vse delo. Ravno tako kakor Sava, je postala zdaj nevarna Morava. Zaradi dolgotrajnega deževja se izliva na vsem svojem toku. Od Stalača do Orašja so poplavljena obširna polja. Položaj pri 'vodnih zadrugah v področju Dunava in Ti-■se je še normalen. Sava je prebila nasip pri vasi Breski in je zdaj Obrenovac, ki je bil že prej obkoljen od vode, v še večji nevarnosti. Preko porušenega nasipa se je vodovje daleč naokrog Tazlilo. Na preboj nasipa so bili pripravljeni in je že od torka zjutraj pri Breski delalo okrog 250 -delavcev. Vsi napori pa niso mogli preprečiti rušenja nasipa. Velika Morava je kakor morje. Polja med Jagodino, Čuprijo in Pa-račinom je roda pokrila tako, da se vidijo iz nje samo še vrhovi dreves. Promet med Čuprijo in Jagodino je prekinjen in ni upanja, da bo urejen pred tednom dni. Včeraj je skušalo nekaj avtomobilov voziti proti Beogradu, a so se morali vsi vrniti ,v Čuprijo. Prebivalci vasi Mijatovca se vozijo v Čuprijo s čolni. V poplavljenih vaseh in v onih krajih, ki so od vodovja odrezani od ostalega sveta, primanjkuje živeža za ljudi in živali. Južna Morava je tudi poplavila ie več vasi. Poplave so napravile največjo škodo v okolici Aleksinca. CARlčlN LJUBLJENEC Zgodovinski roman (Nadj. 35.) "Našli smo ga na bregu reče, prav, ko je prispel s svojim čolnom," so javljali ltozaki. "Skrival se je. Menimo, da je vohun in izdajalec, pa smo ga ujeli." Mladi častnik pa se vzravna in vzklikne s čvrstim glasom: "Mogoče me še poznaš, Puga-iev! Spoznal boš majorja Daniše-va, ki te je videl v klancu črnega hriba." "A kaj hočeš tu?" vpraša Puga-£ev. "To ti povem med štirimi očmi", odvrne Danišev. "Nobenih skrivnosti nimam pred «vojim narodom", odgovori dostojanstveno mladenič. "Na kolena pred menoj !i Vedi, da stojiš pred svojim carjem!" "Pred carjem?" vpraša presenečeni major. "Kaj si znorel Pugačev!. Pred nekoliko dnevi si stal pred mojim poveljnikom grofom Orlo-vom, zvezan kot ujetnik \ Bil si navaden kozak!" "A danes sem, kakor vidiš, car Peter III.!" zavpije Pugačev. "In danes sem jaz svoboden in ti «i moj ujetnik! Tvoje življenje je v mojih rokah!" "Vem", odvrne major Danišev ponosno, "in ne računam, da odidem živ odtod. Toda, če trdiš, da si Peter III., mož moje prcjasne carice Katarine, tedaj ti povem, da si goljuf, ki vara in slepari lahkoverne ko/.ake 1" Pugačev polegne svoj nož. IZ OPOZICIJSKEGA TABORA V zadnjem Času so voditelji beograjske združene opozicije zelo živahno konferirali o svoji nadaljnji politiki. Sedaj javljajo beograjski listi, da je prišlo na teh sestankih do novih ukrepov. Pod velikimi naslovi sporoča "Vreme", da je koalicija beograjske združene opozicije sprejela dr. Mačkov državne-politični program v pogledu tako-zvanega postopka in da se je tudi ona izrekla za sklicanje konstituan-te, uporabo bolj odločnih metod pri reševanju hrvatskega, vprašanja in s tem tudi za načelo federativne držaje. "Vreme" napoveduje- da bo ta program prihodnje dni tudi pismeno sestavljen, nalkaV se bo podal v Zagreb poseben odposlanec združene opozicije, da ga službeno sporoči dr. Mačku in s tem obnovi sodelovanje med zagrebško in beograjsko opozicijo, ki je bilo sedaj že nekaj mesecev prekinjeno. TOPLE BESEDE SOFIJSKEGA METROPOLITA JUGOSLOVANOM Sofijski mitropolit Štefan je