145. številka.
Izdanje za torek 3« decembra 1895.
_(v Trata, t torek zjutraj dne 3. decembra 1895.)
Tečaj XX.
„BDINOIT"
izhaja po Irikrut na teden v AuRtUi i*-danjih ob torkih, 6«(r«Klh
in sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7, uri večer. — Obojno jadanje sf»n»>: za le.ten m^ttec . f, —.BO, izven Avatrij« t. 1.4t> za tri meerc . . „ 2.«U . , . ta poj leta . . . .V— • • . K.— ■a tu Uto . , . 10.— „ , „Irt. -Na naročfee krti priložen« naročnine >«
na jaaljo oilr. Poiamićne itevilke •• dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Irain po a nvč.. izven Trita po S nvč. Sobotno večerno izdanja v IrntH « nč.. izven Trata S bč.
EDINOST
Glaailo »le venskega političnega druitva za Pri
Oblati *e račune po tarifu v petitu; ti natlov* x debelimi črkami »e plaJut* proitor, kolikor obip^a navalnih vratic. 1'oolana. oemrtmee in javnezahvale, •!■>• mači mlati itd. ie računajo pit pogndhi.
V m do p i »i naj i« poftiljajo uredništvu ulica Caserma At. 13. Vnako pumu u tr« hiti frankovano, ker nefrankovana u no •prejimajo. Rokopiai ae ne vrataja.
Naročnino, reklamacije io >><Uie (prejema uprnvniitvo ulica Moliuo ( ic> culo hit. .1, II. nadit. Odprta reklamni« (o prost* poAtuiue,
r f«»••(! j« mor".
Fo đe2elnozborsk:ib volitvah na Kranjskem.
Sedaj, ko je dovršen srditi hoj, lahko stopimo iz rezerve. Sedaj hočemo povedati svoje menenje, kajti sedaj nam ne more nikdo podtikati, da hočemo pomagati tej ali oni stranki. Sedaj nam je možno govoriti sine ira et studio — hladno, trezno in po svojem prepričanju. In govoriti hočemo odkrito. Morda bode zamere na tej ali oni strani, ali pa na obeh ! Nič ne dč - nam ni do strank, nam je le do tega, da se politiški odnošaji pri nas razvijajo v zdravem zmisln. Mi ne obsojamo strankarskih bojev in bedak je oni, ki meni, da je možno političko življenje brez deljenja v različne stranke. Stranke so vidni znaki in prenaravna posledica navskrižja v menenju in nazorih ; po takem se bode javnost, zatii-majoča se za političke dogodke, delila v stranke, dokler bode veljal rek : Vsaka glava svojo pamet in vsled tega tudi svoje menenje in svoje nazore.
Ali če kje drugje, velja za male narode, boreče se še-le za svoja najprvo t niša prava, z a najnujiiiše pogoje za svoj nagi narodni obstanek, boreče ne /a svojo življenje proti neizprosnim nasprotnikom na vse strani — če kje drugje, pravimo, velja za mali, od vseh strani preganjani, potiskani in obreko-vaui narod slovenski latinska prislovica : Est modus in rebus, sinit certi denique lines. — Da da, kdor-koli se pri nas vdeležuje javnega Življenja, zlasti pa oni, ki zavzimljejo častna mesta v našem javnem življenju, in ki so poklicani, da vodijo veče ali inanjn skupine somišljenikov, ki nosijo torej vso težo morillne odgovornosti za dejanja in nehnnja dotičnih strank, vsi ti bi morali sleherni dan v jutro, predno počno misliti in delati za svojo stvar, prevesti si gori navedeni latinski rek iu utisniti si vnovič v spomin : d a t r e b a m e re v vseh stvareh in da za vsako stvar so določene trdne m e j e I In ker se je ravno v tem pogledu mnogo grešilo pri nas na vseh straneh, ker se ravno pri nas često in brez potrebe skače čez ojnice in ker je ta srbo-ritost več škodovala naši narodni stvari, nego pa vsi nasprotniki skupaj, dolžnost je vsem onim, ki stojć nad kranjskim prepirom iu ki žalostnim srcem opaznjejo opustošenja, pro-vzročena po bratomornem boju — v srcih bratov, da povzdignejo svoj glas v resno svarilo. Pripravljeni smo sicer na to, da nas morda od te ali one strani krenejo po jeziku, češ: Skrbite za-se in ne utikajte se v naše stvari! — Ali mi storimo, kakor da nismo slišali tega očitanja, kajti ravno mi slabotni pokrajinski udje našega narodnega telesa občutimo najbolj, ako ni zdrava — glavat
Govoriti hočemo torej na adreso „Na*
PODLISTEK.
Srečna novela.
Mrv. spisal O. Itomanić; poalov. Fr. V—c.
(Konec*.
„DA, da, ravno ona!"
Sedaj ti uičesar ne verujem ; ti samo norce briješ, morda ti je strijc osolil žep ?
