D o p i s L Št. Ilj v Sl. gor. (Zopet volitve.) Po drugih krajib trpi cevihta kake pol urice, in koliko strahu, koliko solz! Že hoče vse obupati! Kaj 3e le naj storimo ubogi Šeatilj^ani. Le pomislite, nevihta traja že celih pet tednov! Tako dolgo 86 že vlačijo črBi oblaki nad nami, tako dolgo že grmi in Ireska po daevu — a Se hujžs po temBi noči. Ib kako straSni bliski Svigajo! In Bjihova sicer nerazuraljiva pota in cilje pač nihče drugt ne bi znal tako dobro razložiti kakor aaš zaaai nadučiteli bojda aa sloveaski šoli. Ksjti le izpcd Bjegovih močno pcdkovanib agitator8kih Skorajev v poznih nočnih arah švigajo Bevarne iskre in takrat tudi letijo od ajega straSne. pogubonosae strele ... Saj se je neki že moral dati že drugokrat podkovati čevlje ... Kaj se je veadar zgodilo ? Čuj in strmi svet — pred kakimi petimi tedni ao bile v Gradcu ovržene volitve v deatiljako občiao ia vrSiti bi se morale nove volitve, ki pa so Se le zdaj — 23 iunija — razpisane aa cbčiaski tabli. Kaj se je med tem čaaom godilo, kaj so posebao trpeli Sadu in njegovi tovarisi, o tem bomo že 3e govorili. — Torej nove volitve v vseh treh razredib. NezasliSaao, a resnično! Možje voliici! Upamo, da ostaaete možje trdai in značajoi kakor ste bili lani 27. avgusta. Mnenje vseb trezno mislečih je, da tnjci, privandraBei, re sme}o gnspodariti v uašera lepem kraju. PoailiaemSki učitelji naj ostanejo v Soli, n&\ akrbijo za otroke; nikdar pa se naj ae vtikavaio v reči, ki jih nič ne brigajo. Naj porabijo avoje zmožnosti v Soli, ae pa za nemSko agitacijo. Za občino tako Bimajo arca. Št. Ilj je na glasu kot dobro krdčanska občina — ali se naj tam na vaSe atroake šopirtjo ljudje, ki se cerkve bolj bojijo kakor hudič križa? Ali Se boste dalje pokorni ljudeia, katerim je skrb ža blagor občiae deveta briga, ki vam ne popravijo nobene steze, sploh no atore akoro Bičesar kar bi bilo občiai v korist? Proč a takimi liadmi, ki ae vam sicer zdaj sladkajo in prilizujejo, aicer vas pa prezirajo in vaa zaaramujejo. Krasai Št. Ilj naj imajo v rokah vrli, zaačajai domačiai, ki so tukaj vzrastli, katerih srce gori za blagor vaSe občiae in ki imajo stokrat več zmožnosti in zdrave pameti kakor taki »privaadranci« ia ki bodo torej gotovo tudi zaali občiao povzdigaiti do viSje stopiaje, sreče in blagra, in ki bodo vaSi lepi občini tudi znali pridobiti ugled in spoStovaBje pred svetom. Stori vaak mož »yojo dolžnost ia Št. Ilj bo zopet na8, zmaga na Baši straBi. V to pomagaj Bog in sreča fuaaSka! Velika Nedelja. Giftna krota ima veliko svojo mlako tudi pri Vsliki Nedelji. Njen strupeBi 8mrad je iz marsikaterega pridaega sloveoakega kmeta napravil nemčurskega podrepnika. Ce!a vrsta »napredBja3kih« VelikoBedeljčsnov pnsilja 8vojo deco v nemčursko Solo, da tam zadobi aemčurjem potreba>: laatnosti, katerih prva je izdajstvo avojega narcda. Ubcgi, od ptujake krote >zagiftaBi< atarisi ne vedo, da izraed vseh obfie čialanih mož, katerih zibel je stala v aasi kmečki hiši, ni iz3el niti eden, bodiai kmetskega ali gosposkega staau, iz nemčurake Sole, med tem ko nied onimi, kateri delajo domaSi občini v tujini velike stroške in se konečno vraejo dcmov po odgonu, ni aajti nitt jednega, ki bi ne bil Bemčur in skoro vsak je izšel iz aeračurske 3ole. Tudi občina velikoBedeljska ve o tem že marsikaj povedati, ia prav je atorilo slov. katol. polit. druStvo »Sloga« v Ormožu, da priredi letos takaj sroje zborovaaje. Tako zadobijo sloveaaki Velikonedeljtaai priliko, javno izraziti svojo aevoljo aad poaemčevaBjem, kakor se vr8i pod pokroviteljatvom ?emSkega viteSkega reda. Shod se vrši dne 3 juliia 1904 ob 3. uri popoldne v gostilni g. Alcjzija Mikl. 0 delovanju državnega in deželnega zbora poročala bosta naSa dična poslanca gg. dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj in Ivan Kočevar. Razjasnila nam bosta politični položaj in povedala, kako sta se zavzemala za naSo težnjo in kako bojevaia za naSe pravice. Poučiti se hočemo tudi o bližajočih se volitvah iz splosnega razreda v deželni zbor in razmotrivati 8e marsikaj važnega. Nihče naj ne izostane, ki ima kaj potožiti, vsak naj pove javno svojim peslancem svoje želje, da jih zamorejo isti primerno tt lmačiti n& odločilnem mestu. Sklepi tega shoda naj bodo izraz ljudske volje in nibče naj ne izostane, ki 8e ni v nemčurskem jarmu in ki Se ve, da je nasvoji zemlji svoj gospodar.