LISTEK. Skleda štrukljev. (Spomini na moje rokodelsko potovanje.) Stevo Ermanov. Mladost, vedao se te bom z veseljem spomifljal. Treaotki iskreae, aeskaljeae sreče mi ostanejo v spomiau skozi eelo življeaje .... Tak sem jaz ia taki so tndi drugi, katerim je cvetela sreča že v prvi mladosti* vsak se se pozaeje rad spomiaja svojih ^slavBih11 čibov izza teh let. Jaz sem bil gotovo pod srečao zvezdo rojen, kajti ai mi bilo treba leta ia leta trgati blače po solskih klopeh ia vzdihovati po zlati svobodi bodočih dai. Meai Bi bilo treba beliti glave s Homerjem, Sokratom m Ciceroaom i. dr., brez slovaiee, matematike ia drnge sare sem z očividaim veseljem opazoval, kako se čimdalje bolj krči dolgi čas moje triletne snžaosti v okajenih prostorih Plazarjeve delavaice. Kakor se razveseli tridesetletai sia, ko mu po dolgem moledovaaju prepusti aeizprosai oče posestvo, tako sem se veselil tudi jaz, ko 8e mi je aazaaail čas skušnje. Ia kakor je poao8aa brihtaa devojka tedaj, kadar jej tovarišice lahko rečejo: aevesta, tako poaoseB sem bil jaz, ker sedaj ae bom več ačeaec, ampak pomočaik, poaoseB pomočflik. Tisti daa — aa pustao aedeljo — sem zaukal, da je cela Doleaja vas vedela, da daaes obbajam skušnjo. Odslej sem vžival življeaje svobodflo ia veselo. Imel sem dostop v častae, faatovske kroge aa vasi. Ha, kaj mi pa bočete? Jaz sem pomočaik! Pri sosedi Burgezovi sem imel sedaj večjo veljavo. Oaa mi je podajala sedaj iz bogate zbirke svojih izkusenj gama zlata zraa. Če sem prisel k svakn Stariču, natočil mi je sedaj iz oaega malega sodca tam v kotu, v katerem je hraflil le kot zdravilo za protiB, pristai, domači tepkovec. Sploh sem užival simpatije dobrih vaščaaov v polai meri. Spomlad je prisla v deželo z vso svojo mamljivo lepoto ia krasoto. Po Basih gozdih je prepevalo aebroj drobaih ptic ia po Basih travflikih je Ba tisoče cvetic razsirjalo svoj prijetai voaj. črešaja aa vrtu je pokazala že očitae ZDake, da jo bomo kmalu brali; sploh aarava je bila, kamior"Bi' pogledal, v aajlepsi rasti ib cvetju. Meae pa je gaalo vea v sirai 8vet, domača vas mi je bila pretesaa. Želja, videti svet ifl si Babrati izkuseflj, se mi je vselila v srce ia mi silila s silo aa dan. Nisem si mogel kaj, da Be bi razodel to svojo skrivaost Bnrjezovi ia jo vprasal za svet. Oaa se je začudila, da mislim po svetu. BJe-e-e! po svetn da boš sel? Je-e-e! BČez tedea dai pojdem doli aa Štajersko." (Po GoreBJskem pravijo krajem pod LjubljaBO doli sploh Štajersko.) MNa Štajersko? je-e! Tisto pa ae, Stevo, po svetu pa ne, le meae sluaaj, jaz vem, kaj je svet; se luterš boš postal, če greš od dorna.'' BKdaj se vam je pa tako zameril svet? Vi ste sploh vedao doma", sem rekel jaz. nA včasih bi bilo tako. Saj pravim, daaaŠBJi svet aima aa pravem koacu glave. Daadaaes se že kar za kratek čas vozijo okoli. In pa kako je neumen sedaj mladisvet! Joj, ko smo bile me mlade, jaz, Hndiaova Urša in Mica ia tudi druge, me smo se vozile samo na božja pota, drugam aikoli. Samo eakrat je bilo, ko smo šle vse tri obiskati mojo sestro Aačko v Žažeaberk. Tisti Berodfli Nemčev Marko aas je peljal po aekem klancu gori za MirBO. Pa oh, saj pravim, mladi svet! Pijaa je bil aemara ia aaju je preobrflil. Sam aBgelj varub aaju je varoval, da si aismo rebra polomile. Ker ai bilo več kot dve uri se do doma, sva rajši sle, kakor pa da bi se peljale pri tem Berodaežu. Vidis, od tedaj pa ne grem aič več iz naše vasi in tudi tebi svetujem, da tn ostaneš." Meni pa take besede aiso šle k srcu. Mislil sem le, kako lepo bo po cesti iti ia zdaj pa zdaj iz sence opazovati, kako si drugi aa solacu v potu m vročiai služijo