poslal beograjskim listom v objavo svoje posebno velikonočno pastirsko pismo jugoslovenskemu narodu. V pismu pravi, da so Bolgari in Jugosloveni otroci ene in iste velike slovanske družine, ki so pod vplivom zainteresiranih * elementov zašli v temo in si ustvarili krvavo zgodovino bratomorstva. Naša tragedija, je skozi stoletja zakrivala rodni in dragi nam Balkan z oblaki solz in bratske krvi. Dva bratska in tako bližnja naroda sta postala žrtev vzajemnih nesporazumov in sovraštva, ki so ga netili tujci in sovražniki slovanstva. Spričo rasne romantike in mladostnega zaleta smo postali sužnji neskrupuloznih voditeljev protislovamske politike, njihova igrača in orožje. Sedaj je "Izrekel si svojo smrtno obsodbo 1" vzklikne besno. "Poklekni in moli. Padel boš kot prva žrtev naše svete stvari!" "Moja zadnja molitev", reče Danišev, "naj bo razodetje, ki ga hočem podati temu osleparjenemu narodu : "Ta slika carja Petra Velikega, ki jo nosiš zdaj na prsih — Kozaki — vedite, prijatelji — to sliko", več ni mogol spregovoriti. Z groznim sunkom je porinil Pugačev svoje bodalo v prsj nesrečnega majorja. Morilec potegne nož iz rane in kri se vlije. Ko .so koza-ki uzrli kri, se jih loti nepopisno razburjenje. Navalli so se na mrtveca in razkosali so njegovo telo. Kosci telesa so leteli po zraku. — Gospod guverner, ni mi mogoče popisati vse to. Izgubil sem pogum in pobegnil sem nazaj v svoj šotor." 38. POGLAVJE Klanje v stepi Ko sem se utrujen prebudil, sem mislil, da se mi je vse le sanjalo. Toda le prebrzo sem spoznal, da je vse resnica. Zbudil sem svojega si_ H», da mu razložim, kaj se je zgodilo. Rekel sem mu. dn ne smemo dalje ostati, tudi če bi nas radi tega prisilili, da jim pustimo svoje konje, ki so dobili veliko vredni. Stopil sem iz šotora. Na moje veliko začudenje je bilo vse popolnoma mirno. Žene so delale po hišah. Moški pa .so se zabavali s čiščenjem orožja. Pugačeva nisem videl. Oddahnil sem se v nudi, da je odšel k kakemu drugemu premenu, da tudi tam pregovori ljudi zase. napočil nov čas. Pričeli so se novi odnošaji med obema bratskima narodoma. Praznik Kristovega vstajenja naj potrdi veliko delo jugo-slovensko-bolgarskega združenja. UMRLI EMIGRANTI V Slovenjem gradcu je 4. aprila umrl Stanislav Ribarič, doma iz Vodic. Pokojni se je od početka svojega prihoda v Jugoslavijo aktivno udejstvoval v emigrantskem gibanju. Zapušča žalostno ženo Ma-rijo. V Zagrebu je umrl 21. aprila, rojak Edvard Ovidoni, ¡star komaj 28 let. Umrli Edvard je pred svojim odhodom živel v Trstu, kjer je sodeloval v "Prosveti" pri Sv. Jakobu. Bil je tudi član Glasbene matice. Ko je zapustil Trst ter se preselil v aZgreb, se je takoj zopet lotil društvenega delovanja. Zbolel je ter končno podlegel zavratni su-šici. Tragično je pri tem, da je tudi njegova žena pred pol mesecem umrla za isto boleznijo. ŠESTDESETLETNICA DR. IVA ŠORLIJA Prejšnji mesec je praznoval naš rojak in pisatelj, dr. Ivo Šorli svojo šestdesetletnico. Jubilant je doma iz Podmelca pri Tolminu, rojen 19. maja 1877. leta. Dr. Šorli je dolgo vrsto let služboval na Goriškem in v Pulju, odkoder pa je bil prisiljen zbežati, ker mu je grozila konfinacija. Sedaj je notar in biva že 11 let v Mariboru. Piísajtelj ¿jorli je naši javnosti dobro znan po svojih mnogih