Stev. 4.
V Ljubljani, 28. januarja 1910.
L. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h ii ti ii dvakrat . . 12 „ j> »» » trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Nadučitelj.
Ideal vsakega učitelja, osobito učitelja novinca je, da doseže kar najprej mogoče čast nadučitelja.
Seveda, kako tudi ne? Pred očmi mu blesti toliko ugodnosti, ki jih doseže v tistem hipu, ko postane nadučitelj, da ni prav nič čudnega, ako se čuti 'popolnoma nesrečnega, dokler ne doseže svojega smotra. Naslov nadučitelja mu prinese čast, ki ga dviga nad druge, mu daje oblast, da veleva nižjim. Ta naslov mu prinese oddiha, mu izboljša materialno stanje in ga v vsem postavi na trdne noge.
Tako se zdi novincu, in kako je v resnici ?
Naslov brez sredstev — in nič drugega ni nadučiteljstvo pri našem stanu, v kolikor to zadeva denarno stran in namišljeno izboljšanje.
Kar se tiče časti, ki naj jo prinese nadučiteljstvo, je ravno tako iluzorna, ker ravno „samo petica, da ime sloveče".
Drugače pa je, ako si ogledamo dolžnosti, ki jih učitelju nalaga naslov nadučitelja! Ne oddiha mu prinese ta naslov, ne, ampak celo gromado opravil in skrbi mu nalaga ta naslov ter ga sili, da se giblje telesno in duševno kakor perpetuum mobile" brez miru in počitka.
Zamuditi ne sme dne, da bi ne stopil na vse jutro v vsako učno sobo, da se prepriča, je li leži kje kak papirček na tleh, ali visi kaka pajčevina s stropa, ali pa se ni morda kaka muha predrznila končati svojega življenja na učilnice sveti steni, pa visi zabrehlega trebuha nepokopana — da žali kritične oči nad-zornikove!
Kaj se pa še zahteva od nadučitelja? Vse in prav vse! On je odgovoren, da se kaka učna oseba na potu do šole ne sreča s starim znancem, ki ga zadrži, da zakasni dve, tri minute in ga ni v šolski sobi, preden odpre
sluga šolska vrata. Kaj pa bi bilo, da sta kdaj v šoli dva učenca sama brez nadzorstva?!
Nadučitelj je odgovoren za vsako potezo podrejenega mu učiteljstva. On naj nadzoruje, ali ni izpustil učitelj kake pike v dnevniku, ali ni pozabil vejice v tedniku, se li ujema datum podavanja mačke v razdelitvi učne snovi, v dnevniku, tedniku in v nalogah
—	zakaj svet se podre, ako se to ne ujema natančno. Da bi pa učitelj poučeval enkrat brez dnevnika, tega hudodelstva si niti misliti ne morem. Nastal bi gotov!» potres!
Da pišemo tednik, katalog itd., je prav in potrebno, da pa mora imeti v vsem vselej in povsod nadučitelj svoj nos, tega pa res ne razumem.
Ali nadučitelj kaj več zna, ali je edino on vesten — da vlada tako nezaupanje do ostalih učiteljev? — Ali ne zadostujejo za pregledovanje uradnih spisov okrajni nadzorniki in dež. šol. nadzornik ? !
In pa, kdo naj prekontrolira vse pisane podatke o raznih potrebnih in nepotrebnih zapisnikih
—	če so tudi res pristni?!
In pa, se li res pogubi vse šolstvo, ako se je učitelj pomotil ter je prepisal enkrat število zamud iz razrednice v katalog napačno? Naj li res nadučitelj štirikrat na leto kontro-luje 5 do 15 razredov glede te stvari, pa naj sumira vse te rubrike, da najde pri 20—80 zamudah morda res pomoto 1—2 zamud, da more sesti na sodni stol proti dotičnemu učitelju? To more samo kak nadzornik, naduči-telju pa, ki ima skrbeti poleg obilice nujnih uradnih poslov še na uspehe svojega razreda, res primanjkuje v to potrebnega časa!
Kaj pa naj rečemo še o spisnih izdelkih ? Nadučitelj popravljaj vse naloge svojega razreda, popravljaj pa še tisoče in tisoče nalog vseh podrejenih mu razredov, pa išči v zvezkih, ali ni kak konj nepravilno popravljen ali pa ni kaka gos napačno sklanjana! Na tem obstoji ves uspeh ljudske šole — seveda!
Dolžnost nadučiteljeva je, da takega „nesposobnega" učitelja takoj objavi na pristojno mesto; najboljše, da nese še zvezek kot corpus delicti s seboj, da prepriča šolsko oblast o svoji vestnosti in o toženčevi nezmožnosti. S tem se lahko tudi iznebi neljube mu osebe.
Saj je pa tudi res! Učitelj pa se predrzne zmotiti se. Saj je vendar že čas, da postane vsakdo izmed nas nezmotljiv, osobito ko nimamo ob teh knežjih plačah na ničesar drugega misliti kakor na šolo! Ali ne?
Dokler pa ne postane učitelj nezmotljiv, toliko časa pa seveda glej nadučitelj, da se ne utihotapi zavratno v učiteljeve, oziroma učenčeve oddelke kaka — malenkostna napaka.
Saj je vse prav! Naj tudi nadučitelj nadzira, naj gleda na uspehe svoje šole — ali gospodje pri zeleni mizi, ne zahtevajte od nadučitelja nič nečloveškega ! In nečloveško je, da se zahteva od njih, da duševno predelajo vse delo vsega podrejenega učiteljstva!
Res ne vem, kako je bilo mogoče v onih minolih dneh, ko nisem imel nobenega nadučitelja, da bi mi bil silil s svojim nosom v moje uradne spise, v moje šolske izdelke in učno postopanje, pa da sem imel vkljub temu dobre uspehe, kakor so rekli razni nadzorniki! To je moralo biti v zvezi z nadnaravnimi močmi.
Poleg doslej navedenih dolžnosti pa naj nadučitelj pazi še na politiško delovanje in moralno življenje podrejenih učiteljev, da se ne zgodi kje javno pohujšanje. Vestno naj oskrbuje svojo pisarno, naj pazi na knjižnico, na zbirko učil in na inventar in na to in še ono.
Del in opravil je tedaj za nadučitelja ravno dovolj, da jih težko zmore, ako oskrbuje samo vodstvo svoje šole, ne da mu je treba poučevati še svoj razred. Zato so nadučiteljem ravno prav došle radovoljke, ki se nudijo vodstvom v brezplačno službovanje. Da, ko bi smele radovoljke tudi samostojno delati in misliti!
Toda radovoljka je radovoljka — človek mi-norum gentium kaj bi pa bilo, ko bi se tako mlado „žival" pustilo samostojno misliti! Sicer seje učila tistega kakor mi, je študirala morda še vest-nejše, bi bila morda sposobna, da vodi za mesečnih 50 K tudi samostojno kako enorazrednico — toda njeno brezplačno delo v nadučiteljevem razredu nič ne velja, saj bi se utegnil nadučitelj preveč spočiti!
