Stanovsko poliiišlzo glasilo VJV — pov srfeništvo Ljubljana Mesečna priloga »IProsveta« Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 1 Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak čstrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list 8 Članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Po±t. ček. rač. 11.197. Telefon 3112 Gospodarsko pr©swetno delo uut®U$t\*&m Naši prosvetni domovi. Zakonodajalec šolskega zakona je po* udaril, da je mogoče uspešno širjenje prosve* te k potom oseb, 'ki žive stalno med ljudstvom, poznajo njegove navade, življenje, delo težnje in potrebe. Iz tega vidika je določil ravno učiteljstvu obširne naloge. Mar* sdkatero teh nalog pa mu bodo narekovale še lcrajevne potrebe. Večina učiteljstva je vršila v večji ali manjši meri vse te naloge, preden jim jih je odkazal zakon. Upamo, da smo z uzakonit* vijo našega prosvetnega dela tudi vsestransko pridobili, saj bomo tudi po zakonu zaščiteni in podpirani, med tem ko smo bili v minulih časih čestokrat Ibaš iza prosvetno delo med narodom preganjani. Malo je učiteljev, ki bi se branili dela. Vsak je poprijel', kjer je mogel in kjer je znali in to požrtvovalno in nesebično. Žal pa, da se ga je poleg vsega dela kaj rado odrivalo, priznanje je bilo določeno največkrat drugim. Učiteij je moral: nositi breme dela, funkcije so bile določene drugim. Bili so časi, ko so učiteljstvo prezirali in omalovaževali. Pri vsej zapostavljenosti bodisi v moiral* nem kakor v gospodarskem oziru, pa učitelj v najtežjih časih ni klonil. Želja, da pomore svo* jemu ljudstvu, volja do podviga svojega so» seda je bila vsikdar jačja, zato je zastavljal svoje moči za kulturni in (gospodarski dvig ljudstva. Vkljub takemu položaju in vkljub borni plači .se je marsikatera hranilnica in marsika* tero diruštvo razvilo iz imdcijative učiteljstva in z njegovim delom Tako je priklical v živ* ljenje »Sadjarsko in Vrtnairsko društvo«, ki šteje danes 9000 članov, učitelj M. Humek; pričel' je izdajati iz lastnih sredstev »Sloven* skega sadjarja«, in to v času, ko je bil' gla* var, v katerega okraju je služboval, zagrizen nemški nacionalec in mu je namignil, naj opusti misel .na izdajanje slovenskega sadi* jarskega glasila. Zasluga, da se je zbudilo M-nimanje za sadjarstvo in se razširilo po vsej banovini, je po večini Humekova in — uči* teljska. Danes je sadjarstvo ena najdobička* nosnejših panog, ki še mirno zre v bodoč* nost, ko večino panog gloje kriza. Zasluga da se je čebelarstvo razširilo in da so se naši' ljudje oprijeli umnega čebelar* stva in že povsod vpeljanih »žnidaršičev«, je zopet tovariša*učit'elj!a»čebelarja Rojine, ki je s svojim »Slov. čebelarjem« utiral pot umne* mu čebelairstvu, orali trdo, a lepo ledino s svo* jimi pomočniki1, panajveS učitelji. Duša »Hmeljarskemu društvu« je zopet učitelj. V novejšem času je zbudil zanimanje za rejo plemenitih pasem kuncev zopet tovariš* učitelj Inkret v Šenkovem turnu. Mnoge podružnice prepotrebne »Kmetijs ske družbe« so našle v učiteljih vedno delav* ne pobornike, največkrat vesithe in požrtvo* valne tajnike., ki so držali m poživljali podiruž* niče. Ne vem. zakaj je bilo treba zaradi ljube »kravice« dati tem delavcem slovo. Če je bilo to potrebno, ne vem, vem pa, da koristno to ni bilo* Delavec, ki jc vselej in nesebično de* lal, se ne odslovi tako. Sedaj pa naj sploh še prosjači, če sme opravljati kako funkcijo v odborih »Kmetijiske družbe«. V zadnjem času se je premotrivalo vpra* šanje enotnega glasila za vse gospodarske pa* noge. To vprašanje ni sicer novo. pojavilo se je že večkrat A pokazalo se je tudi, da je, kakor je misel' lepa, prav tako težko izved» ljiva. Težko je misliti, da bi moglo s pridom eno glasilo ustrezati vsem zahtevam raznih panog v polni meri. Z izgubo samostojnosti ne bodo mogle razne panoge tako prospevati kakor sedaj in kakor je želeti. Društveno živ* ljenje potrebuje samostojnosti in nekega im* pulza, ki podžiga delavnost, razmišljanje in pogona k produktivnemu delu in samozavesti. V društvih, katera smo prej navedli, se udejstvujejo ponajveč gospodarsko mali lju* dje, v njih so zastopani skoraj vsi stanovi v medsebojnem zdravem tekmovanju. V svo* Šematizem učiteifsiva, državnih in privatnih osnovnih in meščanskih šol, razvrščen po banovinah in v abecednem redu (označuje ime i.i priimek, položaj in kraj službovanja ter zadnjo pošto priobiuje zajare?eno točno: »Prosvetni koledar" za leto 1931. knjiga I., ki vsebuje tudi vse zakone, uredbe, pravila in pravilnike, tičoče se učiteljstva in šol. Naročnino v znesku Din 40 — vštevši poštnino, naj se pošlje na Drž. pov. Nakita ktipžara školski odio — Zagreb, Ilica br. 52 je revije pišejo lastna doživetja in dajejo po* trebne napotke, vzbujajo veselje mllačnim in pobudo neveščim začetnikom. To je vesel po* jav, to iso pogoji napredka. Ti dopisniki so najboljši propagatorij in poborniki za po* vzdigo svojih panog. Revije, ki' so vzbudile .samovzigojo, so g o* tovo vredne treh kilogramov jabolk, poldru* gegla kilograma medu ali malo hmelja — 'to* Tiko pa seveda za celo leto. Ta denar povr* nejo društva članom neštetokrat, ko jim re» šijo cente blaga. Ali ne plača sadjar neštetokrat društve» nega davka pri enem samem slabem drevescu, ki ga kupi na sejmu. In teh se kupi največ tam. kjer ni podtružnic »Sadjarskega in vrtnarske* ga društva«. Ali ni vreden učinek ogleda sad* ne razstave tudi toliko, kolikor znaša člana* rina, 'ko vicli vsakdo jasno svoje grehe. Ali ne pridobi čebelar tega davka samo z nabavo blaga pri centrali, tem več pa še s stalno .po* budo. Isto je drugod. Res je 'težko danes za denar, a brez žrtev ni napredka in razmaha. Pa ne zastirajmo si oči pred resnico. Monda tudi nas zadene. Po* glejmo, koliko se pri nas zapije, zakadi in dru* gače razmeče denarja. Ali tega ni škoda? In kaj nam vse to hasne, kakšne dobičke nam donaša? Pa poglejmo še drugo stran! Vsa irazna društva so nastala iz 'potrebe po napredku Vsako društvo ima svoj delo* krog in ga čaka še mnogo dela, pa tudi mno* go uspehov ako bo vršilo vestno svoje delo v prospeh svoje panoge. Kakor sem omenil, družijo ta društva male ljudi, kmete, meščane, delavce in inte* ligente pri istem delu. Zakaj ibi ne gradili tega mostu dalje. Naj se vsi uče spoštovati in ljubiti našo zemljo, naj se naučita tudi meščan in initeligent spoštovati večno delo v prosti naravi, ki je enako spoštovanja vred* no kot njihovo. Pa še nekaj! Koliko naših družin irazjeda in uničuje alkohol. Koliko se dela za abstinen* co, pa vse zaman. Povem vam istino: dokler ne bomo dali našemu delavcu, meščanu pa tudi inteligentu nadomestila in razvedrila v kakem delu, bo. vse naše prizadevanje zaman. In kje naj najdemo lepše nadomestilo za gostilno, kakor je vrt, sadovnjak in čebel* njak. Tu se uči treznosti i.n delto! To sem hotel omeniti le mimogrede. Kdor želi uspeha, mora napraviti najprej skušnjo pri 'ljudeh samih, potem ga bodo. šele poslušali i.n šele tedaj jih bo .smel spodbujati k delu, Ko sem bili prvo leto na svojem seda* njem mestu, sem moral pogoltniti marsikatero pikro opazko in marsikateri pomilova* len pogled je ošvrknil moj vrtiček, češ: »Kaj boš ti? Knjige so knjige. Kaj veš iz izkušnje o kmetijstvu.