VEVŠKI PAPIRNIČARJI O POLLETNEM GOSPODARJENJU
Spodbudno, a tudi obvezujoče
Poslovni uspeh, Jd ga je Papimica Vevče dosegla v prvem polletju letošnjega leta, je spodbuden in nad pričakovanji, vendar pa — reabio gledano — le ni tako dober, da bi vevške papirničarje lahko uspaval, saj jim zagotavlja komaj enostavno reprodukcijo.
Ugotavljamo lahko, da so lepi rezultati posledica visoke pokri-tosti neplačanih terjatev in zmanjšanja izmeta, pa tudi višjih cen na domačem tržišču in padca tečaja dinarja, manj pa posledica stabilizarijskih in varčevalnih ukrepov. Hitreje kot celotni pri-hodek so natnreč naraščala ma-terialna sredstva in pričakovati je, da bodo stroški v drugem pol-letju še poskočili. Prav zato mora biti moto papirničarjev v drugi
polovici leta: varčevati in še en-krat varčevati, kajti v tem so še velike rezerve. Dosledno uresni-čevanje sprejetih stabilizacijskih ukrepov in izboljšanje kvalitete izdelkov sta varčevanju edini porok, da bodo Vevčani po-slovno leto uspešno zaključili — če bodo ob tem seveda uspeli za-držati neplačane terjatve na tako nizki ravni kot ob polletju.
Celotni prihodek v prvem pol-letju znaša 4.458.360 tisoč din in je kar za 93 % večji kot v enakem lanskem obdobju. Tako visokega relativnega porasta celotnega prihodka v Papirnici Vevče niso zabeležili od leta 1979, karpana drugi strani potrjuje dejstvo, da
tudi še niso imeli opravka s tako visoko inflacijo.
Dohodek se je od lanskolet-nega povečal za 100% in je za 29% večji od planiranega. Pri tem so imele zmanjšane nekrite terjatve velik vpliv.
S solidnim poslovanjem v prvi polovici leta so si zaenkrat zago-tovili kratkoročno likvidnost, dolgoročna likvidnost pa je odvi-sna od njih nadaljnjega dela, produktivnosti, rentabilnosti po-
mms
slovanja in možnosti pridobiva-nja investicijskih kreditov. Ker so primorani v nadaljnje investi-cije vlagati zelo visok delež last-nih sredstev, je njih kratkoročna likvidnost kljub ugodnemu po-slovanju lahko ogrožena. Torej jih v danih gospodarskih razme-rah do konca leta čaka še nekaj težkih mesecev.
Omeniti velja, da je bila v prvi polovici leta predvsem uspešna prodaja papirja na domačem trgu, in to tako fizično kot vred-nostno. 17.779 ton papirja so prodali na domačem trgu, precej več, kot so načrtovali. Poprečna prodajna cena doma je znašala 178,50 dinarjev za kilogram pa-
pirja, tnedtem ko so dosegli na zunanjih trgih za premazne pa-pirje v povprečju 95,98 in za kla-sične papirje 66,87 din. Vso ra-zliko cene izvoza je morala pre-nesti domača prodaja, ki je poleg tega ustvarila lep iztržek.
Izvoz, ki je tudi nuja vevških papirničarjev, saj je 60% suro-vin uvoženih, so kljub vsemu morali pospeševati. Vsak mesec so izvozili poprečno 3.070 ton papirja, kar je skupaj 20 % več kot lani v tem času in vrednostno 14 % več. Povečal se je predvsem izvoz v Italijo in ZRN v okviru kooperacije in v Anglijo v sode-lovanju z grafičarji v okviru skupnega izvoza. Najbolj pa se je zmanjšal izvoz v iran, ki je bil včasih največji vevški kupec v tu-jini. Na temsicernjihovem tradi-cionalnem trgu vevčani žal niso več konkurenčni, saj zaradi težav v transportu, ki je silno silno drag, nimajo nobenih možnosti več za prodajo.
Zmanjšuje se tudi izvoz v dr-žave v razvoju. Izjemni sta le In-dija in Malezija. Povečuje pa se izvoz v države zahodne Evrope.
Tudi pri izvozu tapet, ki so za domačega kupca kar drago in ne nujno potrebno blago, so letošnji vevški dosežki na solidni ravni. Izvoz tapet v So v jetsko zvezo po-
teka po planu, razvija pa se tudi sodelovanje z ZRN; torej gre za izvoz tapet na konvertibilna po-dročja, v kar je bilo vloženo ve-liko truda.
In kako je z uvozom? Uvoz iz sredstev rednega izvoza, ki daje papirničarjem le 45,9% razpo-lagalne pravice, razumljivo upada. Poglavitni nosilci oskrbe iz uvoza so bili kooperacijska pogodba s tovarno celuloze Obir na avstrijskem Koroškem, ma-loobmejni promet z Italijo in kompenzacija s Poljsko. Bi-stvena odločitev, ki je vevškim papirničarjem omogočila redno oskrbo iz uvoza, je bila pojačana izvozna dejavnost v okviru koo-peracijske pogodbe z Obirjem, tovarno celuloze onstran meje, katere solastnik je tudi Papirnica Vevče. Tako je papirničarjem-uspelo zagotavljati materiale in surovine za proizvodnjo v po-trebnih količinah, da tek vevških strojev ni bil resneje ogrožen.
Tele naše misli lahko strnetno takole: gospodarski položaj v naši državi je tak, da nas dobri poslovni rezultati ne smejo uspa-vati; nasprotno, pomeniti nam morajo spodbudo za še uspeš-nejše delo v prihodnje.
VIDA BARTOL