spisih kakor: "Na razstanku", "Človek in pol", "Pot za razpotjem", "Plameni", "Novele in črtice", "Romantike življenja". "Gospa Silvija", "Zadnji val", "Dama s kamelijami" in druge. Zasluženemu rojaku in pisatelju naše iskrene čestitke! NEMCI V JUGOSLAVIJI Nedavno je imela osrednja organizacija Nemcev v Jugoslaviji, Sclnvabisch-deutscher KuJtjirtmnd, svoj občni zbor, na katerem so bile podane med drugim zanimive številke iz delovanja omenjene manjšinske organizacije. V letu 1936 je imel Kulturbund 210 podružnic (leta 1932 komaj 82!). V zadnjih petih letih se je učlanilo novih 62.000 članov. Nadalje ima Kulturbund 44 mladinskih in 142 športnih odsekov (leta 1932. samo 18 omladinskih in 7 športnih odsekov). Knjižnic upravlja skupno 140, od teh eno v Sloveniji. ŠE ENA MILIJONSKA DEDIŠČI NA IZ AMERIKE V decembru lanskega leta je krožila po listih vest, da je umrl v Ameriki v visoki starosti Jeronim Pinter, doma iz Baje na Madžarskem. V Ameriki je živel blizu 70 let, in ko je umrl, je zapustil veliko premoženje, ki ga cenijo na. kakih 50 milijonov dolarjev. Pokojni milijonar ima sorodnike v Jugoslaviji, Češkoslovaški, Madžarski in tudi v Ameriki. V Osijeku živita njegova pravnuka, eden je zidar, drugi pa sluga nekega podjetja. Pintarji, ki zatrjujejo, da so v sorodstvu s pokojnim bogatašem, so se prijavili tudi iz raznih drugih naših krajev. Izseljenski komisari-jat v Zagrebu je dobil iz Amerike naročilo, naj pošlje rodbinske podatke domnevnih sorodnikov Jeronim a Pinter ja. DVOBOJ DVEH ŽENSK ZARADI MOŽA V vasi Doroislovu pri Somboru sla se dvobojevali dve ljubosumni ženi in sicer Ruža in Roza Horvat. Roza Horvatova je opazila, da se Ruža preveč smuka okoli njenega moža. Čeprav sta se obe ženski ve- dno kregali, sta zahajali skupno v družbo. Tako sta. se pred nedavnim napili v neki gostilni ter odšli nato domov v spremstvu tamburašev. Pijani sta se domenili, da bosta z nožem poravnali svoje račune. Čez nekaj časa se je Ruža pojavila na ulici, držeč se za obraz ter tekla proti občini. V dvoboju ji je namreč Roza odsekala nos. Pri aretaciji je bila Roza popolnoma mirna ter je izjavila, da se je le maščevala. Ruža jemorala v bolnišnico, Roza pa v zapor. \\*adaljevanje s 1. str. stane so opremili tako dobro, da so se v usodni noči avtomatično spremenili v trdnjave." Še večja je ogorčenost španskih katolikov nad tem, da se uporniki poslužujejo v imenu krščanstva nešpanskili in ne-krščanskih čet, da dajejo n. pr. tankom imena Karmelske Device ter počenjajo druga, bogoskrun-stva. Najbolj nerazumljivo pa je "silovito preganjanje baskiških katolikov in duhovnikov", ki so stopili na vladno stran, ker žele "navdušeno sodelovati pri zmagi demokracije, ki je njih stari cilj". Kocbek pripominja: "Zanimivo je, da ves katoliški tisk vztrajno molči o grozodejstvih nad Baski, četudi je število ubitih baskiških duhovnikov večje od števila ubitih duhovnikov v Mehiki in četudi je baskiški katolicizem v nasprotju z mehiškim brez slehernega madeža." V zaključnem poglavju ugotavlja Kocbek: "Ob junaštvu baskU škili duhovnikov, ki stojijo sredi svojega ljudstva, pa ne smemo pozabiti tudi na one duhovnike po Kataloniji in Španiji, ki so se pridružili španski vladi zato, da bi z ljubeznijo in zvestobo rešili tisto, kar .se z mečem ne da, namreč duhovni ugled katolištva." Toda ko sem prišel do gostilne, ugledam tam oddelek vojakov pod vodstvom častnika. "Kaj to pomeni?" vprašam starega Čiko. "Nič batjuško odvrne Čika. — To so vojaki iz Orenburga, lahko bi vedel, da so zdaj tu rekrutacije. Naša carica potrebuje novih vojakov, pa si jih vzame iz stepe." Vojaki so medtem stali, njihov mladi poročnik pa zapove podčastnikom, da zaeno z naborom." On sani pa se približa lepi Livi-ji, ki je z ostalimi dekleti stala pred hišo. Ker mu je lepo dekle u-gajalo, se ji je začel prilizovati. Poskusil je celo objeti. S čudnim nasmehom se je branila Livija. In prestrašil sem se, ko sem videl njen obraz. To je bil isti nasmeh, kakor pri njenem očetu! "NesrečnežiV sem zmrmral. "Niti ne slutijo, da stoje na ognjeniku, ki more vsak trenutek bruhniti plamen in ogenj." ■ "Da bi ni i bilo mogoče opo/.M-ir »a. da čim preje odide s svojim' vojaki iz vasi!" Toda to mi ni bilo mogoče, go*. pod guverner. Da s m to stojal, b: bil sam uničil!" "Ta mladi častnik", ga prekine knez Daškov. "j" bil poročnik 15e-reniček. Saj sam sem ga poslal stepo. Spremljal ga je podčastnik in dvajsetorica vojakov. —- Pv : osmimi dnevi je že potekel rok, i-: i bi se morali vrniti v Orenburg. Po_ uvnika Berenička bom kaznov. "Gospod guverner", odgovori Ka-din, "mogočni ste, toda poročn:ka ne morete več kaznovati. Nikdar ■eč ne boste videli niti njega, niti podčastnika, niti dvajsetorice onih vojakov, katere ste odposlali." Knez Daškov plane po koncu: "Ali sem vas prav razumel, pri-jatel? Vi trdite, da so poročnik in vojaki-- "Mrtvi !i — In ribe reke Urala so jih potegnile v globino!" Daškov omahne. Zdaj je pričel tudi on verovati, da je položaj resen. Svojo cigareto vrže v kamin in reče: "Pripovedujte dalje, — hitro, — vse moram zvedeti!" "Ko je pričela rekrutacija, stopi poročnik v sobo krčme, kjer je že sedel podčastnik s svojimi papirji. Vojaki so stali okrog mize v pol krogu s pripravljenimi puškami kot je to predpisano.' ' Velika soba je bila nabito polna vojakov in prebivalcev vasi. Spredaj so .stali fantje, ki .so prišli vpo-itev pri naboru, za njimi ostali moški, pri vratih pa so se zbrale žene in dekleta. Vsi so bili prisotni, manjkal je samo Pugaev!" "Meni in mojemu sinu se je posrečilo najti v kotu sobe prostor; teda nismo mislili, da bo tako strašno i" "Podčastnik prične s čitanjem imen. , Vladala je grobna tišina. Petori-ch fantov je bila že izklicana. "Jemelijan Pugačev!" — pokliče zdnj častnik. Nihče se ijj oglasil. "Jemelijan Pugačev!" zakliče še enki'al častnik. "Kje je? — Kazno- val ga bom netočnosti z deseti u-darci s knuto!" "V istem hipu se odpro vrata in \ sobo stopi Pugačev. Svečano se je bližal mizi. Obraz mu je bil bled. Oči so mu žarele. "Ali si ti Jemelijan Pugačev? vpraša častnik. "Imenujete me z mojim dozdajš-njim imenom", odgovori počasi Pugačev. "Zakaj nisi bil točno tu? zakliče poročnik. "Ali se ne znaš niti opravičiti? Kdo je hetmán te vasi? "Jaz" se oglasi Čika in pristopi k mizi. "Ta človek", reče nesrečni častnik in pokaže na Pugačeva, "ostane do nadaljnega zaprt. Pozneje povem, koliko udarcev bo dobil!" Hetmán Čika se ni ganil. Tiščal je roke v žep in se je porogljivo smejal. "Ali nisi čul. kaj sem naročil?" ga jezno vpraša