,0 strijeli ni bilo niti glasu. Pri moji veri, kar sem ti povedal, vse je gola resnica; ravno ona krasotica je, ime ji je Lenka".
.Čuden slučaj! Ali te je ona spoznala?11
.Rekel bi, da me je, ker se je stresla in živo zarudela, ko me je ugledala*1.
.Živio, moj Zvonimir! Sedaj se drži nje! Ti si Dukatinovica očaral s svojo novelo o zakonu, in zato te je tako živo „zaaral". On ima lepo hčerko in dosti denarja, ti pa pametno glavo — in svatje so gotovi. Res, veselim se ! Bog daj !■
»Čakaj ! Tako lahko ne greu.
rodovcev" in „Slovenčevcev", a tako na jedni in drugi strani naj bodo uverjeni, da ne gojimo do nikogar ni najmanje nasprot-stva — o sovraštvu niti govora ni — in da podamo vsakemu in z veseljem svojo bratsko roko, kakor hitro se snidemo zopet v domačem narodnem taboru, kajti v tem taboru je prostora za vse. liraja naša bode strogo stvarna.
Naša beseda veljaj najprvo narodni stranki. Delo nam je deloma olehčano po zadnji številki .Slovanskega Sveta*, bave-čega se z istim predmetom. Zato hočemo najprvo navesti one misli iz članka v „Slov. Svetli", s katerim se strinjamo brezpogojno, potem pa pridodati še nekoliko lastnih opazk.
Rečeni list piše :
Sin očeta domovine, dr. Karol vitez Blei\veis, in častitljevi, v narodnem delu osiveli Luka Svete«, prvi duševni pomočnik pokojnemu voditelju Blei\veisu, ta dva sku-šena veljaka kranjskih Slovencev, sta ob sedaj zavrženih kranjskih deželnozborskih volitvah propadla; to govori o kranjski politiški bedi bolje, nego vse drugo. Narodna stranka je zmagala le v mestih in trgih ter v trgovinski in obrtni zboroici ter šteje v vsem 9 svojih poslancev.
Zmaga v trgih in mestih pa ni svojstvena zasluga narodue stranke, ker inteligencija trgov in mest je itak z večine v narodnem taboru. Narodna stranka je od ne-slovanske stranke poteptana tam, kjer je večina narodnega naseljenja, in to kaže, da ista stranka nasproti tej večini ni izvrševala svoje dolžnosti. Da ima narodna stranka večino le po mestih iu trgih, je ravno tako neugodno, kakor da se n. pr. nemška po-židjena liberalna stranka opira z večine le na mesta in trge, a še ona ima več opore vsaj med kmeti uii Češkem, nego pa sedaj narodna stranka med kmeti na Kranjskem.
Ako se ponašajo Slovenci, da je njih .Družba sv. Mohorja" toliko razširjena na kmetih, kažejo sedaj završene kranjske de-želnozborske volitve, da se vsled tega ni razsvetil politiški razum kranjskega kmeta, in narodna stranka bode morala začeti drugače delovati, ako hoče postati zares stranka, ki bode imela narod za seboj. Ako bi bila narodna stranka poslušala glas tistega Svetca, ki je propadel sedaj, ostal bi bil še nadalje zastopnik kranjskih Slovencev, in narodna stranka sama bi vsaj popolnoma ne bila podlegla stranki, ki deluje v protislovanskcm sistemu ved«; ali nevede proti slovenski narodnosti. (?e sodimo narodno stranko po vspehih, dajajo jej ti jako neugodno sve-doštvo; če kažemo pa na njeno delovanje, vidimo, da je bila prelena, in da nemarnost je mnogo zakrivila, da so sedaj na Kranjskem obče razmere tako tužne.
Nacijonalni nasprotniki imenovali so
„Laglje, nego ti misliš. Ti se bodeš še grotovski vozil v kočiji kakor turški minister brez portfelja, a jaz niti na samokolnici ne ; ostanem revež in nič druzega".
„Dragi Miloš, preslaba so moja krila, da bi poletel tako visoko. Slečen bodem, ako se bodem kdaj vozil na svojem vozičku".
.Bodeš se, bodeš, brate; tebi veje dober veter*.
„Ne prodajaj medvedove kože; no, kar Bog da! Sedaj pa, moj Miloš, idiva, da te pogostim".
.Hočem brate! Taka sreča se mora zaliti, da bolje raste. Ali da bodeš imel še več sreče in veselja, imenujem te svojim blagaj-uikom in te prosim takoj za predplačilo na svoje pošteno lice*.
.Ha, ha, Miloše!" nasmejal se je Zvonimir in dostavil: .Ne skrbi preveč; dokler ne dobiš večje plače iu dokler jaz morem, dobival bodeš od mene mesečuo lu gld. in evo ti prvih takoj*.
prejšnjih let narodno stranko rusotilsko, pan-slavistiško; sedaj pa, ker vidijo, da je popolnoma potlačila slovanski kulturni program, lajajo jej rajši pridevek radikalne stranke. A to je pri narodni stranki kranjski največa ironija, ker niti starega nacijonalnega progi ama ne povdarja več in se je zazibala do cela v oportuuizem tiste vrate, kakoršen zastopajo boljši slovenski poslanci v državnem zboru.
