Relief-karte.*) Zemljepis je lep in mikaven predmet, ki se učencem tudi dobro vtisne v glavo, ako ima učitelj zanj dobra učila. Globusa s telurijem mu ne sme manjkati, imeti mu je tudi več stenskih zemljevidov; otroci naj imajo v rokah pa priročne atlase. Teh učil potrebuje šola za astronomiški in politiški zemljepis; za fizikalni del zemljepisa mu pa s temi še ni dovolj pomagano. Da si učenec pravilno predstavlja površje zemljino: višave, nižine, planote, doline, reke, jezera, morje, gorovje, sedla, otoke, polotoke itd., priti mu moramo na pomoč z nazornimi sredstvi. V nekaterih najnovejših atlasih so slike o raznih oblikah zemljinega površja; izišle so tudi posebne ^tenske slike, ki vse to predstavljajo, n. pr. Hirt-ova: Die Hauptformen der Erdobeiflache, ali Pichler-jeva enaka izdaja. S takiini slikami si učitelj veliko pomaga in zadobi prepričanje, da otroci ne ponavljajo samo učiteljevih besedi, kadar so vprašani, ampak da strinjajo uže kolikor toliko pravilnih pojmov s svojimi odgovori. Najpraktičnejše bi učitelj seveda učil zemljepis, ako bi učence po svetu vodil, zdaj k izvirku, zdaj k iztoku reke, pa zopet na vrli in k vznožju gore, sredi morja k zelenemu otoku, skozi predore itd. To srečo uživajo pa edino le otroci bogatinov in privatni učitelji pri milijonarjih. Do pravilnih pojmov v fizikalnem zemljepisu se pa pride tudi po modelih. Izdelujejo uže modele posameznih oblik naše zemlje, in sicer po naravnih skupinah razvrščene; n. pr. visoko gorovje z ledeniki, ognjenike, sredogorje, hribovje, jezera itd. Taka draga učila izdeluje profesor Heim v Ziirichu; stanejo pa kaj veliko, toliko pač, da se jih težko katera učilnica omisli. Cenejše učilo te vrste je sestavil profesor Klar v Sternberguna Moravskem. To je namreč terminologični relifni zemljevid. Na tem vzvišenem zemljevidu je v skupini idealni sestav vpodobljenih 214 zemljepisnih pojmov. Tareliefje iz papirne mase, 113 cm dolg in 100 cm širok, dosta velik torej, da učenci užŁ v nekolikošni daljavi razločujejo njegove posameznosti. Privit je v lesene okvire in ima jermene in kaveljne, s kateriini se more tudi na šolsko tablo obesiti. Težak je 24 kg, in stane 21 gld. Pridjana je termiaologija, v kateremkoli jeziku skoro naročnik želi. Slovenska poimenovanja je preskrbel Klaru g. dr. Kos, profesor v Kopru. Ta relief je po zagotovilu strokovnjaka svoje cene popolnoma vreden; namenjen je srednjim in meščanskim učilnicam. Za ljudske šole pa prireja enak reliel po Klar-ovem vzgledu direktor dr. S o n n e k v Brnu; ta bode stal le 10 gld. Videl sem uže nekatere reliefe, n. pr. v Graški stalni učilski razstavi; teh opisanih pa se nisem še mogel ogledati. Kar sem tu o njih povedal, posnel sem iz privatnih pisem profesorjev Klara in dr. Kosa ter iz ocene teh reliefov, ki so se po časnikih brale. Sledeči relief pa stoji pred menoj: Velika šolska dobrotnica, gospa Josipina Hočevar v Krškem, kupila je meščanski šoli pri nas relief-karto, ki predstavlja najzanimivejši del naše dežele, namreč gorenji (glavni) del Julijskih Alp, t. j. skupino Mangartsko in Triglavsko s sosedno goriško Trento. Ta relief-karta sestojf iz 4 delov: Triglav, Bobinj, Triglavska jezera in Trenta. Izdelana je iz papirne mase in kaj dobro posnema naravo. Na njej zapaziš veliko ložje gorenjske velikane, kakor na zemljevidu. Vsa divno-romantična narava stopa ti kakor živa, kakor v resnici pred oči. Na njej se lehko učiš zemljepisa; vsaj lehko s prstom stopiš vrh Triglava, vsaj lehko potiplješ, kjer hladna Savica izpod skale v slap šumi, vsaj se lehko s prstom pelješ po svetlem Bohinjskem jezeru gor in dol. Ce si se kranjskih planin na- *) Izgovori: Reljef. To je francoska beseda in znači vzvišeno izdelano podobo, na katcri sq globine, vditine in višiue v inali mcri, pač to po naravi posneti predinet. Pis. gledal, lehko preskočiš v Trento, lehko zasleduješ mejo tned obema deželama ali pa po Krnu z divjo kozo vred skakaš od skale do skale. Pa še rajše bodeš šel v doliuo k Peričniku in se potem po Podkorenski dolini kraj dolinske Save po železnici peljal proti Bledu in Radovljici. Staj po tej relief-karti ni več; kajti Bleda in tega mesteca ninia. Ipak je ta vzvišena karta kaj dragoceno učilo; stane menda zelo veliko blago gospo, ki mu je tudi lepo stojalo s steklenim pokrovom preskrbela, za kar se jej v imenu šole prav toplo zahvaljujem.*) /. Lapajne.