Prav res ne vem, čemu izdajajo c. kr. učiteljišča še zrelostna izpričevala! Ali bi ne kazalo, da se zrelostno izpričevalo zadrži do tistega dne, ko dobi abiturientka tudi že plačano službo?
Da — ali se vam ne zdi gospodje, ki imate procvit šole v rokah, da je rado-voljkinodelo polovico slabše, ako mora v navzočnosti nadučitelj e v i vsako besedo dvakrat pretehtati, preden jo enkrat izgovori kakor pa, ko bi se tudi takemu idealnemu bitju pustilo nekaj nenadzorovane svobode, da sme in more podati učencem to, karji narekuje gorko srce?!
Stokrat vež je vredna beseda, podana otroku v ljubezni, kakor pa beseda, ki jo valjamo po ustih po vseh paragrafih, preden jo počasi izustimo.
Bes je, da se v zakonih zahteva, da je ob radovoljkinem delu navzoč tudi učitelj, toda ali ni ta zahteva abnormitete? Po čigavi zaslugi pa je prišla v zakonske določbe? človek z zrelostnim izpričevalom imej vendar pravico, da sme poučevati brez jeroba! Ali ne uživajo isto svobodo celo ljudje brez vseh izpitov?
Tedaj oddiha za nadučitelja ne more in ne sme biti. On je odgovoren za vse in prav za vse!
Samo za nekaj ne — to je: za učiteljsko kolegialiteto! Spominjam se rad na one čase, ko je nadzornik še in še poudarjal, složnost in edinost med učiteljstvom!
LISTEK.
Ml. Pire: Zgodovina starega veka za višje razrede srednjih šol.
Ljubljana 1909, str. 207, cena 2'60 K.
Najprej kot uvod nekaj zgodovinskih spominov. Profesor Janez Jesenko, znani pisatelj slovenskih zgodovinsko-zemlje-pisnih šolskih knjig, je leta 1879. ponudil „Slovenski Matici" rokopis „Zgodovine starega veka za višjo gimnazijo", toda „Slovenska Matica" ga je odklonila — pregledala sta ga profesor Zupančič in kanonik Klun — češ, „Matica" ne more dati knjige v natisk, ker ni še upanja, da bi zgodovina v slovenskem jeziku postala v srednjih šolah učna knjiga. Odbor „Slovenske Matice" se pa ni zadovoljil s to zaslepljenostjo, ampak je bil še tako predrzen, da je svetoval Jesenku, naj ga „Matičin" sklep ne odvrača, da ne bi pri-
pravljal rokopisa naslednjih dveh vekov!*) Ni mi znano, ali je profesor Jesenko še kaj pisal v tem oziru ali ne; niti ne vem, kje je rokopis njegove zgodovine starega veka. Ali bi ne bilo dobro, da bi sedanji odbor „Slovenske Matice" poiskal in pregledal ostalino Jesen-kovo? Morebiti se kaj najde; tudi omenjeni rokopis, čeješe kj e, bi ne bil brez koristi.
Trideset let je preteklo od tega abderit-stva, preden je izšla tP i r č e v a zgoraj omenjena učna knjiga v založbi „Društva slovenskih profesorjev", ki ne zaostaja za novejšimi nemškimi učnimi knjigami.
Obširnejše se obravnava kulturna zgodovina, nego smo bili tega vajeni pri starejših knjigah. Razvrstitev tvarine je preglednejša nego drugod, kar olajšuje ponavljanje. Na drugi strani pa podaja ta knjiga po mojem mnenju še vedno preveč militaristične navlake, kar je seveda splošno v navadi. Kot nekak vzor učnih knjig mi blesti pred očmi ruski način, kakor ga predstavlja zgodovinar K a r č j e v. Njegova
*) Letopis „Slovenske Matice", Ljubljana, 1879, str. 234.
zgodovina n. pr. srednjega veka iz leta 1905. ima zaokrožena poglavja: razpadanje rimskega imperija in nastopanje germanskih narodov, nastop Arabcev in postajanje mohamedanskega sveta, monarhija Karla Velikega, fevdalizem, razcepljenje cerkva in nastopanje slovanskih narodov, križarske vojne, prehod iz srednjega veka v novo dobo, srednjeveška kultura (to poglavje obsega 27 strani). Edino na ta način dobi dijak celotno sliko, ki se mu ne ¡izgubi v samih podrobnostih in ki mu ostane za vse življenje.
Pirčeva knjiga je od naučnega ministrstva potrjena in se začne — kakor upamo — uvajati na srednješolskih zavodih po Slovenskem.	Dr. Drag. Lončar.
Učitelji in prijatelji.
Spomini. Napisal Jan Saje, nadučitelj v p. v Šent Jerneju. (Konec.)
Ead sem prebiral „Učit. Tov." v Bate-čah in željno pričakoval prihodnjega.
Jeseni sem prebil strogo izkušnjo pod kanonikom Jurijem Savaschniggom. Nadzoroval
nas je še živeči Fran Gerkman, da nismo kaj iz knjig prepisali.
Tretji dan je meni že povedal kanonik, da sem izkušnjo dobro napravil, kakor je v naglici pregledal in me vprašal, kam želim prestavljen biti. Ker sem se branil iti v Ba-teče, mi je bil vpričo dr. Pr. Močnika, c. kr. dež. nadzornika, obljubil, da me čez eno leto prestavi, naj naredim zadnjo izkušnjo.
Dobil sem dekret za Predoslje pri Kranju, kjer je bila nova, lepa, šele ustanovljena šola. Bival sem tam deset let in vsako leto nekoliko pisal v „Učit. Tov." Več sem pisal v „Novice" in „Danico".
Poučeval sem šolske otroke tudi v sadje-reji in murboreji; navajal sem jih tudi, da so glogove beline in rumene hrošče zatirali. Dobil sem zato srebrno svetinjo od c. kr. kmetijske družbe, katere ud sem od 1. 1868.; tudi večkrat sem dobil nagrade po 20 gld. in dvakrat Pr. Metelkovo ustanovo po 50 gld. zaradi uspešnega pouka v šoli.
V Dolu in Predosljih sem sezidal hlev za živino, da bodo nasledniki učitelji lahko imeli živino notri, če jo bodo hoteli.
In dandanes ? Poudarja se še, da je treba sporazumnosti napram veroučiteljem; složnost med učitelj-stvom kolegialitete tovariša napram tovarišu pa se jim ne zdi potrebno poudarjati.
Nadučitelj i naj bodo le nekaki valpeti, ki naj brezobzirno dvigajo svoj bič po podrejenem učiteljstvu, ki naj bičajo vsako malenkost, in naj bo manjša od komarja!