Će primerjamo kranjsko narodno stranko z mladočeško stranko, pa najbolje razvidimo, kako neizmerno je slovenska stranka sama od sebe propadala od leta do leta.
Tu primerja člankar odnošaje na češkem z odnošaji na Kranjskem in prihaja do zaključka, da iinajo Čehi več notranjih zaprek, nego pa slovenski narod na Kranjskem.
Slovenci n. pr. ne zahtevajo ničesar, kar ne bi bilo v soglasju se sedanjo ustavo, dočim posegajo Cehi tako daleč, da niti ne priznavajo sedanje ustave, ker zahtevajo svoje državno pravo. A proti tej zahtevi delujejo vse sile notranjih nasprotnikov in v n a n j e g a vpliva.
In vendar kolika razlika med vspehi Mladočehov na t'eškem i» narodne stranke na Kranjskem! In da je prišlo na Češkem do tega, je vzrok vpolitiSkem vzgajanju naroda na kmetih ravno tak<'>, kakor po mestih in trgih. Potem nadaljuje „Slov. Svet" :
Kranjska narodna stranka je bila pred 10 leti zares nekoliko slovanska in se je oduševljavala za slovanski kulturni program; potem pa ga je jeseni 1. 1887. popustila in se vedno bolj oddaljevala od njega; sedaj molči o vsem, kar koli bi jo spominjalo na slovanske tradicije in tiste točke, ki bi mogle rešiti zapadne slovanske narode. In v plačilo je dobila sedaj poteptan)« na kmetih!
Mladočehi pa so ostali pri nacijonalnem in slovanskem programu iu so sedaj med zapadnimi Slovani jedini, ki zaslužijo zares ime slovanske stranke; a narod jih radi tega ni zapustil, nasprotno, dokazal je, da odobruje mladočeški program, in da se zaveda zadače, ki jo imajo zapadni Slovani nasproti sebi in nasproti drugim krvnim bratom.
Mladočehi so ostali dosledni v opoziciji proti protislovanskemu sistemu ; kranjska narodna stranka pa je odobravala in še odobruje ciucanje tistih drž. poslancev, ki menijo, da rešijo narod s svojim oportunizmom. Ali se je kranjska narodna stranka postavila odločno za opozicijo proti stalno vladajočemu protislovenskemu sistemu? lu zasluge? Kakor sama priznava vlada, kolikor je mogla, ni podpirala te stranke, temveč njeno nasprotnico.
Tako je na Kranjskem, kjer je narodna stranka pozabila poštevati dobo, sistem in slovanske obče potrebe; sama se je ta
„Ej živio in stokrat živio, moj Zvonimir ! Tvoja sreča tudi mene greje, in kot nagrado za tvojo prijateljsko darežljivost, dam se od tebe pogostiti kedarkoli hočeš, če bi tudi vsak daubilo*, šalil se je Miloš. In zopet se je nasmejal Zvonimir in dostavil:
„Ne skrbi, Miloš, dokler imam jaz, tudi tebi ne zmanjka ničesar*.
,Živio, Zvonimire! Bog ti daj lepo Lenko in poleg nje srečo in cekinov polno vrečo!*
zaklical je Miloš ves navdušen.
*
* *
Zvonimir je bil v svoji službi pri Duka-tinovidu srečen in zadovoljen; imel je malo posla. Prvo njegovo delo je bilo, da je sestavil Dukatinovidev životopis, katerega je napisal v njegovo popolno zadovoljnost iu v znak priznanja je dobil od njega v dar zlato iglo s krasnim dragocenim kamenom v vrednosti 200 gld.
S početka je bil Zvonimir vsak teden
stranka ponižala in izneverila suma sebi; zaslutila je plačilo, katero so jej dali; no stranka ne bode radi tega trpela sama; najbolj bode trpel narod na Kranjskem in po slabem zgledu, vplivu in posledicah tudi narod v celoti.
Mi pa ne zavračamo vse krivde na vodstvo kranjske narodne stranke; ta krivda zadeva vso narodno inteligencijo specijalno na Kranjskem. Vodstvo ne more vsega storiti, in ako ni ugajalo isto vodstvo, je zopet druga narodna inteligencija kriva, da je bila indiferentna nasproti mlačnosti iu napakam vodstva. Kranjska narodna inteligencija se mora poboljšati; še le potem bode poroštvo, da dobi narodna stranka ali spo-sobniše ali pa bolj delavno vodstvo. Glejte Mladočehe, kako delajo oni. Oni hodijo od kraja do kraja in poučujejo in spodbujajo narod. Kaj dela pa naša narodna inteligenčna? Odgovori naj si sama. ker naš odgovor ne bi bil prečasten za njo.
