PREDMETI IZ OBDOBJA SELITVE NARODOV 
V ZBIRKI PTUJSKEGA MUZEJA
IVA MIKL-CURK
Zavod za spom eniško varstvo SR S, Ljubljana
P ri ponovni in v en tarizaciji rim skega m ateriala arheološke zbirke 
P ok rajin sk eg a m uzeja v P tu ju (med leti 1958 in 1963) je bilo moči poleg 
n ek a te rih že objavljenih p red m eto v 1 opaziti še nekaj predm etov, ki jih 
je oblikovno tre b a izločiti iz čisto rim skodobnega m ateriala zbirke. Ta 
sestavek naj jih p red stav i in opozori tu d i s te p lati na potrebo k atalo ­
ških objav naših m uzejskih zbirk. Poleg predm etov, ki jih predstavljam o, 
sodim o nam reč, da bo m ogoče m ed poznoantičnim m aterialom p tujske 
m uzejske zbirke določiti še k aterem u p red m etu ko t čas nastan k a obdob­
je A tilovih pohodov in obdobje po razpadu zahodnorim skega cesarstva.
Skrom no skupino predm etov, ki jih po analogijah ne m orem o da­
tira ti pred 5. stoletje ali jih m orem o stav iti tu d i v čas selitve narodov, 
začenjam o z: 1. bronasto fibulo v obliki goloba (sl. 1). Lok fibule je u lit v 
obliki goloba z rahlo razp ro strtim i krili. P reh o d m ed vratom in h rbtom 
ptice je nakazan z dvem a pro filiran im a trikotnikom a, rob repa pa je po 
u liv a n ju okrašen s tenko lom ljeno črto. Pod repom je fiksirana na uliti 
kvačici k rajša peresovina iz žice. Igla je frag m en tiran a; d. 3,8 cm. N aj­
dišče fibule je podrobneje neznano, skoraj gotovo območje P tuja, inv. 
št. PM P 1038. Fibula izh aja iz oblikovne zakladnice rim ske provincialne 
u m etn e obrti,1 2 povsem analogno kolenčastim fibulam iz P oetovija je 
oblikovana peresovina in vrezan a lom ljena č rta obravnavane fibule. V en­
d a r poznam o tu d i m alone analogne fibule iz grobišč 5. in 6. stoletja, in 
to iz grobišč z močno rim sko tradicijo.3
2. K ot naslednji om enjam velik b iser iz kalcedona, sodčaste oblike; 
d. 3,8 cm, š. 2,7 cm. N ajdišče neznano, zelo v erjetn o območje P tu ja, inv. 
št. PM P 1008. P red m et je značilen m agični prispevek za meč iz 5. st.4
1 Z. Vinski, Atti del VI. Congresso Internazionale delle Scienze Preisto­
riche e Protostoriche V—V ili (Roma 1966) III, 147 ss. I. Miki, Arh. vestnik 
15—16 1964-65 (1965) 271. Ista, Časopis za zgod. in narod. 2, 1966, 61, op. 30.
2 E. Patek, Verbreitung und Herkunft der römischen Fibeltypen von 
Pannonien. Diss. Pann. 19 (1942) 125 ss. Vendar opozarja, da morejo biti ne­
katere te fibule že iz časa preseljevanja narodov. Fibulo tega tipa je našel 
tudi v grobu na Rifniku L. Bolta, prim. referat v Kranju leta 1969.
3 J. Werner, Die Langobarden in Pannonien. Abhandl. d. Bayer.Akad. 
55 A (1962) 108—111. Z. Vinski. Vjesnik Arh. muz. Ser. 3. 3. 1968, 134 ss.
4 J. Werner, o. c. 82, op. 4. Isti, Beiträge zur Archäologie des Attilarei­
ches (1956) 26 ss.

3. Sledita dve frag m en tiran i bronasti zapestnici z verjetno neskle­
n jen im a koncema.