Iz tega pa se ne rodi edinstvo, ne bo zaupnosti, pa bodo trpeli pod tem tudi uspehi! Nezaupnost in srd nista še nikdar rodila dobrih sadov!
Zato pa: Nadučitelj naj se ne preoblaga s poslom, naj se ne zahteva od njega odgovornosti, ki gre vsakemu pozameznemu članu našega stanu in katero kritikovati gre v prvi vrsti le nadzornikom! Nadučitelj naj bo svojemu učiteljstvu več oče kot pa tiran.
Stran s takim abderitstvom in pikolovstvom, kakršno duši dandanes vsako svobodo! Stran pa tudi z abderiti in pikolovei, ki so šolstvu v kvar in sramoto!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca decembra K 253.561'95.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.-7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Delitev štajerskega deželnega šolskega sveta.
Na Štajerskem so danes take razmere, da so za slovensko šolstvo naravnost pogubne, Enakopravnost, ki jo jamči vsem narodom člen XIX. državnega osnovnega zakona, je na Štajerskem čisto neznan pojem.
Deželni poslanec dr. K u k o v e c je v štajerskem deželnem zboru stavil predlog, naj Be izvrši delitev deželnega šolskega sveta. Ta predlog moramo s stališča narodne enakopravnosti najiskrenejše pozdravljati. Ta delitev bi bila vsaj majhen del nadomestila za tlačene pravice štajerskega šolstva. Treba je z vsemi silami delati za uresničenje dr. Kukovčevega predloga, zakaj dokler ni v Avstriji izvedena narodna avtonomija, toliko časa ni štajerskemu slovenskemu šolstvu druge rešitve.
Dr. Kukovec je dejal v deželnem zboru štajerskem, da so nastale pri dež. šol. svetu razmere tako neznosne, da je postala neodložljiva točka našega narodnega programa zahteva, naj se ustanovi za slovensko šolstvo poseben oddelek dež. šol. sveta. Avtonomija v našem šolstvu, je poudarjal govornik, je danes zahteva, ki se ji ne odrečemo nikdar, četudi se to s politiko deželnozborske večine seveda ne strinja. Moč razmer se pa izkaže silnejša nego krivična šolska politika, ki je danes tudi pri šolskih oblastih merodajna. i -
Leta 1871. sem se 4. oktobra preselil v Šent Jernej. Tukaj je bila enorazredna ljudska šola s šest do osemsto otroki s ponavljalno šolo. Kako prijetno je na taki šoli, bi lahko popisal celo knjigo.
Dopisoval sem tudi iz Šent Jerneja večkrat „Učit. Tov." in o učiteljskih konferencah sem sporočal, tako, da sem bil nekako vedno v zvezi z „Učit. Tov.".
Razni gg. uredniki so mi dopisovali, naj pišem za „Tovariša" kaj koristnega itd. Tukaj v Šent Jerneju je bilo jako težavno za učitelja, ker je bila na razpolago le stara majhna šolska soba za tako ogromno število otrok. Premišljeval sem vedno kakor Ribničan, kako bi šolo razširil.
Imeli smo dež. šol. nadzornika Pirkerja, ki je nas Slovence pisano gledal, ravno tako c. kr. okrajni glavar Schönwetter, ki je meni rekel v pisarni, če bi bil na njih strani, bi me na rokah nosili, da sem „ein vorzüglicher Elementar-Lehrer"; ker sem pa tako s Slovenci, me je pa pritiskal in črnil, da me niso v I. plačilni razred postavili pri štatusu; ampak na prvo mesto v II. plačilnem razredu, da je potem moral vsak čez mene skakati v
Nadalje je govoril doslovno: Zloglasni zakon o skupnih zastopih je spravil na Spodnjem Štajerskem polovico po večini slovenskih okrajev v roke nemških okrajnih zastopov in obenem naše šolstvo tamkaj v roke nemških nacionalnih okrajnih šolskih svetov, ki delujejo po navodilih nemškega narodnega sveta pod zaščito dež. šol. sveta. Kjer je večina okrajnega šolskega sveta slovenska, tam ni razpisa učiteljskih služb. Če treba na mesto ¡Slovenca tu postaviti Nemca, se stori službenim potom. Drugače je tam, kjer so nemške večine, v ptujskem, slovenjebistriškem ali celo v mariborskem okraju. Tu je za deželni šolski svet merodajen le terno-predlog okrajnega šolskega sveta. To načelo se tu ne sme kršiti, ker bi se drugače Slovencem ne zgodilo dovolj krivic. In kako se tu postopa! Znani so mi slučaji, ki z njim lahko postrežem, če hočete, kjer je moral učitelj oddati pismen reverz, da bo deloval v nemškonacionalnem duhu, da je dobil, akoravno je bil prej pri slovenski stranki, nad-učiteljsko mesto. Kakor na Hrvaškem ne dobijo železniških postaj, če okraj ne voli v smislu madjarske vlade, tako bo na Sp. Štajerskem obveljalo kmalu načelo, da značajen in pošten Slovenec ne bo mogel nikjer več postati nadučitelj. Sramotno je za šolske oblasti, kako korupcijo uvajajo v učiteljstvo. Boljša mesta dobijo le odpadniki, ki dobivajo naravnost pozive, naj se potegujejo za to ali ono mesto, dočim najsposobnejše slovenske moči sploh na vrsto ne pridejo. Ko je učiteljstvo neke šole, ki ne šteje niti enega nemškega učenca, nekoč prosilo nekega nemškega poslanca zaslombe, da pride šola v boljši plačilni razred, so utemeljili svojo prošnjo izrečno, češ, saj se priznavamo k vašim politiškim načelom. Kar se pripravlja zadnje tedne v mariborskem okraju, je nečuveno. Za Lembah, domovinsko občino slov. dež. odbornika Robiča, ki je slovenska, so se pozvali prositi celo učitelji nemških zasebnih šol in je okrajni šolski svet sestavil strogo nemški terno-predlog. Tega baje dež. šolski svet ne more prezreti! Seveda, ker gre za oro-panje slovenske posesti!