mladi častnik. — "Daj tega tu. ki se imenuje Jemili-jan Pugačev takoj zvezati in odpeljati !" "Tega ne bom storil!" reče mirno hetmán. "Ivaj si zblaznel, hetmán?" se razjezi mladi častnik. "Morda ta človek ni čisto navaden kozak ? Ali ne veš, da je hetmán za vse v svoji vasi odgovoren? Ti ga nočeš zvezati in zapreti?" "Nočem! Nisem uiti vreden, da se dotaknem s svojimi ustnicami robu njegove obleke!" odvrne oče lepe Tjivije. Poročnik Bereniček je strmel v hetmana, kakor v norca." SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires TARIFA «EDUCIDA Concesióu 1551 NAROČNIKI IN NAROČNICE Vsi, ki hočete redno prejemati list, si zagotovite redno plačevanje naročnine. Če pa bi bila kaka pomota na naši strani, javite telefo-nično ali pa pismenim potom takoj, da bomo zadevo uredili. Odslej ne bomo lista pošiljali nikomur, ki ne bo v redu z naročnino. Zato tudi ni treba reklamirati lista, če ni plačan, ker se ne bo upoštevalo. Za ta korak smo se odločili zato, ker bi radi list kolikor mogoče zboljšali, kar pa nam bo mogoče le tedaj, če boste vsi točno plačevali naronino. Torej boste imeli največ koristi čitatelji sami. Zelo nam je neprijetno, da moramo nekatere vedno opominjati kot da bi se šlo za bogve kakšno sveto Naše mnenje je, da komur se ne zdi potrebno lista plačati, ni treba da ga čita. Vsak delavec je vreden svojega plačila, tako tudi mi, če hočemo vršiti našo dolžnost do slovenske naselbine. In ta se mora tudi zavedati obveznosti do svojega glasila. preostalim sožaljet pa naše najlskrenejše ZAHVALA Tovarišica Paula Špaeapan. je darovala 3 knjige-igre knjižnici SPD. I. Požrtvovalni članici najiskrenej-ña zahvala! POZOR Ponovno opozarjamo vse tiste, ki bi radi naročili kako knjigo iz Ljubljane, da lahko to store skupno z naročbo SPD. I. Vse tozadevne informacije se dobijo iutotam. LISTNICA UPRAVE NA ZNANJE Vsi, ki bi radi odali svoj podpis album, katerega pošlje SPD. I. pisatelju Goliu v spomin na njegov lanski obisk, lahko to store na ju-trajšni zabavi. IŠČE SE Marija Krese, Bogneča vas 3 p. Trebnje pri Mokronogu, Jugoslavija, išče svojega moža Franca Krese, ki se je zadnjikrat oglasil iz P. R. Saenz Peña, Calle 14—23—35 U-kraina, Argentina. Išče se radi zelo važne in nujne zadeve. Kdor bi kaj vedel o njem naj pošlje vest na naslov: John Križa-nič, 1216 So. 57th Ave. Cicero, 111., U. S. America. HIMEN Dna 20. maja sta se poročila Jožef Lisjak, doma iz Dornberga in Kristina Milič, doma iz Robi pri Komnu. Svatba se je vršila pri sorodnikih v Villa Devoto. Nevesta je tudi naročnica Slovenskega lista. Bilo srečno! J. A. Mesto. — Pisalni stroj je narobe udaril vašo hišno številko, zato niste dboili lista in ga je pošta vrnila. Sedaj bo redu. Pozdrav! J. S, Alta Gracia, — Bomo pošiljali Vzeli naznanje. Pozdrav! Škerl Vladimir, Córdoba. — Naročnino prejeli v redu. Hvala. Pozdravi J. N, Mar del Plata. — Vaš novi naslov vzeli na znanje. Pozdrav! G. J. Mosto, — Bomo poizkusili poiskati omenjeni članek. Pozdrav! A. M. Comodoro Rivadavia. — Vaše naročnino kakor tudi od vašega brata prejeli v redu. Hvala. Pozdrav ! A. Može. — Naročnino prejeli v redu. Hvala, Pozdrav! S. J. Chaco, — Romana "Gari-čin ljubljenec" nimamo na prodaj in ga tudi ne posojamo nikomur, Nekoliko potrpljenja je treba, pa boste