Sl. 1. Ulita bronasta fibula v obliki 
goloba
Fig. 1. Fibule de bronce coulée en 
forme de pigeon
a) P rv a je v lita in im a m asiven lok okroglega prereza, pač pa votla, 
lijakasto razširjena konca, od k aterih je o h ran jen i g rav iran po v rh n ji 
stra n i (sl. 2); prem er 6,9 cm.
Sl. 2. Masivna bronasta zapestnica z votlim, trobljastim koncem 
Fig. 2. Bracelet en bronze massif à extrémité creuse, en forme de trompe
b) Polovica zapestnice, k atere lok je z g rav u ram i okrašen b ro n ast 
tra k , delno ohranjeni konec pa je po odebljenem prehodu iz loka lija ­
kasto razširjen in votel; prem er 8 cm (sl. 3).
Obe zapestnici sta iz točneje neznanega najdišča, verjetno z obm očja 
P tu ja , k er sta bili že dolgo v depoju m uzeja. Inv. št. PM P 11226.
O podobnih zapestnicah je dosti govora v literatu ri, vendar jih je v 
podrobnosti še vedno dokaj težko opredeliti. Tipološko izhajajo iz a n ti­

ke, razširjene pa so še enako v zgodnji srednji vek.5 N ašim a zapestnica­
m a p a je vendarle težko n a jti povsem analogne p rim ere in ju točno d a­
tira ti. P rv i (a) je še naj bližje predm et iz Linza,6 drugi (b) pa bi m orda 
n ašli analogije celo prej m ed rim skodobnim kot m ed m lajšim m aterialom .7
4. Tem u gradivu bi m o rd a m ogli p rid ru žiti še dve preprosti b ro n a­
sti pinceti, uviti iz pločevinastega tra k u (d. 7,2 cm in 9,5 cm). E na od 
obeh pincet je bila n ajd en a p ri izkopavanju 3. m itreja, za drugo pa pod­
robno najdišče ni znano. Inv. št. PM P 4059 in 7927 (M 109). T a v rsta 
p in cet je bila dokaj v ra b i tu d i v 5. stoletju.8
K ot smo že rekli, n ik ak o r ne sodimo, da je s tem okvirnim p rik a ­
zom nekaj predm etov izčrp an a izpovedna vrednost stare p tu jsk e zbirke 
za čas prehoda iz antike v zgodnji srednji vek v P tu ju . N asprotno. P o d ­
robnega študija je treb a še zlasti zbirki poznoantičnih drobnih predm e­
tov, predvsem zapestnic in pasnih spon, ki z objavo m ateriala iz grobi­
šča n a Zg. B regu še zdaleč n i v celoti pred stav ljen a.9 O bjavljeno je do­
slej nam reč le gradivo, ki ga je bilo nesporno moči pripisati tem u 
grobišču. D rugega m ateriala, najdb p ri neznanih in nezabeleženih po­
segih v območje grobišča n a B regu in iz d rugih predelov P tu ja pa je v 
zbirki še vedno dosti veliko število in za m arsik ateri predm et, ki je m ed 
tem gradivom , bo v erjetn o km alu jasno, da je nastal po letu 400. Ob 
tem je treb a nujno sp et p o udariti dejstvo, da je p tujska arheološka 
zb irk a dobivala le m alo gradiva od drugod in da je za večino gradiva,
5 Z. Vinski, Materiali VI. kongresa jugoslovanskih arheologa (1964) 23 
ss. J. Kastelic, Dela SAZU 13 (1960) 24. H. Dolenz, Carinthia I 150, 1960, 736. 
Â. Cs. Sós. Arch. Ért. 88, 1961, 32 ss.
6 H. Ladenbauer-Orel, Linz-Zizlau (1960) T. 1, grob 5. Za opozorilo o lite­
raturi se najlepše zahvaljujem dr. P. Korošec.