Ravno isto se pripravlja na slovenski šoli v Krčovini Leitersbergu, kjer gre slovenski učitelj v pokoj! In s takim šolskim nadzorstvom naj smo Slovenci zadovoljni ?! Deželni šolski svet je pokazal, kako izpolnjuje šolsko nadzorstvo, najlepše v zadevi celjske okoliške šole in meščanskih šol, kar je še v splošnem spominu. Pa tudi sicer naš dež. šolski svet ni v zadregi za pristna nova načela, če treba nas udariti. V rokah imam dokaze, da se je zadnji čas izdal od dež. šol. sveta tajen ukaz, da se imajo pri nastavljanju učiteljev in učiteljic upoštevati v prvi vrsti absolventi in absolven-tinje domačih učiteljišč! To izgleda za prvi hip jako skrbno za Štajerce, v resnici je pa to udarec zoper Slovence, in sicer zoper na Štajerskem pristojne učitelje in učiteljice, ki so študirali v Ljubljani ali v Celovcu ali v Gorici. Deželno žeusko učiteljišče v Mariboru je dobilo šele pred kratkim pravico javnosti. Ni čudež, če so razni slovenski starši dali svoje hčere Štajerke rajši na boljše zavode na državna učiteljišča v Ljubljano ali v Celovec ali v Gorico! Toda kaj to štajerski deželni šolski svet brigal Zdaj učitelji in učiteljice, ki so na državnih zavodih z odliko študirale, ne dobijo več v domači deželi služb, ker so Slovenci, pač pa Ko-
I. plačilni razred. To je krivica, da se Bogu usmili.
Razširil sem enorazrednico v dvorazred-nico. Prišel je bil sem za drugega učitelja Valentin Burnik, sedaj nadučitelj v Metliki. Takoj drugo leto sem pomagal šolo razširiti v tri-razredno. Bili smo dolgo časa le trije učitelji v stari šoli, ko sem jaz svoje stanovanje odstopil in sebi lepo enonadstropno hišo sezidal za stanovanje.
Leta 1890. je bila pa že tukaj štiriraz-redna ljudska šola. Nisem še miroval; prosil sem še za eno paralelko, pozneje še za drugo; in v fari smo |še ustanovili pod glavarstvom Rudolfovem dvorazredno šolo v Orehovici, vse to sem moral izvrševati sam in mnogo dopisovati. Takoj prva leta sem mislil, kako bi se dalo dognati, da bi zidali novo šolo. Nabirati smo začeli po 10 krajcarjev na direktne davke, in večkrat se je hotelo ustaviti, pa smo spet zvišali na 15 kr. itd.
Da je bilo treba pohlevno ravnati pri sejah krajnega šolskega sveta, da so mi pritrdili, si lahko vsak misli. Šlo je le naprej, četudi počasi. Nabrali smo bili že čez štiri-desettisoč kron, pa sem o priliki izprožil misel,
roške Nemke, če so v Mariboru študirale 1 In pred tako šolsko nadzorovalno oblastjo naj imamo rešpekt!
Da, naš deželni šolski svet se ne obotavlja tudi javno barvo priznati kot orožje nemške stranke! Lani ob otvoritvi učiteljišča v Gradcu je deželni šolski nadzornik Tumlirz glasom časniških poročil javno izgovoril besede: „Nemški učitelj ima dolžnost nesti nemško kulturo in nemško samozavest tudi med narod!" („Samoobsebi umevno! Seveda!" klici nemških nacionalcev.) Dobro, tudi jaz pravim, da je to v redu, če je štajerski deželni šolski svet ustvarjen le kot šolska oblast za nemško ljudstvo. Toda, ali hočete, gospoda, ostati dosledni? Če ste dosledni, morate mi pritrditi, če pravim, tudi mi Slovenci moramo dobiti šolsko nadzorovalno oblast, ki ostane na stališču: „Učitelja slovenske dece dolžnost in pravicaje, da zanese slovensko kulturo in slovensko samozavest med slovensko ljudstvo". In če me vprašate, kaj hočem, sem vam s temi besedami že vse povedal. M i zahtevamo samoupravo na polj u slovenskega šolstva in v ta namen moramo dobiti poseben oddelek dež. šol. sveta za slovensko šolstvo kakor imajo na Češkem nemški in češki oddelek dež. šol. sveta. Kar je Nemcem tam prav, ne more biti krivično pri nas. Vem, da mi v srcu pritrjujete, vem pa tudi, da odklanjate moj predlog, ker se bojite biti pravični. Slovencev pa to ne moti. Stavili bomo zahtevo po samoupravi v šolstvu, dokler ne zmagamo.
* * *
Želja vsega slovenskega učiteljstva je, da bi se o tem vprašanju zedinili vsi štajerski slovenski poslanci ter delali z vso energijo, da se uresniči stavljeni predlog!
Literarna zgodovina narodnega gospodarstva.
Izbrani eseji.
Spisal F. L. Turna.
Uvod.
Delitev dela je krasno prodrla s svojimi čudovitimi učinki v vse panoge človeškega življenja. Pod njenim vtiskom ni dobilo samo delo mišic popolnoma drugačne oblike in posledice za splošno človečanstvo, ampak tudi znanost se je razvila na način in obseg, kakor ga ni prej nihče pričakoval, težko komaj slutil.
Ta silovita prikazen delitve dela, ki peča danes ravno tako nacionalne ekonome kakor sociologe, je gotovo započela že zgodaj v dobi človeškega gospodarstva, ali svoje prave učinke je pokazala in rodila stoprav v novejšem času, zadnjih sto let. Glavno zaslugo na tem moramo pripisovati uporabi strojev, ki so pre-ustrojili delo in produkt človeških rok v mehanično, mašinelno in osvobodili s tem takorekoč gospodarstvo onega omejenega elementa, ki ga predstavlja v umetni produkciji človek v nasprotju z neizčrpno silo nature.
da bi svet za novo stavbo šole ogledali, ko je bil prišel ravno nadzorovat okr. šol. nadzornik Šest. Ogledali smo prostor in se nekako pro-vizorično pogodili ter je bil krnslu ogled. Potem so pogodbo potrdili ter tudi začeli voziti material za šolo. Prvo opeko z voza sem jaz položil na svet. Takoj smo oddali stavbo mojstru Skjnetiu, ki je sezidal krasno šolsko stavbo za 4 razrede in dve paralelki.
Usoda je hotela, da sem imel že 40 de-finitivnih šolskih let, v službi pa 48 let. O priliki nadzorovanja, ko sta bila še dva razreda nastanjena v moji hiši, je rekel c. kr. šol. nadzornik Maier, da se je meni krivica zgodila pri plači, da ne smem še iz službe izstopiti, bo on se zame zavzel. Ko smo imeli pa v Krškem konferenco — za mene zadnjo — mi reče: „Le prosite za penzijo, saj imate def. 40 let in dobite tako vso plačo."
Nisem hotel še prositi, misleč, da bom v novi šoli, ki se je drugo leto popolnoma dovršila, vsaj še nekaj časa poučeval, mi pa piše g. nadzornik, naj le takoj vložim prošnjo, kar sem precej storil. In čez 5 ali 6 dni so že v Ljubljani potrdili, in tako sem bil upokojen, ne da bi mi bili dali polno plačo ali
Naše roke omagajo po nekaj urah in nato iščemo v počitku novih sil, stroji delajo neprestano noč in dan, ako hočemo, in kar je posebno važno: producirajo enakomerno. Razvoj prometa, ki zremo danes nanj s tolikim stremljenjem, je odtrgal nadalje proizvajanje še od časa in kraja.