« Domače življenje in pogovori doma se odražajo pri otrocih v šoli. Tudi ti ,so spreje» mali z rezervo, kar sem jim povedal o kme* tijstvu, saj sem Ibil zanje meščan, ki hoče bolje vedeti, kako naj se dela kot oni, ki de* lajo. Ljudstvo je skrajno nezaupljivo, dokler kdo v istini ne dokaže, kaj zna; ko si pa pri* dobi zaupanje, mora paziti da ga ne zapravi s kako nepremišljenostjo. Potrpel sem, delal čn 'kar je važno, nisem jim vsiljeval svojih misli, ampak jih poslušal in prepričeval. Ob ino, ki ima učitelja, vnetega sadjarja, (cvetličarja, vrtnarija, čebelarja ali kuncerejca, se takoj spozna, čel Je malo pogledamo okoli. V kmetskih domovih je videti, kaj da in v ka= ko smer vodi gospodinjsko nadaljevalna šola v kraju. Vsaka dobra stvar pa zahteva časa, feato ne smemo Iprehitro pričakovati vidnih uspehov. Če kdo to zahteva greši, Iker ne pozna ljudske duše. Šola je pa tudi kraj, odkoder s); raznese vse, kar goji učitelj, po občini. Bodoče »Kmetijske zbornice« naj bi upo* Stevale zastopnike društev vseh panog našega gospodarstva. Predsedniki teh društev so go* tpvo najbolj informirani o stanju panoge in o potrebah za njen dvig, njim bo tudi najbolj pri srcu napredek v njihovi' panogi. Dokazali so pa tudi, da delajo, ker bi drugače ne bila ia društva tako močna in bi ne mogla poka* eati talkega .napredka. V kmetijske zbornice spadajo vsi naj* zmožne j ši, to .so poleg drugih tudi zastopniki panog, da se bodo njihove želje zadostno upoštevale, da bo mogoč čim hitrejši in čim večji podvig celotnega kmetijskega gospodar* stva. Pa še nekaj! Od nas se zahteva, d:a naj bi bili vsevedeži. Vsak je usltvarjen enostran* «ko, vsak ima svojo interesno sfero, zato se tudi posveti vsak najbolj le tistemu, kar ga najbolj zanima. Dostikrat ni za marsikako izpopolnitev ne denarja in morda tudi' časa ne. ¡Marsikatero naše delo se ne smaitra kot delo. Ne izmikamo se delu nikjer, če ga l'e moremo obvladati,, zase izahtevamo le prav malo, da ,se nas upošteva povsod kot z a slu* žimo in pri presoji naj odločuje le delo, ne oseba. Ivo Hrovat. (Jutro) Stara in nova narodna in meščanska šola v Senovem pri Rajhenburgu. Šolo je dvignila potreba zaradi naselitve delavstva pri premogovnem rudniku. Dogra* jena je bila leta 1929. Stavbne načrte je izde* lak) gradbeno podjetje ing. Dukič in drug. Učilnic je 13, ki so vse zračne in svetle. Šola ima tudi zdravniško sobo, ki se pa tre* notno uporablja v druge namene. Kopalnica je urejena v sistemu prh ter ima tudi eno kadno kopel. Za kopalnico je posebna toplovodna naprava. Kabineti so trije Z učili je šola pre* cej dobro preskrbljena. V šoli sta dve stanovanji za poročene učitelje s kuhinjo, tremi sobami in pritikli* nami ter kopalnico. Trenotno se uporablja tudi hišnikovo stanovanje za enega poroče* nega učitelja. V podstrešju so prirejene sobe za samske učitelje s kopalnico. Pisarna je opremljena z modernim po* hišt.vom. Zbornica jc velika in zračna ter mo* derno opremljena. Šolska oprava je razen klopi moderna — katedri, so lični, table mo* derne obstenske na škripce, omare velike ini s to posebnostjo, da so v zidnih votlinah. Da* Ije so v razredih posebne moderne naprave za obešanje zemljevidov in slik. Kurjava je centralna. V šoli je vodovod, v razredih so moderni vodovodni umivalniki, na hodnikih pa higijenske pitne naprave. Telovadnica, ki je obenem dvorana za šolske svečanosti, je 9 X 16 m velika ter ima stalen šolski oder. Opremljena je z modernim telovadnim orodjem tvrdke Oražem v Rib* niči. Vse z opravo vred je stalo okoli 450.000 Din vendar še ni točno ugotovljeno. Šolska občina šteje približno 2900 prebi1* vale e v. V šolski občini je letos 450 šoloobveznih otrok. Moralni položaj učiteljskega stanu na deželi in vzroki nevzdržnega stanja. Od vseh stanov, kar jih je pri nas, ozi* roma kar jih je iste kategorije v naši državi, stoji brez dvoma naš učiteljski na najslabši materialni podlagi. Če pogledamo preteklo desetletje nazaj in se za hipec ustavimo pri raznih zakonih, ki so v tem času izšli, n> pr. sodniški, srednješolski itd., moramo 'brez na* daljnjega ugotoviti, da 'se v vseh teh zakonih govori o osebnih dokladah, ki imenovanim vsaj za malenkost omogočajo bolje mate* rialno stanje. To je seveda 'pravilno, ker so biti z nami, vred dotlej slabo plačani. Zato pa je tudi naš stan z upanjem in z neko zrelo gotovostjo pričakoval kakor člo* veštvo obljubljenega odrešenja, novi zakon o narodnih šolah, zlaslti še sedaj, ko so nastale nove, povsem drugačne 'razmere, kot so bilk nezdrave razmere pred 6. januarjem 1929. Po prvem navdušenju, ki ga je bil novi šolski zakon v!'il v učiteljska srca, je prišlo osobito po njega praktičnem izvrševanju do velikih malodušij. . Na eni strani nam je predpisano obvez* no izvenšolsko delo, kar dotlej ni bilo in se je vsak učitelj žrtvoval iz lastnega nagiba z idealizmom. Na drugi strani pa smo postali nenadoma materijalno zapostavljeni in na slabšem. Najhuje je pa naše moralno trp* ljenje. Čez noč smo se pojavili pred narodom, ki za naše šibko denarno stanje niti ni vedel in tudi ni nikoli razmišljal, kot nekaki mi» loščinarji. Na občinsKa vratia moramo trkati in prositi, da nam plača — itak revna ob* čina — stanarino in drva ter v mnogih slu* čajih ne moremo priti niti do ttega, kar nam po zakonu pripada. Temu zadnjemu je ;treba pripisovati ve« lik psihološki pomen poslebno za deželo. »Pes tica da ime sloveče« in če ti nekoga še tako spoštuješ, da bi mu iz lastnega nagiba me vem kaj vse dal, pa ti tisti tvoj spošltovanec ne* kega dne reče, da mu plačaj nekaj, bo ta tvoj spoštovanja vreden človek pred tabo v tre» nutku izgubil vso svojo vrednost, čegar se ti morda nilti ne zavedaš, ali je že podzavestno v tebi. Nam pripadajo sicer občinske dobavke po zakonu, na katerega se v tej sili tudii mo* reš in moraš opirati, a preprosti človek se za* kona ne zaveda in gleda drugače! Celo občin» skim odbornikom, ki veljajo za najpametnej* še može iz občine in jih kot takšne Ijud* stvo tudi smaitra, moraš na debelo in drobno dokazovati posamezne člene in naredbe, pa jih kljub temu, da veljajo za najpametnejše občinarje, ne pojmijo, godrnjajo — proti kos mu? Proti učiteljstvu in šoli, proti osebam, kakopak! Tako se je pač moglo pripetiti ono ža* lostno dejstvo, da je moralo poseči v razmere celo ministrstvo prosvete z znanim odlokom na občine v Dravski banovini, da iste ne iz» vršujejo obveznosti, postavljene z zakonom o narodnih šolah, i.n jim celo grozilo s kaznijo, ako bi se takšne in slične stvari še naprej do» gajale. J Tislta ugodnost, namreč drva, je takšna, da se bojiš ž njimi kuriti, toliko ti jih vsakdo, ki ga srečaš, pa bodisi na cesti, v gostilni, avtobusu ali v vlaku, oponaša in očituje. Še v cerkvi te tako nekako positrani pogleda. Po stanarino hodiš od Poncija do Pilata in preden jo dobiš, bi te že davno Vrgli iz sta* novanja, da nisi o prvem založil zanje svojega icljki upravitelji Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo, z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 36637/25. in O. N br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zemljepisnem pouku S!ik@ z iam Primerja 12 razlčnih umetniških barvastih s ik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačeviču in Krušlinu. Znižana cena Klin 296*— razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in so pripravljeno tako, da se jih lahko obesi na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike v okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br 440'2/26 in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495 26 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran. Nudite ctrokom pri nazornem pouku užitek spoznavanja prirodnih lepot našega morja in Prfrrorjal Budite v otroi ih nacionalno z: vest z dosego ljubezni do jugoslovenskega Jadrana. Naročila se pošiljajo na: frž. pov. Ifakladna knjlžera, skolski odio, v Zagrebu. Hita 52 denarja in plačal ž njim. In ko jo prejmeš od občine, prejmeš ž njo toliko tožba in žalosti nih oči, da bi najrajši, bo bi le imel, tistim 150 dinarjem pritožil sam še toliko •zraven in vse skupaj vrnil žalostnim tožbam in obu» panim očem. Če pa dobiš občinsko stanova» nje, sigurno ni ponekod vredno niti petih di» narjev na mesec, a kaj šele 150 Din, (ki jih v takšnem slučaju faktično plačuješ. Pa hočeš živeti svojemu človeškemu dostojanstvu pri» merno! Neka tovarišica, učiteljica, mi je pripove» dovala, da se ne more vseliti v svoje stano» vanje zato, ker tisito »stanovanje« 'ni primer» no človeka, kvečjemu bi bilo za perutnino ali drva. Okno na gnojišče, spodaj hlev. mimo okna »hodnik«, koder se sprehajajo hlapci in dekle. Komentarja, mislim ni treba. .Zakaj sem te reči omenjal? Zato, da dokažem, kako je naše žit je in bitje v depresiji — tako rekoč v duhovni krizi. Gibanje jugoslovenskega pokreta, ki je zidano v prvi vrsti na učitelju, pa se zna baš Razmišljanja za sejo širšega sosveta 1. februarja 1931. Nedavno smo čitali v dnevnem časopisju o otvoritvi Trgovskega doma v Ljubljani tec gledali siiko stavbe, na kateiro je lahko ponosen trgovski stan, ki mu je namenjena. Še nam je lebdela pred očmi ta slika z vsemi smotreno urejenimi prostori, že je prineslo časopisje vest, da je že pod streho stavba Grafičnega doma v Ljubljani. Po priobčeni sliki soditi je to prav impozantno poslopje. Pri čitanju teh vesti je odjeknilo v meni in v srcu še marsikaterega drugega tovariša in tovarišice prav ¡trpko čuvstvo. Nehote smo se spomnili naših domov v Ljubljani in M.a» riboru, za katera zbiramo že tako dolgo dobo in vendar še danes ne moremo misliti na ures» ničenje te lepe ideje. 