' ¦ ¦. ¦ • 1 Arnošt Adamič ¦ "..'-' ' -¦"'-' '¦¦¦¦•¦¦', Deček iz sirotišnice (povest) - ;., Ko je zamenjal razredčene čete VRusiji je že spomladi izbruhnila neki češki polk, so se Tonetovi vr- revolucija, ki je pogazila carja in nili na počitek do Trnovega, kjer hotela mir za vsako ceno. Kajti če- sta nekoč z Janezom opravljala mu Rusiji vojna, ko ima sama vsega možnarje. Takoj drugi dan je vpra- zadosti? Zganili so se Slovani vseh šal po njem in izvedel, da ga je držav in vedno bolj je silila na dan ubila laška granata. Torej tudi nje- volja po miru. V vse armade se je ga! Zgubljen je taval v ozko so- vtihotapil klic: Mir! Doli z vojno! tesko za Trnovem, kjer so bili na- Vojaštvo je odpovedalo pokoršči- meščeni v lesenih, dobro maskira- no, a kljub temu je kazalo, da bo nih barakah. Zalost se je vselila v zmagala Avstrija, da bo zmagala njegovo srce. Zaželel si je človeka, napihnjena Nemčija! Slaba je pre- ki bi mu bil prijatelj, zahrepenel tila zaveznikom, ker so izgubili ve- je po koščku zemlje, ki bi jo lahko ro vase. Najbolj so se majala tla v imenoval svojo, da bi se spočil. Tja Franciji, zmaga nad Italijani je • bi se naselil in nikdar več ne bi Nemcem dala novih moči, še malo zaželel tujine. Trudna je bila nje- in osvojili bi Pariz. V najvišji sili gova stopinja, čeprav mu je krasila je našla Francija moža, ki jo je prsi velika srebrna kolajna in je bil rešil. Ta mož je bil Clemenceau povišan y desetnika. Toda kaj to! (Klemanso). Vlil je teptani domo Tam je bil ubogi rdeči čižek, ki ga vini novega poguma in zdržali so. je bil ubil... In sedaj vedno sliši Vojna je divjala z nezmanjšano njegov »mamma-mia« ... srditostjo, sveže legije najmlajših Iz Doberdoba in Kostanjevice je letnikov so se valile na vsa bojišča. votlo odmevalo, na Sv. Gabrijela so Izgubljen kakor kapljica v morju drle nove čete in Tone je bil med je bil med njimi Tone. Po neskonč- njimi. Vroči boji so' divjali po grebe- nih, ravnih belih cestah je težko oto- nih. Dogodki so se prehitevali. Bilo vorjen lezel v srce Furlanije. Prav je oktobra 1917., ko so Avstrijcem od daleč je videl belo liso, kjer je priskočili na pomoč Nemci s strupe- stala Gradiška. Najraje bi bil takrat nimi plini. Pri Kobaridu so z njimi vrgel raz sebe tovor in tekel tja. zadušili desettisoče Italijanov in čez Objel bi podrtijo, pozidal jo na . njihova zadušena trupla se je vsul novo in nihče več bi ga ne spravil roj zmagovalcev v Beneško ravni- proč. Prisluhnil je v daljavo in za- no, jo plenil in pustošil. Vse naprej zdelo se mu je, da ga kliče in vabi: je šla divja gonja, čez Tilment do začul je šumenje vode, ki je drla Piave. Zavezniki so priskočili Itali- skozi rake na kolesa, murve so za- janom na pomoč in general Foch šumele, vse ga je vabilo in klicalo je ob Piavi ustavil zmagoviti pohod nazaj v ljubeči objem. Neskončno avstrijsko-nemških čet. hrepenenje je napolnilo njegovo sr- 1SO • ce. Kaj sanja o širokem svetu! Kaj ženskim, oblekami, odejami, slika- mu more dati tujina, ki je rhrzla in mi, stenskimi urami in drugo na- nima besede zanj! Tam ob Soči je vlako, ki so jo pa kmalu zmetali v majhen košček zemlje, tja je prira- obcestne jarke, ker jim je bila v slo njegovo srce. Šele sedaj sliši kli- napotje. V ogromnih sodih je žarelo ce zemlje, ki ga vabi kakor otožna sladko furlansko vino. Sestradane pesem iz davnih dni... in žejne množice so navalile v hra- Zanjimsejeoglasiloostropove- me> a ker ima vsak sod samo P° lje in ga zdramilo iz lepih sanj. eno PiP0- so streljali v sode — pok, Višja sila ga je tirala dalje v tuje in Je bila IuknJa spredaj in zadaj v kraje. Mlin ob vodi in z murvovino sodu; vino Je drl° skozi Prestreljene zasenčena Logondrovina: to je bila stene' PoPlavilo hrame in omamljalo sedaj slika, popotnica na dolgih v°Ja§tvo, da je padalo in se utap- marših skozi tujino. Ijal° v Plemeniti kapljici. Bilo je v , .. , „ . na tisoče sličnih dogodkov, ampak Ko je prestopil drzavno mejo, , . ., . . „. , ,. . , „ v . . povsod je pnkipevala zival v clo-mu je noga zastala. Z ocmi je po- , , .. , , i , .. . , , „ ., L .. veku: vsa plemenita cuvstva so bua lskal Bolteta m ga ogovonl. , . , ^. . , . ze zdavnaj pokopana. 