7 M. Evelein, Germania 20, 1936, 110 ss. E. Birley, Society of Antiquaries 
of Newcastle upon Tyne (1963) 5 ss. V muzeju v Szombathelyju hranijo slično 
gradivo celo iz flavijskih. grobov, po podatku, ki mi ga je dal dr. T. Szent- 
léleky.
8 J. Werner, Beiträge zur Archäologie des Attila-Reiches (1956) tabele.
9 I. Mikl-Curk, Časopis za zgod. in narod. 2, 1966, 46 ss.

ki ga muzej h ran i brez najdiščnih podatkov, zelo verjetno, da je s 
p tu jsk ih arheoloških terenov.
Našem u sestavku je bil nam en zgolj p rik azati dejstvo, da m ore tudi 
sta ra arheološka zbirka ptujskega m uzeja še nekaj prispevati k pozna­
v a n ju P tu ja m ed antiko in zgodnjim srednjim vekom in to ob rezultatih 
terenskega raziskovanja J. Klem enca, P. in J. Korošca.1 0 1 1 S kleniti pa 
m oram o sestavek z m islijo, ki jo bodo verjetno nadaljnje raziskave vedno 
bolj podprle. Ta m isel je že našla svoje m esto v lite ra tu ri,1 1 izvajanja 
našega sestavka pa jo verjetno tudi podpirajo v neki m eri. V erjetno ni 
naključje, da ugotavljam o vedno spet pri obravnavanih predm etih iz časa, 
ki vodi v zgodnji sred n ji vek, in to v najdišču, kakršno je P tuj, močno 
antično tradicijo. R im ska provincialna civilizacija je bila brez dvom a 
tako močna, da je m orala tudi n a naših tle h vplivati na n astanek m a­
terialn e k u ltu re stoletij, ki so sledila antiki, in tudi iz antike podedo­
vani elem ent je m oral b iti v m aterialni k u ltu ri prebivalcev, živečih med 
antiko in zgodnjim srednjim vekom na obm očjih naših velikih rim skih 
m est prav močan.
RÉSUMÉ
Quelques objets de la période de la migration des peuples dans la collection
du musée de Ptuj
L’article présente quelques objets, notés lors du nouvel inventaire de la 
collection romaine du musée de Ptuj. Ces objets, typologiquement, n’ont pas 
tout à fait leur place dans le cadre de la collection de la période romaine.
L’article présente plus en détail:
1. un fibule en bronze en forme de pigeon
2. une perle de calcédoine
3. a et b. deux bracelets de bronze avec des extrémités creuses, élargies 
en forme de trompe
4. deux simples pincettes de bronze.
Le but de l’article est d’attirer l’ attention sur le fait qu’il faudra traiter 
encore systématiquement les matériaux de la période romaine avancée de la 
collection du musée de Ptuj, et aussi que la vieille collection du musée de 
Ptuj peut encore contribuer en bien des points à la connaissance de l’antiquité 
et du haut moyen âge. Ce n’est probablement pas un pur hasard que dans 
tous les objets traités on puisse observer une assez forte tradition culturelle 
de l’artisanat romain provincial. La civilisation provinciale romaine a cer­
tainement sur notre sol aussi influé sur les cultures qui l’ont suivie.
1 0 J. Klemenc, Ptujski grad v kasni antiki. Dela SAZU 4 (1950). J. Ko­
rošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. Dela SAZU 1 (1950). Isti, 
Slovansko svetišče na Ptujskem gradu. Dela SAZU 6 (1948). Isti, Predzgodo­
vinska naselbina na Ptujskem gradu. Dela SAZU 6 (1951). P. Korošec, Slo­
vanske najdbe zgod. srednjega veka na Panorami v Ptuju v Arheoloških po­
ročilih. Dela SAZU 3 (1950) 73. Ista, Arh. vestnik 19, 1968, 287 ss.
1 1 J. Kastelic, Arh. vestnik 15-16, 1964-65 (1965) 112 ss. Z. Vinski, glej 
op. 1 in 5. I. Mikl-Curk, Časopis za zgod. in narod. 2, 1966, 60.