Zatrite svoj Imliferentizeiu, svojo površnost , pa primite se znresno dela, Mladočehi naj nam bodo zgled marljivosti, delovanja, doslednosti in ueustrašenosti; naj bi lekcija sedanjih kranjskih deželnozborskih volitev poučila narodno stranko, kako naj ne postopa več, in kakrt jej je treba delovati v bodoče.
Politiške vesti.
V Trutu, lina J. ilm-enihra I8»K.
K notranjemu položaju. V zadnji številki dunajske „Keichsposte* smo čitali iu prijavljamo tu z vso potrebno rezervo prepuščaje vso odgovornost omenjenemu listu , da se je doseglo nekako s p o r a-z li m ljenje me d M I a d o č e hi, v I a il o iti k o n n e r v a t i v u i iu p I e m s t v o m. (,'ehoui da se je obljubilo uvedenje češkega notranjega jezika pri uradih.
Tej vesti je teško verojeti, kajti značila bi, ako )e resnična, pcpolu preobrat v dosedanjem razvrščenjii strank, kajti nam se zdi skoro da nemogoče, da bi bili nemški liberalci postali kar čez noč iz Savlov Pavli, na drugi strani pa zopet ne moremo verjeti, da bi se g. grof Badeui hotel ločiti od svojih levičarsko nemških prijateljev ravno sedaj, ko se je istim na ljubo vrgel v boj proti večini prebivalstva dunajskega in samozata-jevalno žrtvoval zadnjo sled popularnosti.
Mi se nočemo prenagliti v svoji sodbi o teh dogodkih. Ali vznemirjeni smo, kajti o tem ni dvombe, da dogodki, o kojih piše , Keichspost* ne ostanejo brez vpliva na taktiko naših poslancev. Mi nočemo nadlegovati poslednjih se svojimi nasveti, ali prosimo jih, naj bodo previdni do skrajnosti, da se ne zgodi zopet, kar se je, žal, dogodilo že tolikokrati, da se je namreč za mrvice iu
dvakrat gost pri Dukatinovic'u, pozneje pa češče; ker je znal dobro gosti na gosli, spremljal je često Lenko na glasoviru, odkar pa sta si bila izrazila svoje občutke i/ gledališča, bila sta mej seboj vedno srčuejša, odkritosrčnejša in intimuejša, dokler niso vroči poljubi potrdili gorke ljubezni in dokler se nista zaročila...
Dukatinovič je bil očarati od Zvonimira
i n teško je čakal, da zaprosi Lenko.
Tako je preteklo skoro pet mesecev. Drugo uedeljo po Veliki noči pa sta stopila Lenka iu Zvonimir pred sveti oltar, sklenila zakon pred sijajnimi svati iu Milošem iu postala svoja na večno.
Miloš je dobil pozneje z Zvonimirovo pomočjo državno službo in izdatno plačo, ter živi še danes s svojim starim pohratiuoni in njegovo krasno žeuko v iskrenem prijateljstvu.
lepe besede žrtvoT.ilo načelo v prilog vzdrževanju protislovanskega zistema — in z načelom se je žrtvoval seveda tudi naš narodni ugled. Ako bi se torej hoteli pogajali na katero koli stran — ponavljamo, da govorimo s predpostavko, da je res, kar piše ,Reichspostu — potem naj gledajo, da bodo ujili ukrepi v soglasju z ugledom in častjo našega naroda - in v soglasju s prepotrebuo vzajemnostjo slovanskih plemen v državi, v prvi vrsti pa med zastopniki slovenskega naroda med seboj in se zastopniki najbližjega nam naroda h r v a t s k e g a. Vsaka .pridobitev" ali »koncesija* na račun te vzajemnosti, bila bi — danajski dar!
l*olofceiijp na Vstoku. Tudi danes nam je beležiti raznih vesti iz Carigrada. Od 120 batalijonov, ki so poklicani v orožje, pripravljenih je za odhod 11 o, ostali pa ue morejo oditi, ker nimajo streljiva. V pogovoru angleškega poslanika s sultanom, je naglnšal prti, da poslaniki vseh sil zahtevajo, da se izda dovoljenje za drugo starijonarno ladijo. Sultan se sicer upira tej zahtevi, ali umakniti se bode moral prod soglasjem vseh poslanikov. Za sedaj pa sultan ni hotel dovoliti američanskemu admiralu, da bi na svoji ladiji priplul v Carigrad. Vsem guvernerjem je došlo navodilo, v katerem je zaukazano, naj vojaki povsodi odločno postopajo proti inotiicem miru, le proti vnanjim podanikom je postopati prizanesljivo. — Dobro obveščeni krogi zatrjajo, da sultan skoro izda dekret, s kojim se razširi oblast turške vlade. Ta naredba da utegne povspešiti delo za pomnjenje duhov. O posebnih izgredih ni čitati danes.
Različne vesti.