1 lste prve dni »Kaj misliš? Do tu gre naša pra- pohoda v Furlanijo menda ni bilo vica, kar bo čez, bo krivica.« Bolte nikjer človeka, ki bi se zgražal nad se mu je pa nasmejal in požugal pustošenjem. Vsi so vpili: Živela belim cestam, ki so se zgubljale v vojna!! Naprej! Naprej! Tu nam daljno Furlanijo. , je dobro! Grabili so in drli dalje, »Pojdi, sanjač ti! Ti se na vojno dokler jih ni ustavila mrzla Piava, ' . ,, . ne razumeš. Sedaj šele moramo so- potem so drug za drugitn utihnili. . vražnika poditi, dokler gre. S tem ga V širokih trakih je lezla ta reka - bomo omehčali, in ko bo mehak ko skozi ravnino proti morju. Na obeh vosek, si ne bo upal več stegati straneh je bila tokava zelo močvir- krempljev po naši zemlji. Juhej!! nata in gosto zarasla. Tam in tu so Živela vojna!!« in nalival se je z se zakopale sovražne čete in začela vinom, ki ga je bil staknil bog ve je teči kri... kje. Tonetu so poverili oddelek voja- Vse vojske so bile dobre volje. kov. On bi za svojo osebo najraje Italijansko zaledje je bilo bogato poslal vse te ljudi domov: kaj neki založeno s hrano in pijačo; ko so še iščejo tukaj? Sovražnik je pre- begunci zbežali, so pustili vse in gnan, domovina rešena in oni, ki so odnesli le najpotrebnejše. Vojaki bili vojno napravili, naj se pn ze- so udirali v zapuščene domove, se leni mizi pomenijo o ostalih rečeh. pijani in umazani valjali po svile- »Mi smo storili svojo dolžnost; nih odejah gosposkih postelj, raz- kaj meniš, Šegula, domov bi šli, na bijali po klavirjih, plesali, tulili, ubi- naša polja.« jali, ropali in plenili, kar se je dalo. Vedno bolestneje se je oglašalo Otovorili so se s perilom — makar hrepenenje po mirnem domu. »Ne govori takih besed, nevamo Starec ni zastokal, obrnil je krva- je ... čeprav bi tudi jaz šel, ženo vo glavo ob tla in čakal novega imam.« udarca. V Tonetu je vzkipelo, po- »Prav imaš, potrpimo,« se je vdal stavil se je grozeče med kmeta in Tone. Zlezel je v varni zakop in se pijanca. Častnik je zarobantil, hi- spomnil dogodka, ki ga je doživel poma potegnil revolver, nameril na nekje na furlanski cesti. Toneta in sprožil — potem se pa Tam je videl moža, kmeta doma- hripavo in satansko zarežal. čina. Star je bil v lica, sključen je »Pet sem jih že pobil, pet prascev sedel na kamnu pred izropano bajto italijanskih, za šestega nimam več in jokal. Ni jokal na glas, le debele strela v cevi. Čakaj!« Začel je iskati solze so mu polzele po licih. — Sto novih nabojev, a jih k sreči ni našel. pil je, poln sočutja, k njemu in ga Navzlic temu je hotel dognati svoj • vprašal — nekaj furlanskega ga je nečloveški namen, makar da ga za- bil naučil Kapo. davi. Ko se je pa znašel pred mrtva- »Starina, zakaj jočeš?« ' ško mirnim obrazom Toneta, ki je »Vse oropano, vse so odnesli Av- bil pripravljen, zavzeti se za starca, strijci.« Sovražno je gledal Toneta. je skomignil z rameni in se odmajal »Ali se ne bojiš, da si ostal?« na cesto, kjer se je izgubil med pro- Odmajal je z glavo. Tedaj se je dirajočo množico zmagovite arma- prizibal k njima neki pijani častnik de. in udaril starca po glavi, da ga je Tone se je obrnil k starcu, hoteč oblila kri. mu pomagati. Ta se je pa vzpel, »Schwein — alles hinrichten!« —¦ široko pogledal in spregovoril: vse pobiti. »To je sedaj naša zem- »Zakaj si me branil? Saj bi rad Ija — hoho!« umrl.« 1SS Tone se je zdrznil. Tone se je zleknil na trdo ležišče »Res, rajši bi umrl, vsaj ne bi in zamrmral: gledal tepene in zaničevane domo »Glej, tam sta bila človek in zem- vine.« lja. Kako se ljubita in kako se so- »Ali zelo ljubiš ta košček sveta, vražita radi nje!« svojo domačijo?« Zunaj so pa v sinjini brnela letala Starec si je obrisal krvave oči, in rjovele granate. Tone jih ni sli- ozrl z neskončno ljubečim in žalost- šal. njegove misli so se zopet mudile nim pogledom na razrušeno bajto. na ljubih in prijetnih potih ... »Si, si!« Da, da ... paiJe prihodnjič.)