Harmonične celote svojega časa, kakor so jih predstavljali, recimo, možje kot Leonardo da Vinci na pričetku šestnajstega ali Goethe celo na pričetku devetnajstega stoletja, se nam zde danes popolnoma nemogoče. Gotovo odseva lahko doba z vsemi svojimi refleksi v posebno velikem duhu še danes — ali ta odsev je v resnici samo refleks, silhueta in nikakor ne po-menja obvladanja tvarine.
Tako se nam je porodila iz teh razmer beseda specialist, ki nikakor ne pomenja človeka, ki se peča le s kemijo in ne razume o astronomiji ali jezikoslovju ničesar; ki je velik matematik, a ne ve, če leži Bombaj na desni ali levi strani Indije. Izraz se ne omejuje na eno panogo človeške znanosti in vede, ampak nam diferencira celo poslednjo na neizmerno mnogo vej in kdor obvlada znanstveno vsaj en tak majhen delokrog, si pridobi s tem priznanje specialista.
Posebno pri medicini, ki jo vsekakor hočejo imenovati nekateri le znanost navidez, nam pade diferenciranje stroke v gorenjem smislu posebno v oči. Imamo slovite kirurge, psihiatre, specialiste za notranjo, očesne, ušesne... in kakor se že imenujejo vse različne bolezni človeka.
Enak pojav se je dogodil na polju na-rodno-gospodarske vede tekom minule generacije. Najprej se je odtrgala ta panoga človeške znanosti od drugih, tako da ji slednje izprva niti imena in časti nove znanosti niso dovolile, nato je pasirala dobo, ko so jo res posamezniki po tvarini popolnoma obvladali — v kolikor moremo tak izraz rabiti — danes je razpadla tista mogočna stavba v stotero posameznih častljivih hiš in kjer je molel nekoč ponosno visok stolp v zrak in kljuboval vsem svojim protivnikom, tako zunanjim kakor notranjim, se je razprostrlo sedaj celo mesto in vsak dan sprejmejo prizidana predmestja v njegov okvir.
Kakor se je takega lepega razvoja veseliti, ker pomenja velik korak naprej, vendar ima tudi svojo stran, ki ni za vsakogar razveseljiva. Čim večje je namreč mesto, tem lažje se je v njem izgubiti, in hitimo kamor hočemo, nikjer ni tako visoko, da bi pregledali celo naselbino hkratu. Okolo hišne številke, kjer smo se porodili, ali kamor smo se naselili, poznamo morda vsako še tako skrivno sotesko; največ, kar si osvojimo v ostalem, je splošni vtisk, pojem, časih samo domišljija.
Za svojo trditev vidimo konkretizovano pri najduhovitejem nemškem teoretiku v generaciji, ki se pravkar bliža svojemu zaklonu.
V sredi osemdesetih let minulega stoletja je pričel izdajati svoj široko zasnovani sistem nacionalne ekonomije, kakor so radi nazivali učenjaki sintezo in popolno podajo te znanosti. Na pragu novega stoletja je izdal tretji, nad tisoč strani broječi zvezek, a z ozirom na nadaljevanje in sklepno delo svojemu sistemu pripominja v predgovoru z .bolestno resig-nacijo: „Es ist der Zweifel, ob es überhaupt noch zeitgemäß ist, im Einzelunternehmen derartige Werke zu vollbringen".
kako drugo odlikovanje, ker sem edini učitelj na Kranjskem, ki se je pod njegovim vodstvom enorazredna šola v Šent Jerneju razširila v 4 razredno z dvema paralelkama in dvorazredna v Orehovici šentjernejske župnije. Sezidal sem lepo novo šolo že tudi na Planini (Stockendorf). Tako se godi učiteljem!
Veliko mi sili v pero, pa rajši zamolčim. Ko je bil prišel dež. predsednik Andrej Winkler k meni v šolo, in sem otroke izpraševal, je glasno pravil, kako je zadovoljen! Ko so pa drugi prišli na to mesto (Hein) so pa nas Slovence zatirali.
Ne vem, kaj bi se pregrešil, ker so nadzorniki bili vedno z uspehom zadovoljni; pa menda niso drugače poročali višji gosposki, da je z nami v krškem okraju tako kruto postopala in nas jako občutno kaznovala.
Naj končam in sporočim, da me jako veseli, ko „Učit. Tov." tako veličastno obhaja 50 letnico. Želim mu, naj še 100 let in tako dalje vedno koristno deluje. Živio!
Kako naj misli potem ponižni učenec teh velikih mož? Tako sledi namen teh vrst samo-posebi.
Razmerje med čitateljem in pisateljem more biti kvečjemu podobno očetu in sinu, ki se je povrnil po dolgem času zopet v domače naročje. Oče posluša ravno tako zvedavo in enako interesovan tam, kjer mu pripoveduje sin znane stvari, kakor tam, kjer mu govori o neznanih krajih ali premembah in novinah mest, ki vežejo nanje njega samega stari in dragi spomini, časih dvomljiv nasmeh, časih pohvala — oboje je sinu v enako plačilo.
Ako ima vsak delavec pravico, da si izbere najlažje opravilo, je dvomljivo. Ali opravičljivo je, če poseže samo po tisti nalogi, ki ji smatra samega sebe kos.
Na dlani leži, da je vse kaj drugega, govoriti o literarni zgodovini narodnega gospodarstva kakor o zgodovini gospodarskega življenja človeka vobče. Bazvrstimo produkte leposlovne literature drug poleg drugega, tako kakor so si kronično sledili, si moremo napraviti iz te razvrstitve vsaj deloma rekonstrukcijo kulturne zgodovine človeka. V veliko večji meri velja to o literaturi narodnega gospodarstva. Ees je, da posamezni pioizvodi tukaj ne bleste genialne umetnosti, ali zato imajo tudi to pozitivno vrlino, da ne črpajo toliko iz svoje fantazije, ne pretiravajo v taki meri, kakor zahtevamo in je v navadi pri pesnikih.
Gospodarska literatura je v j ako tesui zvezi z gospodarskim življenjem. Vsi količkaj važni pojavi na tem polju so rodili veliko slovstva, velikim preobratom je pripravljala teoretično pot le ta literatura. Govoreč torej o nji, se mora ozirati avtor neprestano na istočasne gospodarske razmere, ker edino z ozi-rom na te moremo govoriti, ceniti in preso-jevati njene proizvode. Umetniške vrednosti liki leposlovje ta literatura nima. Njeno veljavo cenimo uro po merilu, v katerem je skladno z resničnimi in danimi gospodarskimi razmerami tiste ali kasnejše dobe.
Nadalje je podano s temi produkti že obenem ogrodje delu, ki ga je podvzel pisatelj, in ta motiv je bil pač zanj odločujoč, kar si je lahko tolmačiti. Izročen mu je načrt in material. Vse vprašanje je sedaj, ali zna s tem kaj započeti in kako trdna bo ta stavba. Faktorji, ki so deloma neodvisni od človeške volje, bodo presojevali njeno vrednost.