'Saj| bo ljubljanski (Učiteljski dom, za katerega je zbiralo vse slo» vensko učiteljstvo trideset Delt, praznoval v kratkem svoj štiridesetletni jubilej, če se ne motim. Mariborski pa stopa v deveto leto svojega obstanka. Po premoženju pa sta si oba precej enaka. Tako»le okrog pol mili» jončka se suče pri vsakem. Razlika je le v tem, da ima ljubljanski vse premoženje v denarju, mariborski pa dobro četrtino tudi v blagu. Človeka mora iskreno veseliti, če si razni stanovi otvarjajo svoje domove. Saj so namenjeni potrebam in koristim dotičnega stanu. Obenem so pa tudi živa priča stanovske zavednosti in 'požrtvovalnosti za skupno sitvar vsega stanu. Zato so stanovi, ki so si doigra* dili svoje skupne domove, lahko upravičeno ponosni na te institucije iin pa tudi na sebe. Naša organizacija velja cesto v javnosti in med drugimi stanovskimi organizacijami za vzor. Marsikdo nas je zavidal za njo in nas zavid!a še danes. V idejnem ozi.ru je moir» da upravičeno to mnenje. Če pa pogledamo materijalno plat, vidimo, da stojimo še daleč za drugimi stanovski m i organizacijami, ki, so manjše po številu pripadnikov pa tudi mlajše po obstoju let. To nam kažeta zbirki za naša domova, to nam pravijo domovi drugih stanovskih organizacij. V tem pogledu stoji slovensko učitelj stvo ¡tudi daleč zadaj za srb» skim in hrvatskim učitelj,stvom, ker ima oboje že več svojih domov, mi pa kljub štiridesetletnemu zbiiranju še nobenega. Ta dejstva povedo sama dovolj brez komentarjev. Kje je iskati vzrokov? Preteklost je za nami, zato ne bomo br» skali po njej, dasi tudi ona krije vsaj neka» tere. Prejšnje generacije so storile svoje, v marsikaterem slučaju celo več, kakor sedanja. Prjšnje so stavile temelje, mi bi pa morali zidati dalje, in vendar ne zidamo. Če pa že zidamo, zidamo prepočasi tako, da se stavba ne dvigne od tal. Zato moramo predvsem vprašati sebe: Kaj in koliko smo storili za svoj dom vsak posameznik, društva in cela LISTEK. D^fcarmanila. Sedeli smo nekega večera trije tovariši pri litru vina. Če sede trije tovariši pri litru, se kar sama od sebe prične debata. Pri prvem litru se debata suče okrog šole in šolskega upravitelja, ki nikoli ni na mestu in bi mi, to» variši, znali vse bolje. Pri poldrugem litru preidejo naše misli na organizacijo ki bi de» lala čudeže, če bi mi sedeli na njenem vod» stvu. Ko se pa izpraznuje drugi liter, sežejo naše misli med narod in se debata prične o koristi in potrebi narodnega izobraževanja, ali kakor sedaj pravijo »prosveoivanja«. No. trije tovariši smo sedeli pri mizi in debatirali o narodnem izobraževanju. »Napak!« je dejal France. »Vse napak, kar delamo. Učitelj se je vrgel z vso silo na abstraktno kulturno izobraževalno polje, ki ne donaša nikakih koristi!« »In na kaj naj bi se učitelj vrgel, da bi donašalo koristi?« sem izzival jaz. »Na kaj?« Glej ga, naivneža! Na kaj, sprašuje!« se je zasmejal France. »Na kon» kretna polja vendar! Ustanavljaj zadruge, posojilnice, konsumna društva — in sploh — na vse, kar donaša gospodarske koristi...« »Napak! Vse napak, kar trdiš!« sem se razvnel. »Preprosto ljudstvo je že itak preveč navezano na materijo. Le poglej kmeta. Zve» zan je z zemljo, kakor da so mu noge kore» tu uistaviti ker vsakega idealizma je konec ob izčrpanosti' materialnih virov. Bogme, s tiso» čakom v žepu na mesec je težko živeti še težje pa od tega žrtvovati v razne namene in potrebe, ki so nujno v zvezi z udejstvovanjem pri prosvetnem delu. Drugič sem omenjal gornje zato, da pri» kažem z domačo besedo, kako težko je v da» našnjih časih biti učitelj, posehno zunaj, kjer si na milost ali1 nemilost predan dostikrat ze» lo čudnim in zavozlanim nazorom in raz» meram. ( Tretjič, ker je treba ugotoviti da stoji javnost našemu gmotnemu stremljenju oso» bito v določnih krogih ob strani in da smo prepuščeni lie sebi samemu. Moralno mnogo trpi učiteljski stan. Po» leg maierijalnega trpljenja je duševno in mo» ralno mnogo večje in treba je, da se to pred» oči merodajnim činiteljem, ker sicer bo uči» teljski stan omagal, z n}im bo pa oškodovana šola in prosveta naroda. A. P. organizacija? Če se tako vprašamo, bomo vi» doli, da nismo držali rok križem. A kljub temu kažejo dejstva, da smo storili premalo. Premalo smo storili, ker nismo delali vsi, pa prav vsi brez izjeme. Večina je pustila, da so se pehali samo nekateri. In naposled so omagali še ti, ker niso našli v nas vseh dovolj od» živa, dovolj razumevanja. Pa zakaj iga niso našli? Prvi in glavni vzrok vidim jaz v pomanj» kanju gospodarske vzgoje pri članstvu. Ko smo se leta in kta borili in vodili celo vojsko za ideje, 'smo v tem boju docela pozabili na mateirijelno podlago. Zakaj ideje, pa bodisi še tako dobre, so obsojene na dollgoletno hi» ranje in končajo prej aii slej na smrt, če ni» majo gOispodarsko»materijelne podlage. Zakaj l'e ta jih zamore uresničiti in jim dati pravo življenje in razvoj. Drugi vzrok je altruizem v našem .sitanu. Pehamo se in ganamo vsepovsod duševno in fizično. Sto in sto institucij se ima zahvaliti iza svoj obstoj, razvoj in procvit v prvi vrsti pripadnikom našega stanu. Jn ravno v tem velikem dehi za druge, smo pozabili na dobrine lastnega stanu. Izgovor .na naš že od nekdaj mizeren gmotni položaj namreč ne drži. Zakaj, če smo kljub žrtvam svojih duševnih in fizičnih sil v delu za druge že od nekdaj doprinašali in doprinašamo še danes tudi gmoine žrtve, potem bi jih bili tem lažje doprinesli tudi svo» jemu lastnemu stanu, iče bi se zavedali cilja namena in pomena. A itega se nismo zavedali, ker nismo bili dovolj gospodarsko poučeni in vzgojeni. Kot učitelji, in vzgojitelji sicer dobro vemo, da vzgoja rabi časa. mnogo časa. preden doseže svoj cilj. A kljub temu je pre-. teklo v tem oziru že preveč časa pri na)s. Nekaj krivde je tudi v naši neenotnosti, oziroma razcepljenosti lastnih sil in že itak skromnih .sredstev. Preveč institucij smo sko--raj hkratu poklicali v življenje. Še preden je bila ena postaviljena na dovolj trden temelj, že smo se lotili druge, za njo tretje itd. Zato se lahko ponašamo danes s številom institu» cij, ne moremo se pa tako ponašati z njihovo močjo. Razen par izjem se gibljejo vse v taki skromnosti, ki tudi za naš sicer skromen stan dandanes) ni več na mestu. i Nekateri mislijo, da je razvoj Ijubljan» skega Učit. doma zadržal njegov mlajši bra» tec v Mariboru in bi tolrej danes imel ljub» ljanski premoženje obeh ko bi, billo prepre. čeno rojstvo mariborskega. Toda temu ni ta» ko. Jaz za svojo osebo sem namreč uverjen. da bi bil1 ljubljanski danes morda še celo na slabšem, če bi bil osial brez tekmeca, ki je poietel s svežimi silami za svojim starejšim bratom in ga je došel v (razmeroma kratkem Tasu. Če pa nas ne varajo razna znamenja, ga bo pa že "v bližnji bodočnosti celo pustil zadaj. nine. Kvarni instinkti so si ga vsega osvojili. Najprej pogleda z zavistnim očesom sosedovo njivo in mu srce zaigra šele ko vidi, da je sosedova manj vredna. Ali mu hočeš sebie» nost ublažiti z ustvarjanjem nove? Podžel bi jo. Samo pametno delo — abstraktno — delo ki vpliva na čuvstvo in nima ničesar skupnega z materijo — le tako delo bo naše ljudstvo prevzgojilo. Da prevzgojilo!« »Hm!« je zamahnil France z roko, kar me je- zelo užalilo. Obrnil sem se k tretjemu to^ varišu, Tonetu, ki je ves čas molčal. »No, razsodi ti! Kdo ima prav!« »Oba!« je dejal Tone. »Ne boš!« sva zavpila ostala dva. »Ne boš igral dvojne igre. Aut»aut. Odloči se, ali 'belo ali črno!« • »Belo in črno!« je mirno odgovoril Tone »Vsako delo med narodom je lahko uspešno, lahko pa tudi nezmiselno!« »Sofist!