Ob odprtim grobu MinoJo soboto umrla je v selil Mihotifii, občine Kastavske, gospa iMandiceva, mati znanega tržaškega prvobo-viteljaMn poslanca istrskega, g. prof M a t k a Al a n d i č a ter brata mu zdravnika, g. dr. Frana M a n d i d a. Ob tem odprtem grobu izražamo gg. bratoma Mandičema iskreno so-žalje na britkem udarcu, ki ju je zadel po Previdnosti božji.
0 ikofu Flappu. Ker namerujemo o priliki primerjati dogodke izza zadnjih dežel-nozborskili volitev v Istri z dogodki ob ravnokar završenih deželuozhorskih volitvah na Kranjskem s posebnim ozirom na vprašanje, v koliko imajo škofje pravo do politiškega vodstva naroda, bode morda umestno, da doslovno navedemo tu označenje, kakor je je načrtal „II Piccolo" o prevzvišenem biskupu poreško puljskem, mons. dru. Flappu, baje ža določenem za škofovsko stolico v Trstu.
„11 Piccolo* piše: „Jeden prijateljev njegovih (Flappovih), ki ga pozna prav dobro, nain opisuje prihodnjega škofi tržaškega na* stopno : Flapp je Korminec in kaže v vseh svojih činih znake obitelji furlanske, navstavše po križanju tu gori došlih Lati no v z starimi Karnjeli. Je živahnega razuma, bistrega duha, tu pa tam nadahnenega dobrotnim humorjem, ki človeka veže. V izvrševanju svojega duhovskega poklicu je resen, v svoji škofiji je nastojal, da čednostjo svojega lepega vzgleda poboljša dokaj popačene navade d u h o v s t v a. l'o osebi in tipu bi bilo misliti, da izuenadja svojo odločnostjo. V resnici pa je včasih nagnjen k nestrpnosti. Kapitelj, ki je sedaj okolo njega, podpira ga izdatno v njega očitnem boju proti p o s I o v e n j e v a 1 n i m n a m e n o in niže duhovščine po deželi; a v Vatikanu, kamor se je bil podal na čelu svojih vernih romarjev, niso mu zatajevali hvaležnosti kurije. ()d vseh škofov, ki so podpisali znani pastirski list proti slovanskemu bog o-služenju, je bil Flapp najverniši v izvajanju istega in mu je pri tem sledil jeden jedini drugi, vzgledni prelat, — škof M i s s i a v Ljubljani. V Trst pa pride uied kapitelj, ki je v tisočih slučajev pokazal svoje simpatije za poslovenjenje cerkve. Tu torej se še le pokažu moža, prošinjenega čutstvom svoje dolžnosti: zaupati treba torej, da ne bodo prevaljene nade, ki jih stavijo vanj katoliki Škofije.*
Da Žid pri JMccolu" govori v imenu katolikov, temu se smejeuio, da pa hvali F I a p p a in M i s s i o — temu se ne moremo smejati.
Logika, da Bog pumRguj! ,11 Piccolo" od uiinole subote se je v jedni in isti notici
na jedno lice smejal na drugo pa jezil. Ome-nivši zadnjega govora naučnega ministra v finančnem odseku poslanske zbornice je ves iz sebe samega veselja, ker je naglasil minister veliko važnost materinskega jezika za vzgojo. Po tem prihaja do zaključka, da Italijane je vzgojevati le v italijanskih šolah. Dobro, prav, te pravice nočemo kratiti Italijanom. Ali vprašati moramo ,11 Piccola", kakova je njegova logika, ako se joče v isti notici, ker je naučni minister obljubil Hrvatom hrvatski gimnazij v Zadru, torej v glavnem mestu dežele, ki je izključno hrvatska, in v koji žive Italijani le kot neznatna naselbina?! Ali ne velja ista sveta resnica o važnosti pouka v materinem jeziku istotako za hrvatski jezik, kakor za italijanski ? ! Zase zahtevajo gospoda narodnih šol, drugim pa bi hoteli usiljevati nenarodne, tujerodne šole! Kje je tu logika ? ! ,11 Piccolo* se izgovarja seveda, daje to krivica za »italijanski*1 Zader, ako se tam zasnuje hrvatski gimnazij ter očita naučuemu ministru nedoslednost, češ, tla je v jedni in uti sapi naglašal važnost materinega jezika, potem pa obetal, da zasnuje v Zadru gimnazij, v katerem poučni jezik ne bode materini jezik. — O ti mala zvijačica ti! V prvo smo že povedali, da je Zader glavno mesto po ogromni večini hrvatske dežele, v drugo Zader ni izključno italijansko mesto, ampak mesto z mešanim prebivalstvom, v tretje bode novi gimnazij namenjen le za llrvate!! Ali bode morda kdo silil Italijane, naj zahajajo v hrvatski gimnazij?! Gotovo ue ! Italijani bodo torej, vzlic novemu gimnaziju, lahko uživali srednješolski pouk v svojem materinem jeziku kakor do sedaj. Stvar je torej taka, da z novim g'mnazijem Italijanom ue bode odvzeto ničesar, Hrvatje pa dobe nekaj, kar bi bili morali dobiti že davno. Po takem je le smešen vsklik „Pic-colov", s katerim povprašuje ves ogorčen, dali so res jedini Italijani tisti reveži, za koje ne velja rek o važnosti pouka v materinem jeziku ? ! Vidiš smešna zvijača tržaška, da imaš ti najmanj pravice, očitati drugim nedoslednosti, kajti ravno pri tebi je bore malo logike, in še ono malo, ker je je, je taka — da Bog pomagaj!