Zidarček stoji na tleh in premerja v zraku višino. V mislih si postavlja nadstropja, njih oddelke, medsebojne zveze, motno se mu kaže pred očmi že cela podoba — bo v njegovem srcu podobno veselje in zadovoljstvo tudi tedaj, ko bo stavba končana? Z velikim načrtom pričnemo svoja dela, toda meso je slabo; in Jz grenkim usmevom odložimo pero po zadnji besedi.
V Londonu, dne 18. novembra 1909.
Iz naše organizacije.
Sknpne zadeve.
Jnbllejska samopomoč. Dne 12. t. m.
je umrl član Leopold Armič v Ljubljani. — Gospe vdovi sem takoj izplačal 472 K. Prosim tiste člane, ki še niso vplačali za slučaj Arko in rezervni fond, da prilože še 2 K, oziroma 4 K. Drugim članom, ki so pa že plačali, pošljem položnice, da vplačajo 2 K 10 h, oziroma 4 K 20 h. „Samopomoč" šteje sedaj 235 članov. Pristopajte! Več ko nas bo, bolje je!
Predsednik.
Kranjsko.
Slovensko deželno učit. društvo priredi v soboto, 29. t. m. ob pol 8. zvečer, v Narodnem domu (pritličje na desno) svoj letošnji 3. poučno zabavni večer, ki bo na njem predaval g. dr. Gregor Žerjav o narodnem gospodarstvu. Gosti dobrodošli!
Štajersko.
Učiteljsko društvo za politiški okraj Ljutomer je zborovalo dne 13. januarja t. 1. Dasi je bil napovedan občni zbor, se je zbralo zaradi slabe poti vendar samo 17 tovarišev in tovarišic! — Predsednik Tomažič otvori zborovanje in da najprej na glasovauje, se li naj vrši ob tej razmeroma slabi udeležbi občni zbor ali pa le navadno zborovanje. Ker se večina izreče za občni zbor, preide predsednik na dnevni red; vsem tovarišem in tovarišicam želi v novem letu najboljših uspehov tako v šoli kakor v izvenšolskem delovanju. Spominja se 50 letnice našega stanovskega glasila „Učit. Tovariša", naglašajoč, da njegov jubilej najlepše proslavimo s tem, da ga vsak zaveden tovariš naroči in priporoča. Posebe omenja predsednik, da je bil pred kratkim g. ravnatelj Robič odlikovan s kolajno ter mu čestita.
G. Bobič, ki je bil v minulem letu trojni jubilant, je po svojem 40 letnem delovanju zaslužil pač še lepše odlikovanje; lastna in tovarišev zavest, da je v tej dobi storil premnogo vprid šoli, društvu in narodu, nadalje priznanje in vdanost od naše strani naj mu nadomesti začasno ono, s čimer še ga dozdaj od višje strani niso počastili. Predsednik mu v imenu društva izrazi željo, da še dolgo vztraja v svojem plodonosnem delovanju, vsi prisotni pa zakličejo trikratni „živio" !
Nato prečita tajnik zapisnik o zadnjem zborovaniu. Ker je poročilo o tem v našem glasilu izostalo, predlaga tov. Cvetko, da se izvoli stalen poročevalec; volitev določi predlagatelja. — Predsednik prečita pismo tov. Kle-menčiča od Sv. Trojice v Slov. goricah, ki mu še baje nekateri tovariši dolgujejo malenkost 1 K za poslano jim knjigo „Sadjarstvo" ter prosi, da mu to čimprej vpošljejo, ker ima itak deficit. Častna dolžnost! Tov. Cvetko poudarja, da je pisatelj zbral v tej knjigi res najbol|še nauke iz sadjarstva, ki so jih nabrali on in priznani pomologi iz praktične izkušnje; zato jo priporoča v nakup za učit., šolarske in ljudske knjižnice, zlasti pa učencem višje stopnje kot vademecum v življenje. Pozivu „Zaveze jugosl. učiteljskih društev" se odzove društvo s tem, da naroči za mariborske uči-teljiščnike 1 iztis „Učit. Tovariša". — Zatem pridejo na vrsto običajna poročila. Društvo šteje na papirju 47 članov, a mnogo jih ne plačuje udnine in posledica bo, da se bodo morali izčrtati. Obžalovanja vredna umazanost! Teh par krouic bo v interesu stanovske organizacije vendar vsak zmogel! — Dohodki v 1. 1909. so znašali 226*88 K, izdatki 177-36 K, torej je prebitka v blagajnici 49 52 K Poleg tega še ima društvo svoj rezervni fond v znesku 1177 23 K Tajniku in blagajniku se izreče hvala za. res vzorno opravljanje poslov in da slednjemu odveznica. — Nato se sklene na predlog tov. Kryla, da se založi iz rezervnega fonda priročna knjižica za učence, ki bo vsebovala vse važnejše zemljepisne in zgodovinske podatke, kakortudi vpadajoče pravljice in pripovedke v pospešitev domoznanstva ljutomerskega politiškega okraja. Po razprodaji knjižic se fond zopet izpopolni. Ker za nabiranje takega gradiva obstoji že od lani poseben odsek, a še do danes ni podal dokaza o svojem delovanju, se izvoli ravn. Bobiča načelnikom odseka s prošnjo, da izkuša dobro stvar pospešiti. Vsak tovariš pa naj v svojem okrožju nabira, kar mu je domoznanstva sploh na razpolago, da se olajša odseku delo ter da dospemo čimprej do tako potrebnega in vele-važnega učila. — Knjižničarju (ravn. Robič) izreče predsednik posebno zahvalo, da je končno uredil društveno knjižnico. — Tov. Zacherl omenja kot pevovodja, da je pevski zbor kakortudi orkester na lok sicer parkrat povoljno nastopil, lahko pa bi bila pela in godla še večkrat. Priporoča več vneme za pevske vaje ter predlaga, da si društvo ustanovi lastni notni arhiv. H koncu poročil predlag» tov. Mavrič, da si društvo omisli spominsko knjigo. Sprejeto. Zgodovino društva obljubi sestaviti ravn. Robič, to lepo vpisati tov. Ceh.
Tov. Cvetko naglaša, da se tako predsednik kakortudi drugi činovniki vzorno izvrševali svojo dolžnost in predlaga, da se izvoli za 1. 1910. po vzkliku dosedanji odbor, ker ni vzroka, da bi želeli udje kake izpremembe. Predlog se sprejme.