« je udaril France po imizi. »Dokaži!« sem se Francetu pridružil še jaz. »Bom!« je odgovoril Tone in povedal: »Komaj leto dni je tega, da sem se po» slovi 1 od zadnjega svojega službenega kraja Na poslovilnem večeru pri napitnicah sem spoznal kako težko me bodo pogrešali, našteli so vse moje zasluge na kulturnem polju — in rečem vama: ni jih bilo malo. S itežkim srcem sem se poslovil, zakaj bil sem mnenja, da mo= ja kulturna misija v tem kraju še ni bila za» ključena, če tudi sem delal in deloval neumor» no. Da, neumorno. Ustanovil sem dramat» ski odsek, režiral igre in sam nastopal v naj» O oiu.jni potrebi naših domov menda ni potreba več razpravljati. Razmere se razvi» jajo v takem pravcu, da si danes ne delamo več iluzij, d'a Ibi takih socialnih ustanov, kakr» šnim sta namenjena naša domova, ne potre» bovali. Dobiti jih moramo čimpreje. Domova bosta pripadnikom našega stanu v gmotno oporo. Za bodočnost in razvoj našega stanil v moralnem oziru pa bosta naravnost nepre» cenljive in danes že neslutene koristi. Kdaj in kako pridemo do njih? Vsekako preje, nego si danes mislil in pričakuje večina učiteljstva, ki je že skoro izgubila vero, da jih —izllasti ljubljanskega — sploh kdaj dočaka. Zakaj do danes zbrani kapital predstavlja že čedno, visoto, ki bi se z intenzivnim sodelovanjem učiteljstva že v kratkih letih ne samo podvojila, ampak celo Češkoslovaško ministrstvo prosvete je v zvezi is finančnim ministrstvom izdalo pose» ben zakon, ki predvideva učiteljstvu narodnih šol posebne doklade za Božič, oziroma Novo leto. Ta zakon je izšel dne 14. oktobra 1930. Točka 144. imenovanega zakona pravi, da dobi vsak učilbelj za Božič 70% priboljška od svoje redne plače. Poglejmo si sedaj, koliko ima tamkajšnje učijteljstvo mesečnih prejemkov v češkoslo» vaških kronah, ki sem jih v drugi koloni pre» vedel na našo dinarsko valuto koliko je do» bilo božičnega priboljška in koliko isti, znaša v dinarjih. (Kakor bo vsakomur jasno je raz» predelnica urejena po položajni, stopnji). Plača: 70% doklada: 750 Kč 1275 Din 525 Kč 890 Din 900 „ 1530 „ 630 „ 1070 „ Splaltse vesti. — Naša križeva pot. Zahteve naroda in države, katerim mora danes učiteljica) zado» stiti, so se malo da ne podvojile v primeru s preteklostjo. Nekdaj, ko si dovršit svoje ure v učilnici, si bil prost, le da si se pripra» vil za pouk prihodnjega dne in popravil spisne naloge. Nikdo te ni vezal na kako iz» venšolsko udejstvovanje, ako nisi tega storil po svoji popo noma prosti volji ali iz nagona, koristiti dobri narodni stvari ali iz želje po razvedrilu. Geslo je bilo: Učitelj(.ka) posve» čuj vse svoje sile šoli, torej vzgoji in pouku. Časi so se izpremenili, ž njimi obraz in dih sveta in naloga učitelja(ice) je postala isto» važna skoro da izven šole, kakor v učilnici. Danes t>e smatrajo nekako za mrtvo vejo, ako ne sodeluješ ponajveč še kot inicijator, oziroma pobornik pri tem ali onem društvu. O izvenšolskem delovanju učiteljstva morajo voditi nadzorniki celo posebno rubriko, ozi» roma v kvalifikacijski poli. Ne najdeš dru» gega stanu, ki bi bil enako vprežen in v službi sko.ro dan in noč. Popolnoma prizna» mo in uvidimo nujno potrebo, da žrtvuje učitelj(ica) svoje moči in. sposobnosti tudi iz» ven šole v duševni in gospodarski podvig na» roda in države posebno na kmetih, ko mno» gokje ni od drugih strani nobene tosimeirne odpomoii, dasi ne bo nikdo zanikal, da je predpogoj učiteljevega uspeha v učilnici mir in zbranost duha. Priznati je tudi treba, da je danes v lastni samostojni državi vsako prosvetno delto eminentino nacionalno delo za državo ker čimbolj dvignemo nivo poedinca, tem višji bo nivo države. Da pa ohrani uči» telj(ica) tudi ob sodobnih izvenšolskih obre» menitvah prepotrebno' dušno ravnotežje je nujno potrebna uvidevnost in opora merodaj» nih činiteljev. Brez varne potne palice v opo» ro lahko omaga in obupa. Prosim, vsi prizna» mo eminontni domovinski pomen prosvetnega resnejših in najsmešnejših Vlogah. Dvakrat na teden sem vodil vaje. Po vaji sem peljal ves odsek na liter vina, dva dni sem bil nato bolan — ob nedeljah nastopal. Izračunajta: to da 5 dni na teden kulturnega dela. No, pa se nisem pritoževal, kajti bil sem prepričan, da sem pokazal ljudem pravo kulturo, da sem jim ublažil čuvstva, omehčal srca in jih so» cialino usposobil za bodočnost. Težko je bilo slovo ob misli: kaj bo sedaj z njimi. Kdo j:h bo vodil po začrtani poti. No pa čas je dober zdravnik. Po šestih mesecih bivanja tu sem se umiril. Pa trčim zadnjič — teden dni je tega — v predsednika mojega nekdanjega dramatičnega odseka. V srce me je zbodel spomin na vse lepe družabne večere, ki sem jih užival z njim in solze so mi stopile v ooi, ko sem se spomnil njegovih genljivih besed pri poslovilnem večeru. Podava si roke, oba vesela svidenja. »Kako je sedaj pri vas? Kaj je is kultu» ro?« je moje prvo vprašanje. Pa mi smeje odgovori: »Eh, dolgčas je pri nas! Odkar ti ,afen več ne giuncaš po odru' je dolgčas!« Tako mi je odgovoril in s tem je tudi konec moje povesti!« »Kje je tu poanta!« se začudi France. »Kaj hočeš s tem?« vprašam jiaz. »To,« de Tone, »da je kako delo dobro in slabo obenem. Če ga zgrabiš na pravem koncu je dobro, če na napačnem, pa slabo. In pa še to: da je dobro le tisto, kar je pre» izkušeno...« J. Ribičič. potrojila. Samo par let smotrenega organizi» ranega d0Îa nas vseh breiz Vsiakoi izjeme pa bomo imeli oba cjomova. Nekateri menijo, da bi se s sedanjim premoženjem obeh domov, že lahko pričeto z zidanjem prvega. A pri, današnjih razmerah ni misliti na tako združitev kapitala in bi se tudi ne mogla doseči. Zakaj pirvi bi se mora! zidati, v Ljubljani. Ta pa ne more dati pri se» danjih razmerah nobene zadostne garancije, da bi bilo mogolc'e postaviti še v doglednem času dom tudi v Mariboru, kjer je prav tako in v marsikaterem oziru celo bolj potreberi kakor v Ljubljani. 1 Vsekakor je pa le odobravati, da bode zadevo naših domov razpravljali širši sosvet Dolžno,sjt predsednikov pa je, da se v ta vprašanje poglobijo ter iščejo potov, ki nas čimpreje privedejo do cilja. —ski. 1050 Kč 1785 Din 735 Kč 1240 Din 1200 .., 2040 „ 840' „ 1420 „ 1350 ,. 2295 „ 945' ,. 1500 „ 1500 „ 2550 „ 1050 „ 1750 „ 1650 „ 2800 ., 1155 „ 1960 „ 1800 .. 3000 ., 1260 „ 2100 „ 1950 „ 3300 „ 1365 „ 2300 „ 2100 „ 3500 „ .1470 „ 2450 2300 „ 3900 „ 1610 „ 2700 ., Opomniti moram, da upravitelji niso bili zadovoljni s tem priboijiškom, marveč so za» htevali večje bonitete od učiteljstva. Končno so se pa le zadovoljili, ker upajo, da jim bo njihova zahteva drugo leto uspela. Tudi- uči» teljstvo HI. kategorije je dobilo priboljšek in to od 450 Kč (750 Din) nadalje. »Česky uCitel«, štev. 17. — V (Pragi ,dne 4. decembra 1930. Upajmo, da se bomo za prihodnji božič radovali skupno s češkoslovaškimi tovariši'?! dela. To je ščit svetosti žara domovinske lju» bežni in obrambne moči, pa narodno brat» skega 'spoznavanja strpnosti in sloge. Uči» teljstvo se tega dobro zaveda in mu posveča rade volje svoje sile v jasni polet. AH poma» gajte učiteljstvu, da ne omaga in ne obupa. Ne zahtevamo nič druizega, kakor da se nas pri prejemkih ne zapostavlja, ampak da se nas enako upošteva, kakor druge stanove z enakoletnim študijem. Prosim, poslušajte, ker vse delo med narodom nas sili, da trosimo denar, ki bi ga sicer ;ne: Poslušal sem zaseb» no posvetovanje učiteljic mladih Sokoiic. Nekatere so se pripravljale v sokolski vadi» teljski tečaj. »Kroj si je treba nabaviti. Stal bo precej denarja« Druga: »Pa telovadni je tudi potreben; moj Bog, šla bo plača in še več. Treba je napraviti ,puf, ne pomaga nilč!