kruh. Povezal 8em torej culo, urezal si krepko dreaovo palico gori v Zabrežju ia se poslovil od zaaacev. Nekega jutra pa aem se Batiboma odpravil po avetu —. Bil je krasea daa. Solace je sijalo, to toplo, zlato solnce, ki daje rast cvetlicara ia aas razveseljuje s prijetBO gorkoto. Zlatoklimi koa je tam v zeleaem gaju drobil pesmico v čast mogoČBeaiu Stvaraiku, ki je pripravil tako lepo zemljo nevredBim ljudem. Pomagal mu je drobai škrjaaček tam aekje aa seBOžeti. Vsedel sem se v Beaco aa mehki mah ib sem poslusal to prijazBo melodijo. Zdelo ae mi je, da pojeta tisto mojo pesem, ki aem jo včasih prepeval: rMlad študeBt popotvat gre" itd. Utrgal sem v zeleBem grmu pero ia zažvižgal sem se jaz veselo, poskočao —. He, tu aem bil proste aarave svobodeB sia; kako veselega sem se čntil! Tako sem hodil aekaj dai sredi cvetja ifl pevcev. Nekega dne sem prisel pred lepo, veliko vas. Nad vasjo se je razprostiral lep bukov gozd, doli pod vasjo ao bili veliki travaiki, na katerih so že tu ia tam skrbni kmetovalci auaili aeao. Stopil sem 8 ceste pod kosato bukev ia sern stegail v seaci koati svojega rojstva. Krasea razgled 86 mi je audil. Po dolini ee je vila liki arebrn pas, mogočaa Sava. Sara — edifli zaaaec moj med tujim svetom. Na vsako stran pa so jo obdajale prijazae vinske gorice in zeleai gozdi. Nebote aem vaklikail zavzet: ^Slovenaki avet, ti si krasaa". A z žalostjo sem opazoval, kako je ta lepi svet podlaga tnjčevi peti. Ko tu v seaci modnijem, prideta gori po cesti dve čudai postavi. Cula, ki sta jo imela oba, je pričala, da sta tudi popotaa rokodelca kakor jaz. Vsedla sta se poleg meae v seaco ia kmalu smo bili v prijateljskem razgovorn. nHe, vidis Miha, sedaj bomo pa trije; se bomo kakšao pametao nkreaili, je-li. Zato pa predlagaai, da gremo sedaj v vas, da dobimo kaj jesti, straaao sem že lačea." Ta predlog debelega Matevža je bil soglasao sprejet, dasi se je Mihi čadao zdelo, da je Matevž že zopet lačea, ker ie eao uro ai bilo od tega, ko se je do sitega aajedel. Šli 8tno. Sedaj sem si mogel ti čudni postavi aataačao ogledati. Bila ata res svetovai znamenitosti, 8 katerima bi se lahko ponašal glaaoviti cirkus Baraum ia Baylai v Ameriki. Miha je bil dolg ia teaek kakor hmeljeva preklja; okrog taakih aog pa so mu plnle široke hlače, prav kakor prazna vreča, če jo stepas. Uvidel sera pa koj, da je jako prebrisaa; tudi sc mi je zdelo, da svojega zvestega druga Matevža aič kaj ae ljubi. Sicer pa ai čndao, če sta se včasih po atraai po- giedala, kajti po naravaih postavah ta dva nista mogla biti prijatelja. Dočim je bil Miba dolg, je bil Matevž raajhea ia okrogel, v obliki aoda. V svoj obsirBi trebuh bi brez vsake sitaosti lahko apravil dve vedri vsakoršae tekočine, pa bi bilo se vedno toliko prostora, da bi se mogel ajegov tolsti želodec svobodno gibati. Na hrbtu je irael privezaBO culo, iz katere so radovedno gledali v pisani svet dve krtači ia par čevljev. Na debeli glavi pa je aosil potlačeao kapo, o kateri bi najboljši strokovfljak ae mogel za gotovo trditi, je li domačega dela, ali morda vojaška. nTi, ves kaj", reče čez nekaj časa Miha meai na ubo, ntega moža se morava izaebiti na kakorseakoli aačin. Poglej, vedno bi rad jedel, a nič plačal, misli celo, da bom jaz za Bjega beračil." Med tera smo sli v vas. Nebo se je pooblačilo in bati se je bilo plobe. Vasčaai, ki so se spravljali h kosilu, so hiteli aa travnikib grabiti seno v knpe, doma ostale so le stare žeaice ifl otroci, da varujejo dom. Matevž je brzo hitel v prvo hišo prositi za koailo ia gotovo mu je namiljeaa gospodinja uslisala prosajo, ker ga ai bilo toliko časa aazaj. (Dajje sledi.)