Predavanje tov. Cvetka o Druzovičevi metodi petja in njegovi Pesmarici se mora zaradi poznega časa preložiti na prihodnje zborovanje. Preide se k slučajnostim. Ravnatelj Robič da v vednost, da je društvo „Heimat-schutz" deželno in se hoče ozirati tudi na slovensko narodnost. Pri ustanavljanju podružnic (Ortsgruppen) hočejo Nemci delovati složno s Slovenci. Za ustanovitev take podružnice je treba najmanj 10 članov (2 K udnine!); na vabilo tov. Robiča je takoj prijavilo 10 tovarišev svoj pristop. — Zatem društvo še pogovori o odloku c. kr. dež. šol. sve'a štajerskega, da se naj v deželi nameščajo kdt učitelji in učiteljice samo oni kandidatje in kandidatinje, ki absol-viiajo kako štajersko učiteljišče. Prakticiranje tega odloka bi pomenilo za starše in slovenske absolvente kršenje pravic, ki so jim zajamčene po drž. osnovnem zakonu. Kaj dela „Zveza slov. štajerskih učiteljev in učiteljic v Celju", da še ni precizirala svbjega stališča napram temu odloku, kje so drugi merorlajui faktorji? — vpraša društvo in pozivlje prvo, da stori svojo dolžnost, ono samo jo tudi hoče. Prihodnje zborovanje se določi na dan 10. februarja 1910. z motivacijo, da učitelj in učiteljica, ki ima v sebi kaj stanovske zavesti, častiljubja, čuta za celokupnost in „zbordušo" ter noče v tem ali onem gnezdu pasti na vsakdanji prozaiški nivo okolice, jedva čaka prilike, da se razgovori in duševno razvedri v družbi tovarišev-sotrpinov. To v blagohotno razmišljevanje vsem onim tovarišem iz bližnje okolice, ki se jim zborovanj posečati menda ne zdi vredno.
Slovenjebistrisko učiteljsko društvo. Naše društvo je imelo svoj letni občni zbor dne 13. t. m. v slovenski Bistrici;' vzlic slabemu vremenu je bila udeležba prav povoljna.
Predsednik tov. Kokl pozdravi v nagovoru zborovalce ter posebno profesorja Lavtarja s hčerko, akademika Pirkmairja in častnika Mejovška.
Po prečitanju zadnjega zapisnika omenja tov. predsednik došle dopise: Odlok c. kr, namestništva v Gradcu, glasom katerega se
odobrijo nova, modernejša pravila društva, dopis prof. Lavtarja, ki se je drage volje odzval odborovemu povabilu za predavanje in dopis „Zaveze" glede prispevka obrambnemu odseku „Zaveze". O slednjem bo društvo sklepalo pri marčnem zborovanju.
Za tem je prišlo predavanje profesorja L Lavtarja iz Maribora. V sicer kratkih a jedrnatih potezah nam je očrtal uitor najnovejših računic svojo metodo, ki se je izkriti-lizirala v njegovih mislih v dolgi dobi smo-treuega in napornega dela. Preko mnogih zaprek se je končno njegova ideja njemu in vsem pristašem njegove metode v radost realizovala, računice so dobile aprobacijo nauČnega mini strstva. S tem je led prebit, in smelo trdimo, da je dobilo slov učiteljstvo, tudi ono, ki ni pohajalo mariborskega učiteljišča, z Lavtar-jevimi račuuicami in navodili izborno sredstvo za uspešnejše poučevanje te discipline. Posebne važnosti in učiteljstvu dobrodošla novost v prvem delu Lavtarja je popolno ignoriranje merjenja in deljenja v elementarnem razredu.
Po končanih izvajanjih je zahvalil gosp. profesorja tovariš predsednik v imenu navzočih, ki so ves čas z napeto pozornostjo poslušali predavanje.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imelo društvo v preteklem letu 132 K 61 h dohodkov in 76 K 15 h izdatkov. Na predlog tov. Svetlina so račune pregledali in odobrili tov. Hinterlechnerjeva, Stegnarjeva, in Kopriva.
Za društveno leto 1910. so bili izvoljeni v odbor: Jože Kokl, predseduik; Milan Vršič, podpredsednik; Amalija Vobičeva, tajnica; Ljudmila Schreinerjeva, blagajničarka; odbornikom pa Ana Westerjeva, Seb. Krotky in Anton Špan.
Prihodnje zborovanje se vrši meseca sušca.
Srednješolski vestnik.
** Drngi roditeljski večer na II. državni gimnaziji se je vršil v sredo, dne 19. t. m., ob 6. zvečer. K predavanju došlo mnogobrojno občinstvo je napolnilo prostorno risalnico do zadnjega kotička Začasni vodja gimnazije, šolski svetnik dr. Janko Bezjak, je nadaljeval svoje zanimivo predavanje o vzgajanju in gojenju dolžnostnega čuta in dolžnostih sploh. Po pozdravu je v kratkih besedah očrtal jedro predidočega predavanja in je pričel obravnavati, kako naj vzgajajo starši in stanodajalci pri mladini čut za dolžnosti. — Prihodnji roditeljski sestanek na II. drž. gimnaziji, ki odločno prvači v tem oziru, se vrši meseca februarja.
** Profesorski izpit je napravila z
odličnim uspehom na dunajskem vseučilišču prva Slovenka Albina Zalarjeva.
Politiški pregled.
*	Silno napredovanje „Sudmarke".
L. 1906. je imela „Sudmarka" K 181.255 91, 1. 1907. K 262.485-64, 1.1908. K 433.408-97 in 1. 1909. že K 509.299 30 dohodkov. Torej tekom treh let potrojeni dohodki.
*	Rusija zbira vojaštvo na avstrijski meji. Ruska vojna uprava pošilja neprestano nove voje na avstrijsko mejo. Število ruskih vojakov ob avstrijski meji nasproti Brodom znaša več tisoč. Na železniški postaji Radziwillow je pripravljenih veliko število vagonov za transport vojaštva. Na kolodvoru se nahaja popolen park železniških sanitarnih vozov. Revizija v Radziwillowu je silno poostrena.
*	Konferenca Jugoslovanskih socialnih demokratov v Belgradu. Minole dni se je vršilo zborovanje zastopnikov jugoslovanskih socialnih demokratov. Na konferenci so bili zastopani tudi slovenski socialisti po dr. Henriku Tumi. Konferenca se je vršila v smislu druženja jugoslovanskega proletariata v dosego politiške moči za boj proti zlorabi kapitala tujih držav, ki se kosajo za balkanske državice v nesrečo prebivalstva. Konferenci sta predsedovala . Bolgar Blagojev in Slovenec dr. Tuma.
*	Kornpcija na Hrvaškem. Iz Fried-
jungovega procesa znani krivoprisežnik Dorotka pl. Ehrenwall, šmok barona Raucha, je prevzel agenturne posle za nameščanje učiteljstva. Dobro mesto dobi vsak učitelj, ki se zaveže vstopiti v ustavno (madjaronsko) stranko, delati pri bodočih volitvah za njene kandidate in de-nuncirati pristaše hrv.-srbske koalicije. No, z Rauchom utegne pasti tudi taka korupcija.