celega čitali v S. L. Omenjeni naj se javi Jug. poslaništvu. Pozdrav ! šE ENA POROKA ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE Iz domovine je prispela žalostna vest, da je umrla v Lokavcu pri Ajdovščini Frančiška Rebek, doma iz Gojačevega. Doma zapušča dve hčeri in enega sina, tu v Buenos Aire-su pa enega sina, Avgusta. Naj ji bo lahka domača zemlja, V soboto 22. maja sta se poročila Lojze Dekleva, doma iz Petelinj na Pivki in Ivanka Mavec doma iz Ne-verke tudi na Pivki. Svatba se je v najboljšem razpoloženju vrñila v znani Pahorjevi kavarni v ul.. J. B Alberdi 251, Ženin je naročnik Slov. Lista in je tudi že večkrat sodeloval pri pevskem zboru SPDI. Bilo srečno! IZ S P. D. I. Ponovno opozarjamo vse cenjene rojake in rojakinje na veliko jubi. lejno prireditev, ki se bo vršila dne 4. julija v znani dvorani v ul. Al sina 2832. Slovensko Prosvetno Društvo PtoT^;: NUDI SVOJIM ČL A N O M: Čitanje časopisov in revij iz domovine in Severne Amerike Čitanje knjig najboljših domačih in tujih pisateljev. Priložnost za pevsko ali dramatično izobrazbo. Znižanje vstopnine na prireditve in prosto domače zabave. Kulturni cilj: širjenje in izboljšanje glasila in drugih izobraževalnih pripomočkov. Gospodarski cilj: Učitainovjtev lastnega doma, itd. Brezplačno krogljišče. V tvojo korist je, da postaneš član tudi ti. Društveni prostori: • - - GRAL. CESAR DIAZ 1657 — BUENOS AIRES Matič Pač ali P^cs, star 51 let in doma iz Sente. Izseljenec, iz vasi Lebane, srez Jablaniški, Vardarska banovina. Nahaja se menda nekje v Urugua. yu. i * DOMAČA ZABAVA Ne pozabite, da se vrši jutri popoldne v prostorih SPDI v ul. Gral. Cesar Díaz 1657, lepa domača zabava z enodejanko "Trpini". Po sporedu prosta zabava s plesom. Bufet bo dobro zaloten s pijačo, kislim zeljem in dunajskimi klobasami. NASVIDENJE! Objave kr. poslaništva Charcas 1705 — Buenos Aires Kr. poslaništvo išče in poziva naslednje naše izseljence, da se zglase pri omenjenem poslaništvu: Milorad StojanOv, roj. 1892 v Ie-beju. Nadalje prosi omenjeno poslaništvo, da se mu sporoči, če je komu kaj znano o izseljencu Blažu Šestu, doma iz sinjske občine. Imenovani izseljenec je pred poldrugim letom umrl nekje v bližini Buenos Aire-sa. Važno je na kak način je umrl, kje in kdaj, in če je zapustil kaj imovine. Poslaništvo prosi tudi, da se javno potom našega lista naznani, vsem onim, ki se nameravajo vrniti v domovino, tla ne jemljejo denarja s seboj, ampak ga pošljejo potom kake zanesljive banke, da. se ne zgodi tako, kakor se je zgodilo neki Prekmurki, povratnici, da ji je bil ves denar, prihranek mnogih let trdega dela, ukraden in radi česar je revica zblaznela. CERKVENI VESTN1K To nedelje 30. maja bomo imeli lepo solnčno popoldne Prav zato, da lahko vsi pohitimo v Lurdes. Iz Chacarite vzemi tramvaj Laer. (linija Campo de Mayo) ali kolektiv 20 ali 54. Iz Liniersa mikro No. 1. Iz Con-stituciona omn. 69, ki gre po Bel-grano, J. M. Moreno, Av. San Martin d moostu. 