Preskrbljenje po vsej lili! Ni dolgo tega odkar je „liberalna" večina mestnega sveta tržaškega ustvarila službo pristava pri nadzorni-štvu javnih da preskrbi Cairolija Uascovicha, sina slavuozuanega laškega „patrijota* Kdgard. Hascovicliii. O tej stvari, tem lieverojetnem nepotizmu, spregovorili smo svoječasuo ob&irniše. Povedali srno takrat, da je bil nadzernik javnih nasadov nasadov odločno izjavil, da je služba pristava popolnoma u e p o t r e b n a, iu da so kljubu temu imenovali „benjamina" Cairolija pristavom, dasi isti nima niti potrebno sposobnosti za tako službo. Ker pa sta glasovala za to ,pa-trijotiško imenovanju", kakor znano, tudi oče in atrije L'airolijev, obustavilo je ces. kr. na-mestništvo to ueuuiestno, nepravilno imenovanje. No, m a^ i »trato v o trobilo ,11 Piccolo" se je takrat, kakor smo povedali, nekako zagrozilo im-inestništvu, da bode k ljubu obustavljeneinu sklepu prihodnjič imenovan „pravilno po določbah mestnega statuta* Cairoli ltascovich za isto službo. Iu „Piccolo* je baje znal, kaj naj odgovori vladi o tej stvari. Saj jo šlo za liascoviclievo kri! In to, ker j« prorokoval ,11 Piccolo", to so je zgodilo miuolo soboto: mestni avet tržaški dental se je namreč v nejavno s«jo, v kateri so je bavil z imevovanji iu preuiaknjenjem občinskih uradnikov. V tej seji dobili so Rascovichevi zaščitniki neobhodno potrebnih 28 (menda izključno „liberalnih"?) glasov iu tako jo bil neusposobljeni Cairoli Kasi-ovich v drugič imenovan nepotrebni m pristavom javnih nasadov ! Kakor poroča poluslužbeni ,11 Mattiuoglasovalo je, kakor žu rečeno, svetovalcev za imenovanje Cuirolija Uascovicha, l> glasovnic bilo jo praznih, jeden glas pa jo dobil g. Gombač, ki je bil tudi prosil za to službo. Škoda, da ,Mattiuo" ui povedal, koliko takozvanih •konservativcev" je glasovalo za imenovanje Cairolija Uascovicha. Radovedni smo, kaj odgovori slavna e. kr. vlada tržaška uu to pljusko !!
Mastni avet tržaški bode imel nocoj svojo XXI. letošnjo javno sejo. Na dnevnem redu so samo tri točke, med temi proračun mestne uprave za leto 18915.
Poziv dobrosrčnim Slovencem Dvakrat že smo opozorili dobrosrčne naše rojake u a strašno bedo, v kojo je pripravil poslednji požar na Keški cesti sedem slovenskih obitelj. Ubogim ljudem uničil je ogenj ves njih
imetek : početkom zime so ne-le brez strehe, brez domovja, ampak celo brez potrebne obleke ! In s stariši trpeti morajo nežni otročji glad in — mraz! Zlasti imovitiši Slovenci, ki ste toli srečni, da ne poznate ne pomanjkanja ne bede, in niste še občutili, kaj se pravi biti brez strehe, brez ognjišča, vi spomnite se teh siromakov ! In ti ubogi ljudje imajo zares strašno potrebo, da jim dobrosrčni bližnji priskočijo v pomoč! Včeraj došli sti v naše uredništvo v imenu pogo-relcev Slovencev Ana vdova Lustik in Ana Rebula, izmed vseh pogorelcev najgorše prizadeti. Povzdignjenimi rokami prosili sti pomoči. Človeško milosrčje nam veleva, da vnovič apelujemo na dobra srca Slovencev, proseči v imenu ubogih sirot: usmilite se, dobrosrčni Slovenci! Pomagajte uhogim so-rojakoiu, kajti pomoči je treba, nujno treba ! Ana Rebula in vdova Lustik sti začasno pod streho pri milosrčni obitelji, stanujoči pri Sv. Mariji Magdaleni hštev. 250. Toda za kako dolgo ? A kje se morajo potikati ostale obitelji pogorelih : danes tu, jutri tam, nikdar mirii, vedno si v svesti, da so v — nadlogo tujcum ! To je britko! Imoviti Slovenci, pokažite, da ste dobrega, usmiljenega srca! Bog vam povrne, kar storite dobrega nesrečnikom !