« In učiteljice SokoKce so se razšle žalostnih obrazov v zavesti svoje pičit mesečne plače, cd katere vzame polovico kosilo in večerja »brez ktruha«. gostilna, poleg tega pa se je treba zadovoljiti za zajtrk in j'užino z — nič... Seve smo učitelji še na slabšem, ker nas živ» ljenje še bolj pritegne k izven,šolskemu delti. Za kar poles dela moramo trositi često lasten denar. — Obdravski učitelj. — Članek »Narodni učitidlj«, ki ga je na» pisal tovariš v božični številki, dnevnika »Ju» goslovan«. je zbudil v meni nebroj spominov. Čakal sem, g. urednik, da se morda kdo dru» gi oglasi, a ker se ne, dovolite meni, da podam pan spominov, ki mi jih je vzbudil) članek. Četudi je že pozno, je prav, da jih vzbudimo: Narodni u itelj, kdaj se je že prebudil v na» ših srcih, v srcih našega stanu! Z 'narodom je rastel slovenski narodni učitelj! Bil1 je ubog, teptan lačen in zaničevan, kot je bil njegov narod v tuji državi. Vse j,e pretrpel s svojim narodom, vse preživel z njim, bil mu je pravi učitelj, pravi vzgojitelj. Narodni učitelj, ko» 'iko se je zahtevalo od tebe! V časih ko so vsi stanovi z malimi izjemami klonili in se hote ali nehote 'udinjali mačehovski Germa» niji>, si ti stal z narodom ramo ob rami, širil si v njem 'narodno zavest1, boril se z njim, pe» hal in stradal... Vse nadloge vse boje, tudi strankarske si boril in dobojevali? svojim na» rodom. V dobi ko je narod najbolj potrebo» val svojega učitelja, je bil ta njegov učitelj najbolj preganjan in ponižan. Bivša Kranjska, ki je bila tedaj edina kompaktna slovenska pokrajina, je najslabše plačevala svojega uči» Celja — od tedanjih Avstro;Ogrskih pokrajin. Materijalnim udarcem, so seveda sledili še moralni tako silni, da jim je edino pravi na» rodni učitelj mogel biti kos. Boril se je in zmagal! S svojim narodom je učakal dan osvobojenja, dan odrešenja v svoji lastni dr» žavi. Žal pa, da so se v svobodi pojavili ljudje, »voditelji naroda«, neodgovorni sebi in narodu, ki niso dali narodu, kar je priča» koval. Deset let tavanja, deset let brezplodne borbe, deset let slepomišenja je moral pre» našati naš živelj in tz njim njegov narodni učitelj. Vse je prenašal, vse pretrpel, ker je upal na boljšo bodočnost. Z veseljem smo po» zdravili vsi narodni učitelji prelom z zabloda» mi, pričakujoč, da je z njim dan,a boljša bo» dočnost našemu narodu. Brez poziva smo se že davno odzvali vsi, veliki misli dela in delu z narodom za narod, v slogi za skupen do» brdbit velike naše domovine. Z radostjo in vso požrtvovalnostjo bomo delali v novem pravcu in programu. Veliko dela nas še čaka, a vsemu temu delu bomo kos, ker smo pre» pričani, da bomo z njim koristili narodu in državi. Vemo, da je v tem inaša bodočnost in da si priborimo le tem potom mesto in polo» žaj, kot ga je naš stan že davno zaslužil v naši domovini. — Narodni Ulitelj. Češkoslovaški učitelji so prejeli m Božič 70°/odoklado k svoji plači. Naša „Učiteljska domova44. 1. februarja 1931. v vseh prostorih Trgovskega doma I. UČITELJSKI ZABAVNI VEČER. — Z iozirom ¡na današnji uvodnik prosi» jjio čim prej od vseh onih poznanih in nepoi znanih gospodarskih delavecv^učiteljev, da nam pošljejo kratka poročila o svojem delu v tem pravcu. Potrebujemo nujno v statistič* ne in dokumentarične svrhe. — Opozorilo. Izviršni odbor UJU poziva vse učitelje, ki so dovršili učiteljišče v šol» skih letih 1913./14. in 1914./15. in so morah zaradi odsluženja kadrovskega roka k voja* kom, a po odslužitvi istega niso bih zaradi vojne takoj nastavljeni za učitelje, marveč šele po končani vojni, vsled česar jim ni pri* znano gotovo število let, da mu takoj javijo: 1. kedaj so bili prvič nameščeni za učitelje, 2. kedaj so bili razrešeni in 3. kdaj so bili ponovno nameščeni. — Prizadeti naj takoj pošljejo poveirjeništvu zadevne podatke, da jih pošlje izvrišnemu odboru UJU. '— ¡Pover* jenrštvo UJU — Ljubljana. — Za nečlane UJU, ki prihajajo in se obračajo za intervencije na pOvelrjelništvo. Predsednikom in tajnikom okrajnih učitelj* skih društev! V poslednjem času smo utgoto* vili, da se obračajo na poverjeništvo za razne intervencije in pojasnila tudi nečlani. Zato Vas prosimo, da nam takoj pošljete imenik neorganiziranega učilteljstva ki je na ozem* lju Vašega društva, kakor so to storila neka* tera društva že sama. Od organizacije naj ima le članstvo kdrist! — Po(Ver}enišf!vo. — Kmetsko in gospodinjsko=nadalj^val= ne šole dobe brezplačno posamezne številke »Sadjarja iin vrtnarja« za stlrokovno čtivo v teh šolah. Enako se pošljejo Itudi šolskim upraviteljstvom narodnih šol. Za vsakih 10 izvodov je poslati znamko za 1 Din za pošt* nino. Naročniki naj spor oče koliko enakih številk žele za skupno čitanje. Listi se bodo pošiljali iz najstarejših in najnovejših letni* kov dokler bo zaloga. — Prvi učiteljski z:abavni večeir s plesom, ki ga priredi Učiteljski pevski zbor UJU, se bo vršil 1. februarja ob 20. uri v Ljubljani v vseh prostorih Trgovskega doma (Simon Gregorčičeva ulica). Vsio prireditev ima od* bor v lastni režiji in 'bodo v paviljonih sode* Iovali tovariši in tovarišice iz Ljubljane in okolice (Moste, Hrušica itd.), kar je tudi jamstvo za dobro postrežbo. Vstopnice à 10 Din si rezervirajte v Učiteljski knjigarni. Obleka promenadna. — Studiranje učiteljev na univerzah. V zakonu o univerzah je določba, da se smejo učenci učiteljišč z odlično ali prav dobro opravljenim izpitom zrelosti ali učiteljskim diplomskim izpitom po odločbi sveta filozof* ske fakultete sprejeti za redne slušatelje fi* lozofske fakultete, toda samo za pedagoško skupino predmetov brez pravice prehoda na druge skupine in fakultete. To določilo velja zaključno s šolskim letom 1940.741. Z ozirom na to zakonsko določilo so sc obračali absol* ventje učiteljske šole. katerih zrelostna izpri* čevala niso izkazovala prav dobrega uspeha po določbah ;ki so bile merodajne takrat, ko so se jim izdala zrelostna izpričevala, na fi* lozofske fakultete, da se jim dovoli inskirip* cija kot rednim slušateljem. Starejša srednje* šolska izpričevala na srednjih šolah Dravske banovine izkazujejo namreč naslednje ocene učnega uspeha: odlično, hvalno, povoljno (dobro), zadostno, nezadostno; nezadostno je negativen red, ostali pa so pozitivni redi. Sedanja srednješolska izpričevala pa izkazu* jejo naslednje ocene: odlično, prav dobro, dobiro, slabo nezadostno; prvi trije redi so pozitivni, zadnja dVa pa sta negativna. Pri* stojna oblastva so zaradi tega zaprosila mi* nistrstvo prosvete za principijelno odločitev, ali se sme ocena »zadostno« v starejših sred'* nješolskih izpričevalih smatrati za enakovred* no z oceno »dobro« v sedanjih naših srednje* šolskih izpričevalih. Na to vprašanje je mini* strstvo prosvete pod S. n. br. 37.320/30 odlo» čilo: a) da se ocena »zadostno« v izpričevalih strokovnih srednjih šol kakor tudi ocena »povoljno« po starih zakonih ne morejo iz* enačiti z oceno »dober« po novem zakonu; b) da v vseh drugih nejasnih primerih o vired* nosti ocen odloča edino ministrstvo prosvete. — Na zadevo se še povrnemo. — Vsem civilnim in vojaškim upokojen* cem! V izogib nepotrebnih 'reklamacij jav* lja Dravska finančna direkcija v Ljubljani civilnim in vojaškim upokojencem svojega področja, da se jim bo v smislu razpisa fi» nančnega ministrstva z dne 24. junija 1930., broj, 83.570/IÎ. odkupnina za osebno> delo za leto 1931. (kuliuk) odtegnila od februarske pokojnine. Kuluk znaša tridnevno pokojnino, to je eno desetino^ mesečnih pokojninskih prejemkov brez dlraginjskih doklad. — »Gremo "v Korotan«. Čitanka o Koro» ški za mladino. Priredil Rudolf Wagner. V spomin na desetletnico plebiscita na Koro* škem je izdala »Slomškova družba« v Ljublja* ni knjižico za mladino o Koroški. Knjižica obsega popis slovenskega dela Koroške, njen zgodovinski pregled, popis slavnih koroških Slovencev, razne Koroške pravljice in pripo* vedke, črtice iz življenja na Koroškem, slike o bojih za Koroško, narodne Koroške pesmi m uganke. Knjiga je za mladino zelo posre* ceno sestavljena in jo bo mladina radi pestre vsebine gotovo rada čitala. Posebno je treba omeniti, da je knjiga opremljena z lepimi sli* kami in ilustracijami. Dobro bo knjiga služila zlasti pri pouku zemljepisa, zgodovine in na* rodnega jezika. Zato ne bo smela manjkati v nobeni šolarski in učiteljski knjižnici. Knji» ga obsega 88 strani in stane 20 Din. — Zbirko Koroških spominov priporočamo, da se jo razširi v čimvečjem številu med mladino, ketf je delo zelo posrečeno in v vsakem oziru pri* poročila vredno. Spominja/mo se ob vsaki priliki učiteljskih domov v Ljubljani in v Mariboru! — Nova tiskovina. Učiteljska tiskarna je pravkar založila novo tiskovino »Tabela za izračunavanje odstotkov