6. junija maša va Saavedri, ve-černiee na Paternalu. Pretečeno nedeljo smo ob zadovoljivi vdeležbi opravili spomin za pokojnim Lojzetom. Pevci so dovršeno zapeli njegove skladbe in po maši in sloveski liberi še "blagor mu". Ob lepem vremenu, ki je bil in ob priliki tako pomembnega dogodka, bi pa vseeno lahko prišlo znatno več ljudi. Pa vsaj to nedeljo na Lurdes nikar ne pozabite! Krščen je bil na Avellanedi Robert Črnko. Poročili so se pri Sv. Antonu Ro-zalija Drufovka z Antonom Jež. Hladnik Janez.. IZ EVROPE DOSPEJO: 29. High. Princes, Conté Grande 31. Vigo Junio: 1. Alcantara 2. Gral Artigas V EVROPO ODPLUJEJO: 29. Kosciuszko in Pssa. Giovanna Junio 1. Alsina in Conte Garnde 4. Alantara in Vigo "Pa tudi ti, Rus, nisi vreden, da se ga dotakneš. Vedi torej: pred teboj ne stoji Jemelijan Pugačev, temveč edini pravi ruski car — car Peter III!" "Car Peter III." se nasmeje porogljivo poročnik. "Preden sem prišel v vašo vas sem cul, da ste sinoči slavili neko slavje. — Torej ste še vedno pijani? — Kesali se boste, in ti hetmán si odgovoren za vse!" "Molfci!" zagrmi Pugačev. "Molči, siromak; Kako se drzneñ govoriti tako pred svojim carjem!" "Ko je govoril te besede, je potegnil meč. "Dovolj mi je zdaj te komedije! zakiče poročnik. Podčastnik, kon-čajmo. Pazite vojaki. — Na moje povelje streljajte v vsakega, ki se bo protivil mojim naredbam!" "Tako torej?" reče Pugačev in stopi tik pred poročnikovo mizo. "Nočeš se torej pokloniti svojemu carju?" "Svojemu carju? Poznam samo svojo carico in ta prestoluje v Pe-trogradu!" "V istem trenutku zamahne Pugačev s svojim mečem in potem... Glava nesrečnega častnika pade s težkim udarcem na tla, telo pa se je počasi zgrudilo na tla. Po tem groznem umoru je zavladala grozna tišina, potem pa zakri-či podčastnik: "Umor — umor — tovariši, ubili so nam častnika. To so uporniki! Zgrabite za orožje. — Streljajte!" V istem trenotku začujem žven-ket orožja, in potem... Moj Bog, gospod guverner, tega ne morem opisati. Vojaki sprožijo, in dvajset krogel se zarije v množico. Takoj nastane vpitje, stokanje in jok. Toda s tem streljanjem so si izrekli lasno smrtno obsodbo. V hipu je bil Pugačev na mizi in je kričal: "Kozaki — bratje, prijatelji, verni moji podaniki — uničite vse! To je zdaj sveti trenutek! Zdaj dvigam svojo zastavo! — Kdor se hoče boriti pod mojim mečem, naj stopi k meni! Naj stopi k svojemu carju in gospodarju!" "V smrt za našega carja!" so kričali kozaki. Potem je nastalo grozno klanje, gospod guverner. Kozaki so se vrgl"1 kakor divje zveri na vaše vojake. Nesrečni podčastnik je bil prvi, ki je padel. Pugačev mu je s kroglo razbil glavo. Vojake so potolkli na tla, ter jih z noži, puškami, koli pestmi in nogami pomorili. Potegnil sem svojega sina za seboj. Zlezla sva na okno da se umakneva groznemu klanju. V trenutku, ko sem hotel skočiti za svojim sinom na okno, vidim, da so tudi njega zgrabili kozaki ter ga potegnili nazaj v sobo. Hoteli so mu potegnili vrv okrog vrata, da ga zadavijo. "Ti si izdajalec 1" so vpili pobesneli. "Tudi ti moraš umreti 1" "Nazaj 1" zakliče v onem hipu nek glas. "Kaj počnete? Zakoni gostoljubnosti so sveti ^ Teh ljudi ne smete ubiti l" To je bil hetmán Cika, ki je go- voril te besede. Kozaki so odstopili in mi smo bili rešeni. Čika nas pozove, naj gremo z njim in on nas je odpeljal med mrtveci ven. Odpeljal nas je v svojo hišo in 1 nas zaklenil. Rekel nam je, da bo o naši usodi odločil — car! Minila ni niti ura, ko se pojavita dva ko-zaka, ki nas odvedeta na breg Urala. Tu nas je čakal Pugačev. obkoljen od svojih pristašev." Bil