Našemu pozivu odzvali so se dpslej, podari vši za uboge pogorelce gg. Anton Kvas 2 kroni, M. C. 1 krono, Iv. .Tajčič in A. K. po 40 st. Vkupno 3 Kr. 80 st. Presrčna hvala vsem darovateljem!
Občni zbor „Slovanakaga pavskega društva", ki bi se bil imel vršiti miuolo nedoljo, preložil se je na nedeljo dne 15. t. m. radi pre-pičle udeležbe; zlasti se je opazilo obžalo-vaje, da podporni udje kažejo toli malo zanimanja za to prepotrebno društvo. Želeti bi bilo torej, da se prihodnjega zbora udeleže tudi podporni udje, da tako vspodbude izvršujoče člene k vztrajnemu delovanju. Občni zbor se bode vršil v čitalnici prihodnjo nedeljo ob 2 in pol uri popoludne.
Izpred porotnaga sodiiča. Miuolo soboto vršila se je pred tržaško poroto razprava proti 21 letnemu kovaču Josipu Žegi iz Komna, obtoženemu tatvine in požiganja. Žegaje bil obtožen, da se je dne 11. avgusta t. 1. na zvečer vtihotapil v stanovanje svojega bivšega delodajalca, kovača Ernesta Castellanija (zagata del Moro hšt. 3), kjer je ukradel iz zaprte miznice 155 kron, 2 napoleona in pol v zlatu iu okolo 2 gld. 20 uč. drobiža, potem pa je zanetil ogenj v treh krojili spalnice Castellanijeve. O tem hudodelstvu sporočili smo svoječasno v našem listu, zatorej se omejimo tn na razpravo samo. Žega je sicer odločno tajil svoj zločin, toda sodiSče nabralo je proti obtožencu toliko dokazov, da so se porotniki osvedočili o njegovi krivici. Na stavljena jim vprašanja gledć požiganja in gledć tatvine odgovorili so porotniki na prvo soglasno, drugemu pa so pritrdili z 10 glasovi. Na temelju tega izreka obsodilo je sodišče obtoženca Žego, vpoštevši olajhčujoče
okolščine, na šest let ječe.
*
. * *
Včeraj bila je zadnja razprava v sedanjem zasedanju. Obtožena sta bila ropa voznik Lorenc Mlinaric in mizar Ivan G ros.s. O tej razpravi sporočimo v večernem idanju današnje številke.
Koledar Danes (3.) Fran Ksaverski, spozno valeč. — Jutri (4.): Barbara, devica, niuč.; Peter Zlat. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 20 miu., zatoni ob 4. uri IS roin __ Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 4'5 stop., ob 2 pop. 8-5 stop. C.
Loterijska fttavilke, izžrebane 30. min. in.
Dunaj	«*», 26, 16, 11, 62.
Gradec	48, 32, 64, 2, 89.
Temešvar 58^ 83, 64, 63, 24.
Najnovejše vesti.
Gorica, 1/12/95 Jedva je včeraj prenehala 8 razredna šola „Sloge", privrelo jo nad 50 roditeljev v Šolsko poslopje, milo proseeih šolskega voditelja, naj jim z učiteljstvoni pomor«), tla bode pouk nepretrgan. Voditelj je tolažil razžaljene in ogorčene slariSe zatrdivSi jim svojo pomoč. Temu je sledila konferencija učiteljska.
Prva brzojavka soje glasila : Nj. eks-celenca g. I1, baron Gautseh, minister pouka, Dunaj.
Zatvorivši 8-razredno Solo „Sloge"
osem učiteljskih moči odpuščenih, 480 otrok brez Šole. Kkaceleuca blagovolite ukreniti, da bodemo mogli živeti iu da dobe otroci pouka. Za učitel jstvo:
Hrocat in.
Temu so sledile brzojavke na mini-sterskega predsednika, Da ministra pouka, deželni Šolski svet, in časnikom. Tu tekmujejo državni poslanci, deželni poslanci in roditelji, vse vse je nogah. Po noči je hodila straža po mestu. Bedarija ! Slovenci smo možje. Mi se čemo boriti odkrito za narodno sveto stvar. Danes okolo 11. ure je bilo na Travniku nad 100 roditeljev, ki so zahtevali, da se nemudoma odpre šola. — Njihov voditelj jim je svetoval, naj se razidejo, le deputacija najjgre k c. k. okr. glavarstvu zahtevat, da s«' šola takoj odpre na stroške krivega. Tu so bili rezki govori. Deputacija se je slavno in dostojno vedla, zahtevajoča svoje pravice, od kojih ne odstopi niti za las. Namestnik glavarjev je obljubil objaviti stvar deželnemu šolskemu svetu prezidijalnim potom. Na to deputacija brzojavila deželnemu šolskemu svetu svoj vspeh.