šolskega obiska«, na kar opozarjamo zlasti vodstva obrtnih na* daljevalnih šol. Tiskovina stane 2 Din komad. Mladinska Malica. — Iz uprave. Ta teden se razpošilja 4. številka »Našega roda« na vse one šole, ki so naročile in prejele tretjo številko, in sicer v istem številu kakor v decembru. Ob tej pri* ložnosti prosimo tudi one naročnike, ki narrt za tretjo številko še niso poslali svojih na» kazil, da store to nemudoma, ker se je sicer bati, da bo ta zamuda vplivala zelo kvarno na vse nadaljno naročevanje v tekočem šol* skem letu. Ker imamo v zalogi še vse letoš* nje številke, zato sprejemamo še vedno na» knadna naročila ter je s tem omogočeno tudi zamudnikom, da dobe koncem leta knjige Mladinske Matice. —i Napredovali so učitelji(lce): V II./3. skupino: Naberaj Danilo, Vončina Josip, Do» linar Zdenka, Brandsteter Marjeta, Kušar Ana, Kreiner Helena z 10%, Konečnik Milena, Ju» stin Cirila, Hrast Natalija, Strmšek Vekosla» va; v II./4. skupino: Izlakar>-Rojc Olga, Perčič Angela, Majerhold Marija, Amalietti Vikto* rija, Novak Ana Marok Marija, Hauptman Zora, Škufca Jožefa, Rus Stanislava Skergoit Karel, Škilar Josip, Zorjan Justina, Zupančič Josip, Slapšak Stanislava, Remic»Vrabič Pav* la Košmerl Vinko, Godec Alojzija. Gruden Danica, Berce Vladimir, Engelman Vladimira, Hladnik Julija, Gostinčar Danica, Vaupot Mihaela, Jerše Danijela; v III./2. skupino: Špan Eladija. Učtidiski pevski zbor UJU. —pev. Ob priliki pevskega tečaja 1., 2. in 3. februarja nastopi zbor s par točkami na zabavnem večeru, ki se bo vršil 1. februarja v vseh pirostorih Trgovskega doma. Tekom tega tedna sprejmete okrožnico, ki jo točno prečitajte in se ravnajte po njej. Točna ude» Iežba. je vsem neobhodno potrebna! — Od* bor. Stanovska organizacija UJU Iz poverjeništva UJU. VABILO na sejo širjega sosveta UJU — poverjen ništvo Ljubljana, ki \bo 1. februarja 1931. v risalnici državnega moškega učiteljišča v Ljubljani. Začetek ob 8. uri \zjut raj. Dnevni red: 1. Otvoritev po poverjeniku in ugo* tovitev sklepčnosti. 2. Poročila ifunkcijonurjev. a) tajnika, b) blagajnika, c) urednika. 3. Učiteljska gospodarska )posloval* niča. 4. Učiteljska domova v Ljubljani in Mariboru. 5. Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic. 6. Pevski zbor UJU. 7. Banovinska šolska razstava. 8. Samostojni predlogi. 9. Slučajnosti. Opomba: Člani širjega sosveta so vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev, odnosno njih namestniki in vsi člani ožje* ga sosveta. Sejo smo sklicali izjemoma v* Ljubljano zaradi zabavnega \večera, ki ga priredi pevski zbor JJJU istega dne zve* čer v dvorani Trgovskega doma v Gre* gorčičevi ulici. — iSamostojne predloge pošljite poverjeništvu do 28. januarja t. L, ker se na pozneje došle ne bomo ozirali. Udružen je jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništva Ljubljana, \dne 12. jan. 1931. Josip Kobal, s. r., tajnik. Andrej Skulj, s. r., poverjenik. Si društev : Vabila: = ORMOŠKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO bo zborovalo dne 7. februarja t. 1. v Ormožu. Začetek ob 9. uri. = ¡UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BRE* ŽIŠKI SREZ bo zborovalo v soboto, dne 7. februarja 1931. ob 10. uri v osnovni šoli na Vidmu. Na vzporedu je med drugim hospi* tacija v poizkusnem razredu delovne šole (tov. Bitenca iz Leskovca) in druge aktualne stanovske zadeve. Polnoštevilne udeležbe pričakuje — odbor. Poročila: + PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 15. decembra v Ptuju. Situacijsko poročilo: Število učiteljstva v okraju 165, število članstva v okraju 145, šte* vilo članstva udeleženega na zborovanju 79, t. j.' 54-48%. Tov. predsednik otvori zborovanje, po* zdravi navzoče ter došlega referenta banske uprave za kmetijsko nadaljevalno šolstvo g. prof. Krošlja. Dnevni ired se spremeni v toliko, da je prva točka refera't o kmetijsko*nadaljevalnem šolstvu. G. referent oriše najprej našega kme* ta, ki je temeljni steber vsake države. Sve* tovna gospodarska kriza je spravila državo tja, da so se jéle zanimati za kmetski stan. To zar^manje se izraža Imed drugim z usta* navijanjem kmetijsko*nadaljevalnih šol. G. referent primerja to šolstvo različnih držav. V nekaterih državah je pohajanje teh šol obvezna, drugje ne. V nekaterih državah se sprejemajo učenci s 14. letom, drugje med 16 do 18 letom. (Pri nas se zahteva, da je fant s'tar 17 let. To šolstvo naj vodi osnovnošolsko uči* teljstvo. Tečaji se vrše v zimskih mesecih. Določeno je število ur za kmetijsko nadalje* valno išolstvo in ,za gospodinjske tečaje. Za slednje je treba večje število ur. Učni pripo* močki se dobe brezplačno od banske uprave, tako tudi inventar za gospodinjsko nadalje* valno šolstvo. Učni načrti so izdelani pri ban» ski upravi. Ustanove to šolstvo krajevni činitelji, dovoljuje ga pa banska uprava. O delovanju v teh tečajih naj se piše v časopisih, tudi v dnevnike. V Dravski banovini je 'to šolstvo precej razvito. Prednjačijo šole celjskega in v zad» njem času tudi ptujskega okraja. Tov. predsednik se g. referentu iskreno zahvali za temeljit in obširen referat ter otvo* ri debato v katero so posegali tovariši: Jan* čič, Jurančič, iMervič Dora, Lešnik, Rusjan, Jančič Alojzija, Majer. Škodlar in Šestan, ki poudarja, da se učiteljstvu nudi zopet novo torišče, kjer lahko vzgaja zavednega Jugo* slovana. Tov. predsednik nato pozdravi šest tova* rišic, ki so nanovo pristopile društvu, ter poda situacijsko poročilo. Govori najprej o seji izvršnega odbora v Beogradu, ki je danes samo eksekutiva širjega izvršnega odbora, v katerega so odšli vsi poverjeniki. Poslovanje centrale se je preuredilo. Pravila Udruženja še niso potrjena. Naposled govori o domačem poverjeni* štvu, ki je najbolj agilno v državi. Spori, ki so se pojavljali med posameznimi društvi in poverjeništvom, se polagoma likvidirajo. Kritični časi zahtevajo slogo v učiteljskih vrstah. Organizacija bo imela ugled in moč samo tedaj, če je kompaktna. Veliko neprilik prizadeva učiteljstvu dajatev stanarine in kuriva po občinah. Ta zadeva je vzela učiteljstvu ves ugled1 med na* rodom ga osovražila ter v mnogih slučajih prikrajšala na mesečnih prejemkih V debato, ki se je otvorila po poročilu, so posegali tov.: Jančič, Jarc, Erženjak, Ma* jer, Križaj, Jurančič, Šestan, Jančič Alojzija, Lovrec, Rusjan nadzornik iGorup, Majcen in Trobiš. Več ali manj so vsi govorili o rakrani učiteljstva, stanarini in kurivu. Tov. Jančič želi, da se odbor društva za» vzame za vsa sporna vprašanja 'ter posreduje na inerodajnih mestih. Tov. predsednik za» hteva pismene pritožbe, na podlagi katerih bo odbor sklepal. Pri slučajnostih se oglasi tovarišica Škod* lar ter popravlja zadnje poročilo v toliko, da je želela metodičnih predavanj pri zborova* njih iriime takih o delovni šoli. Referat 'tov. Čokla o nastopu službe, se zaradi pozne ure preloži na prihodnje zboro* vanje, katerega datum naj določi odbor. V februarju se bo vršila v 'Ptuju higijen* ska razstava, katere naj bi se učiteljstvo ude* ležilo. D. L. Šesian, t. č. preds. Kaukler, t. ič. tajnica. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUB* LJANSKI SREZ — zahodni del je zborovalo dne 13. decembra 1930. v Ljubljani. ) Učiteljstva v tem delu sreza je 138, vela* njenih je 133, navzočih je bilo ,112, t. j. 85%. Tovariš predsednik poda situacijsko po» ročilo obenem s poročilom o zadnji seji šir* šega sosveta. Poroča nadalje, da sta bila dva člana odbora premeščena v drugi srez. Z vzklikom sta bila izvoljena na njih mesta to* varišiea Lenarčič*Vadnjal ter tovariš 1. Mih* 1er. Tovarišica Ang. Vode je predavala o te* mi: »Pouk manjnadarjene dece«. Dobro pod* prta s strokovnimi izkustvi, je predavateljica v temeljito zasnovanem predavanju podala smernice o me'todi pouka manjnadarjenih otrok, poudarjajoč individualistični princip tega pouka. Članstvo je njenim izvajanjem sledilo z velikim zanimanjem ter ji ob koncu prisrčno aplavdiralo. Predsednik opozori članstvo na redno plačevanje članarine. Sklene se tudi črtati iz imenika vse tiste člane, ki za pre'teklo leto še niso plačali članarine. Članstvo izrazi že* ljo, naj bi se na prihodnjem zborovanju pre* davalo o kmetijsko nadaljevalnih šolah. Pred* sednik opozori še, naj člani podpirajo »Pro* sveto« s članki o prosvetnem delu med naro* dom, nakar zaključi zborovanje. S svojo navzočnostjo je počastil zboro* vanje tudi sreski načelnik g. dr. Andrejka, ki je v svojem nagovoru prisrčno pozdravil navzoče, želeč jim mnogo uspeha. Lovše, t. č. preds. Josip Terpin, t. č. tajnik. Državni grb Jugoslavije. Tak grb, v velikosti 45 X 54, v lepih pra* vilnih barvah, na trdem kartonu je založil Učiteljski dom v Mariboru i'n stane s pošt* nino vred 20 Din. Nobena šola, noben urad, nobeno sokol« sko društvo, nobena čitalnica in drug javen lokal naj ne bo brez tega grba, ker je grb okusno izdelan, da je za okras vsaki dvorani, vsaki sobi. Naroča se pri »Učiteljskem domu« — Studenci pri Mariboru. Ministrstvo prosvete ga je na podlagi priporočila Glavnega pro* svetnega sveta in umetniškega oddelka pri* poročilo z odlokom O. N. br. 43, 8. julija 1926. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SODNI OKRAJ ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 13 decembra 1930. v Žužemberku. Navzočih je bilo 23 članov, t. j. 76%. Zborovanje je otvoril predsednik Meri var ter poročal o seji širšega sosveta, ki se je vršila 18. oktobra v Ljubljani. Tam so se pretresale važne stanovske zadeve: 1. pisanje našega glasila »Učit. Tovariša«; 2. sodellova* nje učiteljstva pri gospodarski poslovalnici; 3. naš mateirijalni položaj. Zborovalci so za* nimivo poročilo z odobravanjem sprejeli. Nato je predavala tov. Anica Terpinova iz Doberniča o pouku risanja na osnovni šoli. Skrbno in z veliko ljubeznijo sestavljeno predavanje je želo obilo pohvale in priznanja. Predavanje za prihodnje zborovanje se« stavita tov. Irma Birumatova in tov. Milan Otrin o rokotvornem pouku in deških ročnih delih. Tov. predsednik predlaga, naji zbere vsa* ka šolfi našega društva snov za domoznanstvo svojega šolskega okoliša. Iz vsega tega zbra* nega materijala bi se napravilo potem skupno predavanje o domoznanstvu našega sodnega okraja kair bi bilo zelo koristno za poučeva» nje tega predmeta. Ker se nihče veJ ne oglasi k besedi, za» ključi tov. predsednik lepo uspelo zboro* vanje. Fr. Mervar, Rafalela HroVatoVa, t. č. preds. t. č. tajnica. + LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 9. novembra m. 1. v Mest* nem domu v Ljubljani. Statistika: Navzočih 80 članov, t. j. 78%. Na novo sta vstopili tovarišici Danica Mer* cina in Vozelj Marija. ! Situacijsko poročilo: Tov. predsednik otvciri zborovanje s tovariškim pozdravom na vse, posebej še pozdravi noVo vstopivši tovarišici, nakar obravnava došle dopise od poverjeništva. Glede dajatve kuriva se raz» vije vsled konkretnega slučaja daljša debata, ki jo zaključi predsednik sklicujoč se na za* kon, ki je veljaven za vse občinske odbore brez izjeme in kjer se tega ne zavedajo, jih treba stvarno poučiti, da je zakon zakon! Nato predava tovarišica Vodetova .»O nalogah in delu učiteljic« in tozadevni vzgoji. Poudari, da se delo učiteljic v izvenšolskem delu v marsičem razlikuje od dela tovarišev ter da je potrebno zato. da se združujejo to* varišice v svrho reševanja izključno ženskih vprašanj. V debati s tovariši je pojasnila pre* davateljica, da taka združevanja učiteljic ni* so v nikakem naspirotstvu s skupno stanov* sko organizacijo, katere člani so skoro vse tovarišice, tako da tvorijo precejšnjo večino v isti. Ravno v skupni organizaciji in s skup* nim delom si morejo tovarišice izbojevati popolno enakopravnost. Naslednja točka je bila predavanje univ. prof. dr. Ozvalda »O pomenu družinskega življenja za vzgojo«. G. piredlavatelj je pove* del zborovalee v duševno poglobitev in opa* zovanje družine in nje vpliva na človeka nek* daj in danes, ko je priavo družinsko življenje že tudi pri nas — bela vrana Zaradi aktu* alnositi teme prosi tov. predsednik g. preda* vatelja, da objavi svoje predavanje v »Po* potniku«, kar mu ta tudii obljubi. Nato poda tov. Rostohar zelo informa* tivno poročilo o seji širšega sosveta. Tovarišica tajnica poda poročilo s kon* gresa N. Ž. S. o reformi pouka ženskih roč* nih del na narodnih šolah, nakar se debata o predmetu preloži vsled pozne ure na pri* hodnje zborovanje ter se zboirovanje za« ključi. i ' M. Pelko, t. č. predis. Verščaj Z., t. č. tajnica. Ali naročaš šolske potrebščine potom UČITELJSKE GOSPODARSKE POSLOVALNICE? Tudi Tvoje naročilo pri UGP pripomore, da pridemo čimpreje do Učiteljskih domov! + VRANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 16. decembra 1930. v .osnov» ni šoli1 na Gomilskem. Predsednik tov. Jarih je uvodoma pozdra=> vil navzoče tovariše in tovarišice, zlasti no» vega tovariša Lada Kneisla. Prečital je ,po* slovilna pisma tovarišev(ic), ki so bili preme* ščeni, nakar je otvoril zborovanje. Statistika: V društvu je včlanjenih 33 to* varišev(ic), navzočih je bilo 22, obisk je torej znašal 66'6%. I. Tov. predsednik je prečital zapisnik zadnjega zborovanja, ki se je odobril. II. Dopisi: Obravnavali so se sledeči do* piši: a) Dr. Thuma: Planinstvo, b) Pedagoške vrednote mladinskega gibanja, c) UJU pov. Ljubljana hr. 357/30*31, 14. decembra 1930. Regulacija plač. d) UJU pov. Ljub.jana »Pro* sveta«, e) UJU pov. Ljubljana br. 282/30*31 z dne 28. oktobra 1930. f) Zapisnik gremija trgovcev v Ljubljani z dne 29. sept. 1930. g) Učit. dom Maribor z dne 4. decembra 1930. Znižanje članarine, h) UGP br. 392/30*31. i) Preds>. odb. učit. kmei. nad. šol Gosak — Ustanavljanje kmetijsko*nadaljevalnih šol. Sklepi in predlogi: Glede poučevanja ročnih del na učiteljišču je bilo sklenjeno: a) Ženska ročna dela naj se poučuje v vseh petih letnikih in ne samo v II. in II. Isto velja za moška ročna dela. b) Na šolah z več raz* redi naj se nastavi posebna učna moč samo za ročna dela da bi se lit. učitelji malo raz* bremenili in tako imeli malo več časa za iz* venšolsko delovanje, c) Počitniški rokotvorni tečaji naj bodo tudi za učiteljice ne samo za učitelje. Glede ustroja počitniških tečajev za ročna dela zavzema učiteljstvo sledeče sta* lišče: Za podeželske šole je posebno važna go* jatev pletarstva, ščetkarstva in izgotavljanja poljedelskega orodja. Savinjski kmet si je kupoval dosedaj koše, košare, grablje, kosi* ščeta na -sejmih, kar bi si sicer lahko sam doma izgotavljal ob dovoljni ročni spretnosti. Počitniški tečaji naj mimo drugih ročnosti gojijo zlasti prej imenovane predmete. IV. Sledilo je predavanje tov. predsed* nika o praktični državljanski in nacionalni vzgoji v šoli in izven nje. V. Občni zbor se bo vršil 5. februarja 1931. ob 9. uri na Gomilskem. Jos. Jarh, preds. Kneisel Lado, tajnik. —§ Kdo ima pravico na dijaški kadrski rok v vojski in mornarici. (Avtentična inter* pretacija zakona o ustrojstvu vojske po glav* nem prosvetnem savezu.) Glavni prosvetni savez v ministrstvu prosvete je določil, da imajo na podlagi člena 49., odstavek A, točka 1. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice pravico na dijaški rok: A. Diplomirani dijaki univerz, naših in tujih, in visoke ekonomske šole v Za* grebu; B. Vsi dijaki, ki so absolvirali redni stu* dij z višjim tečajnim ali sklepnim izpitom na naslednjih šolah: Umetniška akademija v Zagrebu, sred* nja glasbena akademija v Zagrebu, visoka glasbena akademija v Zagrebu, srednja šola za konservatorij v Ljubljani, visoka šola za konservatorij v Ljubljani, učiteljski oddelek glasbene šole v Beogradu, učiteljski oddelek glasbene šole »Stankovič« v Beogradu, višji akademski tečaj umetnosti v Beogradu, uči* •teljski oddelek umetniške šole v Beogradu; vse gimnazije v kraljevini Jugoslaviji, vse 'realne gimnazije v kr. Jugoslaviji, vse realke v kraljevini Jugoslavije, vsa učiteljišča v kraljevini Jugoslaviji, vsa bogoslovja v kraljevini Jugoslaviji, in sicer pravoslavna bogoslovja v Bito^ju, Prizrenu, Sarajevu, Sremskih Karlovcih m Cetinju; katoliška bogoslovja v Djakovu, v Dubrovniku, )Makarski Mariboru, Mostarju in Sarajevu; centralno katoliško bogoslovje v Splitu, frančiškansko bogoslovje v Sarajevu, dalje krimski kadetski korpus v Beli Crkvi, rusko*srpska gimnazija v Beogradu, frančiš* kanska gimnazija