je odet v svilen plašč, katerega mu je Livija na hitro čez noč sešila. Sedel je na lesenem prestolu, okrašenem s cvetjem. Pred prestolom pa je ležalo edenindvajset mrtvecev. Bilo je grozno gledati spačene obraze mrtvih vojakov." Za Pugačevom je stala Livija in Čika, ki je bil ponosen, da bo carjev tast." Pripeljali so nas pred sleparja, ki nas je dolgo molče motril. "Vi ste trgovci?" nas vpraša. "Smo batjuška", odgovorim jaz. Trgovci smo iz Orenburga. Že štirideset let potujem po stepi in sem bil vedno kozakom dober prijatel. To pa je moj sin!" "Kako ti je ime?" "Josip Radin." "Ali si videl, kaj se je zgodilo .v krčmi?" vpraša Pugačev s čudnim nagi aáe1 van jem vsake be sede. "Vse sem videl, batjuška! Jaz in moj sin sva videla, kako so tvoji kozaki v pravični jezi pobili vojake. Tudi midva bi bila zdaj mrtva, da naju ni rešiti hetmán Čika. "A za koga imaš mene?" me vpraša dalje. "Gospod guverner, videl sem, faje Pugačev pri tem vprašanju zgrabil za ročaj svojega meča. Vedel sem, da je odvisno od mojega odgovora najino življenje! — Prepričan sem, odkrnem —• dda si ti edini in pravi naš car, Peter Tli. — Knez Daškov ošine s srditim pogledom trgovca. Ekscelenca! — reče stari trgovec in sklene svoje roke na prsih. — Ako bi rekel, kar sem mislil, to se pravi, da ga smatram za sleparja, ne bi danes več živela jaz in moj sin! — "Dobro je!" pravi Daškov. — "Nadaljujte!" "Ako pa bi vam uspelo oditi odtod." nadaljuje Pugačev, — kam bi se podali?" "V Orenburg, boter car!" Zdelo se mi je, da se je ta moj odgovor Pugačevu zelo dopadel. "Dobro torej", reče on. — Udeležila se bosta pogreba teh vojakov," pri čemur pokaže na trupla. — "Hej prijateli, vržite te razbojnike v Ural 1" Trenutek pozneje so že padala trupla po vrsti v reko. Videli smo, kako se je takoj približala cela jata velikih rib ki so s svojimi ostrimi zobmi zgrabile po plenu. — Nam pa reče Pugačev: trgovca, poklanjam vama življenje, zapustita pa takoj našo vas! — Čika naj vama da hitre konje!" — Svetujem varna, da hitita. Glejta, da prideta čim prej v O-renburg Moglo bi se namreč zgoditi, da ga nikoli več ne vidita. — če pa srečno prispeta domov, se po- dajta takoj h guvernerju trdnjave, pa mu recita, da se približuje trdnjavi car Peter III. — Recita mu, naj me ne pusti čakati pred zidovjem trdnjave, ker drugače gorje 'njemu! Ako me na moj tretji opomin ne pustiti v mesto, bom razrušil Orenburg, da ne bo ostal kamen na kamenu!. — — Javita Rusiji, da je cesar Peter III. 'vstal od mrtvih! Naročita guvernerju, da javi to v Petrograd Katarini! — Sedaj pa glej, da čim prej o-dideš! — konča Pugačev. — Živel car, živel, živel — ! so kričali kozaki. — Čika naju prime za rike in naju odvede. Pri odhodu nama poda roko in nama svetuje, da jahava noč in dan ter čimprej prispeva domov. — Takoj sva se podala na pot in še nekoliko milj izven vasi, sva slišala vpitje kozakov: — V Orenburg — v Orenburg, ponosna trdnjava pripada carju Petru! 39. POGLAVJE. Verolomni povelnik trdnjave Ko je trgovec končal svoje pripovedovanje, odide skromno v kot sobe, kakor da bi pričakoval daljnih vprašanj Daškova. Daškov ga vpraša: "Koliko časa ste potrebovali za pot iz one vasi do Orenburga?" "Tri todne, gospod." "Za vraga, to je mnogo! — Kje ste se medtem zadrževali?"