Stariši žugajo, da pripeljojo svoje otroke k c. k. ok. glavarstvu i. t. d., ako se Sola ne otvori v dveh dneh Tako daleč je torej dovela nestrpnost mestnega zastopa goriškega. Na to mnčeništvo slovenskih starine v na Primorskem naj se ozro oni, ki se prepirajo na Kranjskom za — načela!
Gorica 2. „Slogina" Sola zopet otvor-jena, ker je vlada brzojavno nakazala izdatno podporo,
NalŽov 1. Pogreb grofa Taafte-a bod« vodil škot iz Rudije vic. dr. ftilia. Cesarja bode zastopal generalni adjntant grof Paar. Nadalje bodo navzoči: ministerski predsednik grof Badeni, ministri llilinski, Gautseh in Welsersheitnb, italijanski poslanik grof Nigra, predsedništvo poslanske zbornice, deputacije parlamentariških klubov, več namestnikov in vidih uradnikov.
Carigrad 2. Sporazumljenje med poslaniki je popolno in ni rea, da*bi ruski poslanik ne soglašal. Gotovo je, da sultan dovoli, da bode vsaka država imela v Carigradu še po jedno stacijonarno ladijo.
Brest 30. Pomorski prefekt admiral Bar-rera je priredil obed na čast ruskim gostom. V svojem govoru je naglašal, da ovacije, prirejene na čast Rusom, pričajo o simpatijah obeh narodov. Admiral Kologueras je. odgovoril, da Rusi ne pozabijo nikdar vsprejema kakoršnega so doživeli v Franciji.
Tv^ovlmlie briojavk«.
Budlap«itft. Plenica *» jeven —■— —.— Pienioa >a spomlad 18»H 6.86 —.— ilo fl.88. Ovea ca
j Men — •---IU i* apomlad 6 19 - 6.21 Koruza
1» oktobar —.---- maj-juni 1896 4.46-4.48
Pi«D'e* nota od 78 kil. f. 6 75-6 80 od 70 kil. r.-680 -6.90.. od 80 kil. f. 6.83-7 90 od 81. kil. f. 6.95—705, od 82 kil. far. 7.05-7.10. -Ječmen 5*80—825; proio 5-40—575 ti nov« 6'306.20 Ponudbe sredne; mliniVreiervirani Prodale a« je I5O00 Trg mlačaa. Ovea miren. — Vreme : lopo.
Praga. NeraMniratii aladkor f. 18,27*/. z* ja-nurar 13 40., za maj 14. - za naj italno.
Praga. Contrifugal »uri, postavljen, t Tral in carino »rod odpoftiljatev precej f. SI'— . Con easNtf 32.— 32'25 Četvorni R3 — 38.25. V glavah (»tulili) 32.50—'33. jako stalno
Havri. Kava Haiuo* good average december 89.— ra april 84.M). jako mlačno.
Hamburg. Hanto* good avarag« u decembar 73.— *a marc <19.50 mej 68,— cjene padajoče.
Dunajika boraa a. daoambra
iaas
včeraj	danai
Državni dolg v papirju .... »9.75	100.15
„ „ v »rei.ru . ... 9» 76	100.15
Avatruaka renta v zlatu . . . 190.90	120.95
„ „ t kronah . . . 99 75	99.75
Kreditne akcije....... 367.75	170.—
London 10 Lat........121.-	I2t —
Napoleoni......... 0.60	9-591/,
tO mark .......11.81	11.80
100 italj. lir ....... 44.80	44.90
Josip Fimrello
mehanik
uvriuje vsakorine poprave Šivalnih ntrojev in dvo-kolua. Prodaja nove in robljnne Aivalno Miruje in dvnknleaa.
Via IMmim del nun štev. 4, vM via Filll NIN a
vitric 2. h . 1
i .TA^tuT^lii^rr^rt^T^i
I I
3 i
i <
i i
i i
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
via Caaerma M. 16 uhod plana deli« Caaerma.
(miaprult mUKu Viijaiiiiri),
prodaja po uuverojclnih nizkih ceiinh vaako-vrtilna angloska
kolera, (bloykle)
Zantopittvo kola* „Ralalgh" iz tovarne ltalnigli C'jcle C" L.td. Nottingliaiu Angleško" in kolesi . Adlep' iz tovarne II. Kl*yer Frankfurt.
kolotia „Uitloigli" iu Adlur no svetovno znana, ponlednja rabijo so v iium&ki vojaki.
KoIuhr poiilja ko na deželo in na v*« kraje l>t'OZ vneli stroškov.
S p r o i o m a h e p o p r u v a vtakovritulh novili in starih kolo« in fcivalnih strojev.
V zalogi nahajajo se vimkovretna orodja in priprave za kolena. Zahtevajo nuj a« oenlkl t
l.Hstnik političuo ilruitvo ,,fc:.liu^tiV Isriavatolj iu odgovorni urmliiik : Julij lUikota. — Tinkama Dnleiie v Tratil.