v Banji Luki in v Jajcu, zasebna nadškofijska gimnazija v Beogradu, zasebna novobečejska gimnazia v Novem Bečeju, zasebna gimnazija v Otoku, velika medresa kralja Aleksandra I. v Skopi ju, se* rijatska gimnazija (šerijatska sodna šola) v Sarajevu šola ruskega kadetskega korpusa v Sarajevu, šola donskega kadetskega korpusa v Groždu, zasebna škofijska gimnazija v Št. Vidu pri Ljubljani, frančiškanska gimna* zija v Sinju, v Travniku, na Širokem Bredu. državna strokovna obrtniška šola v Livnu, v Tuzli, na Sušaku, v Osijeku in Korčuli, dr* žavna trgovska šola v Vinkovcih, Pančevu, Osijeku, iSplitu, Kotoru, Tuzli, Celju, Ljub* ljani in Mariboru, vojaško obrtna šola v Kra* gujevcu, državna trgovska akademija v Nišu. v Zemunu, Pančevu, Beogradu, Vel. Bečkere* ku, Novem Sadu, Osijeku, Zagrebu, Sušaku, Ljubljani, Mariboru, Splitu,. Dubrovniku, Sa* rajevu, Brčkem, Skoplju Virovitici in Podgo* rici; državna pomorska akademija v Bakru, Dubrovniku in 'Kotoru; državna srednja teh* nična šola v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu; državna strojna šola pri pomorski akademiji v Bakru; državna srednja poljedelska šola v V.aljevu, Bukovem in Križevcih; državna poštno*brzo* javna šola v Beogradu (ki je obstajala do 17. julija 1926.), in državna prometna želez* niška šola v Beogradu. C. Pravico na odložitev dijaškega roka imajo dijaki odnosno učenci vseh gori naštetih šol, če so pri rekrutiranju v vojsko redni dijaki šol. To interpelacijo je odobril minister za prosveto. —§ Interpretacija čl. 2. odločbe o draginj* skih dokladah iz leta 1924. Kraljevska banska v prava Dravske banovine je izdala naslednjo okrožnico: Na tukajšnje vprašanje, naslov* ljeno na ministrstvo za notranje posle z dne 11. julija 1°30., I No. 6444 kaj je razumeti pod krajem službovanja v smislu čl. 2. od* ločbe o draginjskih dokladah iz leta 1924. je ministrstvo za notranje posle z razpisom od 10. septembra 1930., br. 48 109/III. dostavilo sledeče pojasnilo ministrstvu financ: Mini* strstvo financ kraljevine Jugoslavije splošni oddelek št. 42.420 — 16. avgusta 1930. - Beograd. Z razpisom D. R. br. 126.297 z dne 6. oktobra 1928. je pojasnjeno, kaj naj se razu* me v odlokih ministrskega sveta D. R. br. 42.300/24 in D. R. br. 107.201/24, pod krajem službovanja, odnosno stanovanja. To pojas* nilo je bilo potrebno zaradi tega, ker nave* deni predpisi niso vsebovali pojma »kraj službovanja«. Ker pa je v 3. odstavku čl. 2. Uredbe o povrnitvi potnih in selitvenih stroškov državnim uslužbencem z dne 8. mar* ca 1930., štev. 13.400 ugotovljeno, kaj naj se razume pod krajem službovanja, naj se 'ta odredba uporablja analogno tudi pri tolma* čenju odloka ministrskega sveta D. R. br. 42.300/24, odnosno D. R. br. 107.201/24 ne ozi* raje se na razpis D. R. br. 126.297/28, ki je po uredbi o povrnitvi potnih in selitvenih stroškov št. 13.400/1. postal brezpredmeten. Za kraj službovanja, odnosno stanovanja se ima po tem smatrati teritorij mesta, trga ali vasi, v katerem je uslužbenec nameščen, do* deljen na delo ali v katerem stanuje. V slu* čaju spora o teritoriju odloča občinska ob* last. ZALOGA »MLADINSKE »MATICE«. Letnik 1928. »Kresnice« broš. a 6 Din. »Sadjarček« broš. a 7 Din. Letnik 1929. »Kresnice« broš. a 7 Din, vez. a 10 Din. »Rudi« broš. a 7 Din, vezana a '10 Din. »Radio« broš. a 7 Din, vezana a 10 Din. »Začarani krogi« broš. a 5 Din, vezana a 8 Din. Celotna garnitura letnika 1929.: broš. a 25 Din,,vezana a 35 Din. Letnik 1930.: »Kresnice« broš. a 7 Din, vez. a 10 Din. »Vijolica Vera« broš. a 7 Din, vezana a .10 Din. »Pod grajskim jarmom« broš. a 7 Din, vezana a 10 Din. »Mizica pogrni sie« broš. a 5 Din, vezana a 8 Din. Celotna garnitura letnika 1930.: broš. a 25 Din, vezana a 35 Din. »Naš rod« broširan 12 Din, vezan v pol* platno 28 Din, v celo platno 38 Din. Posamezne številke I. letnika »Našega roda« po 1 Din. Šole imajo pri naročilih na knjige »Mla* dinske Matice« 20%, na t»Naš rod« pa po 10% popusta. —k Jos. Pavčič: »Mladina poje«. Za male pianiste. Naš odlični glasbenik, dolgoletni in priznani učitelj*pedagog klavirja, prof. Josip Pavčič, je zbral pod naslovom »Mladina poje« 41 priljubljenih slovenskih šolskih pesemc in jih priredil za klavir (in petje) v najlažjem slogu. To so same znane, zares ljubke šolske pesemce, ki jih mladina veselo prepeva v na* ših narodnih šolah. Hej, sedaj jih šolska mla* dež ne bo le prepevala, marveč jo bodo mlade součenke*pianistke in mladi součenci*pianisti kaj radi spremljali na klavirju. Saj je klavir* ska priredba jako lahka in —"kar je vse hvale vredno — skoro vsaka nota ima s številko označen prstni red. Zato je ta zbirka poleg vsake 'klavirske šole obenem porabno učno gradivo in posebno primerno tudi za sprem* ljevanje pri šolskem ali domačem pevskem pouku. Veliko prednost zbirki daje dejstvo, Ugodna prilika! Uprava UJU pov. Ljubljana razprodaja svojo zalogo Zvončka in Popotnika Predvojni „Zvonček" letnik (nevezan) a Din 5'—. Povojni „Zvonček" do leta 1928./29. a Din 10 -. „Popotnik" do leta 1928./29. letnik a Din 15—. (Brez poštnine). Ne zamudite te ugodne prilike! da jc tekst vsake '¡pesemce tiskan nad nape* vom, tako da sta oba notna sistema — pod violinskim ključem za desno roko in pod ba* sovskim ključem ;za levo roko — drug dru* gemu bližja, kar omogoča mlademu pianistu note hitreje pregledati in jih lažje citati. Tisk not — na močnem, finem papirju — je čist, jasen in jako razločen. Zbirko, ki je jako pri* merno darilo za razne prilike (godovne, bo* žične in druge praznike), toplo priporočamo roditeljem, klavirskim in pevskim učiteljem, da jo nabavijo svoji deci, ki jo bo kaj hitro vzljubila. Zbirko je tiskala in založila Učitelj* ska tiskarna v Ljubljani. Dobiti jo je za nizko ceno 24 Din v Učiteljski knjigarni v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6. —k Jugoslovanska književnost. Kot 3. in 4. zvezek Prosvetne knjižnice je izdala Prosvetna zveza v Mariboru kratek pregled jugoslovanske književnosti, ki ga je sestavil dr. Fr. Sušnik. Čeprav je knjižica namenjena prosvetnim društvom, vendar bo koristila tudi dijakom meščanskih in nižjih srednjih šol. Obsega 32 strani in velja samo 3 Din. Kdor kupi pet izvodov, plača zanje le 10 Din. Naroča se pri Prosvetni zvezi v Mariboru. OGIASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 59 par. NajmanjSS znesek Din 5"—. lili M kupite najbolj!! pri Fr. P. mil optil ——---asa Ijubljan» — S;*?i trg S. LASTNA TVORNICA SOLSKIH ZVEZKOV v korist „Učiteljskemu domu" v Ljubljani in Maribo:u Cene konkurenčne I Za htevajte cenik! Zaloga vseh šolskih zvezkov, be'ežnic, dnevnikov, skicirk in podkladkov. — Zvezki za okroglo pisavo štev. 1, 2, 3. Notni zvezki. - V vseh zvezLih je le najfinejši pisalni papir. UČITELJSKA TISKARNA ¥ LJUBLJAH3 rota Ugodnost! Daraske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Daraski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din Uifflii U trg 26* Stritarjeva alka 3 Avgust Agnola Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Lnksuzni predmeti. LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478. VELETRGOVINA F. Kónig c E L J E Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in Kr»'"«!«" nov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. Gostilna Ražsm Ljubljana nažabjahušt.3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska, in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe- Premog drva, I. POGAČNIK B0H0R;ČEVA ULICA 5 4 ' -TELEFON ŠT. 2059 Sukno za Sokolski kroj JLERI3A JE V ZALOGI KN3ÍGARNE UČITELJSKE TISKARNE v L3UBL3ÁNI 1. Trubar 2. Vodnik 3. Slomšek 4. Prešeren 5. Levstik 6. Stritar 7. Jurčič 8 Gregorčič 9. Aškerc 10. Tavčar 11. Leveč 12. Erjavec 13 Jenko 14. Cankar 15. Gangl 16. Parma 17 Zupančič 18. Kersnik 19. Maister 20. Finžgar 21. Strossmayer S s O u o N s o K O "-I u O N IJL LL o 61-5 X 47-5 cm. Slike a Din 10'— Okrasite z njimi šolske prostore! Pri večjih naročilih znaten popust! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Savni in odgovorni Bralnik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Bkvlj v Ljubljani, s Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.