*	Poslabšanje šolsbega nadzorstva-V salcburškem deželnem zboru so klerikalci vložili predlog, po katerem naj bi po celi deželi vsi člani krajnih šolskih svetov dobili pravico, biti navzoči pri šolskem pouku. Poslanec sodrug Preussler je odločno protestiral, da se hoče uvesti taka špionaža v šolah, kateri je pravi namen spraviti učitelje pod komando faj-moštrov in kaplanov. Klerikalna večina je sprejela predlog, prav tako kakor na Kranjskem!
Obrambni vestnik.
I Učitelji — goljnfi! Za takšne nas vsaj morajo imeti vsenemški davkarski uradniki pri Sv. Lenartu v Slov. gor., kakor sta Grejan (Krajan) in Derniatsch. Ko so te dni
hoteli nekateri učitelji vzdigniti svoje težko pri-služene starostne doklade, jim jih ti gospodje niso hoteli izplačati, češ, gebtibrt Ibnen nicht, haben schon behoben 1 In kako sirovo se je šulverajnski agitator Grejan vedel! Neko učiteljico je nahrulil kakor svojega psa. Gospod Grejan, to je nesramno sumničenje slovenskega učiteljstva. Mi smo prepošteni, da bi nas mogel kdo goljufije obdolžiti. Vse pomote ste krivi le Vi in Vaš janičar Derniatsch, ki hočeta jesti slovenski kruh, pa nista zmožna toliko slovenskega jezika, da bi znala razločevati, kaj so starostne doklade in kaj so desetletnice. Le malo manj gorečnosti za Schulverein in njegove prireditve in učita se slovenskega jezika, če hočeta službovati v slovenskih krajih, pa vama slovenske pobotnice ne bodo delale nikakršne preglavice in sitnosti. M a i o na rodne zavednosti pa kažejo oni učitelji, ki se odlikujejo z nemškimi pobotnicami.
Uciteljiščni vestnik.
Učiteljiščnikom v pomislek.*)
Piie P. K.
I.
Izobrazba, ki jo nudi učiteljišče gojencu, je nepopolna, pomanjkljiva na strokovnem kakor tudi na polju splošne izobrazbe. Razmeroma s plačo, ki jo dobivajo učitelji, bi človek ne-voljno vzklikuii: še to je preveč! Ali računati je, da se bodo razmere v gotovem času tudi izpremenile in kar je glavno: mnogi se ne more izogniti stana, ki s e z a n j pripravlja, in če je že primoran v to, potem je njegova dolžnost, da je v strokovnem oziru dobro podkovan in to iz enostavnega ozira, da zadovolji svoje predstojnike pa tudi ljudstvo, ki mu je izročilo v oskrbo svoje najdražje — deco.
Drugo pa je, da se zahteva od učitelja več kot od vsakega inteligenta, ki ima opraviti z ljudstvom. Kdor hoča med ljudmi imeti vpliv, mora biti vsaj deloma doma na raznih znanstvenih poljih, da more odgovarjati stavljenim vprašanjem radovednega ljudstva. Potrebno pa je tudi za svojo nadaljno naobrazbo postaviti temelj, zakaj nevarnost je, da, kdor si tega ne ustvari v dijaških letih, si ga kasneje tudi ne; brez temelja pa je vsaka stavba nemogoča; kdor pa ne napreduje, nazaduje. To bi bil pogibelj učiteljstvu, njega vplivu, pa tudi vsemu kulturnemu razvoju med narodom.
Šola torej v te svrhe ne da vsega. Vrzeli, ki vam jih je, tovariši učiteljiščniki, izpolniti že v dijaških letih, mi je omeniti in vas opozoriti na najvažnejše. Storim to, da vam ne bo šele življenje moralo povedati, da je s t r o -kovna izobrazba v nje temeljih nepopolna, kakor vam jo nudi šola. Da je plul duh moderne kulture, z n a n o s t i, n j i h r a z v o j a i n vpliva na življenje mimo vas, ne da bi o tem v šoli kaj slišali. Povedati pa mi je obenem, da je mnogokrat odvisno od stopnje naobrazbe učitelja tudi njega gmotno in socialno stališče. Faktum je, da je mnogi, ki ni upošteval temeljnih faktorjev socialnega stanja, že bridko proklinjal svoja brezdelno zapravljena dijaška leta. Marsikatero bridko uro prinese takim tudi mnogokratno neumevanje reformnih pojavov, njih vzroka in njih smotra v stroki sami, ki so ji posvetili, pa tudi na polju drugega znanstva ali bodisi pojavov v socialnem življenju.
Tovariši! Ko pride čas žetve vaših idej, glejte, da ne bodo prazne vaše sejalnice in da vam bo znana pot, znan način in smoter dela 1 Od nikogar ne pričakuje ljudstvo več kot od učitelja, nihče drugi ne bo vodil naroda k osamosvojitvi, k svobodi, k sreči kot učitelj, saj „vzgoja mladine zagotavlja in določuje prihodnost naroda"**). In ker je vaša naloga tako vzvišena, se morate vestno pripraviti nanjo. Izpolniti vrzeli, ki vam jih pušča šola, je vaša dolžnost. To storiti pa je mogoče edino s samoizobrazbo. Potom samoizobrazbe do širšega temelja strokovne in splošne naobrazbe!
Kot rezultat in njega slednje konsekvence eksaktnih in drugih znanosti se je reforma zanesla v življenje. Preobrat v metodah in zi-stemih je odprl nove perspektive, pokazal nove naloge, nove smotre. Reformni duh časa je pronical tudi razne pedagoške cisterne in njih temelje ter jim vdahnil novega življenja.
Skoro neposredni stik pedagogike s filozofijo je provzročil vedno velik vpliv zadnje na prvo. Vzporeden razvoj je zanesel vzporedne smotre, razlika je v tem, da je pedagogika poleg s m o t r a , ki si ga je stavila, iskala tudi potov priti do njega, ideal realizovati.
Ne more se trditi, da je vladala kateri-krat v vzgojeslovju okostenelost; prevelikega praktičnega in socialnega pomena je. Da pa je dobilo šele v renesanci in reformaciji pravi temelj, priča zgodovina. Tu se pričenja šele pravi pomen vzgojevalnih ved in njih razvoja.
Kar so stari kulturni narodi le slutili, je pričelo v poreformaeijski dobi dobivati jasne oblike.
Slutili so stari grški modrijani, da je treba iti pri vzgoji in pouku z individualnega, s psihološkega stališča otroka in da jim kaže
*) Omladina.
**) Prof. Dr. Drtin»: Ideali «goje.
vzgojni smoter etika. Jasneje sta to povedala Quiutilian in Vives. Na začetih temeljih pa so gradili dalje Komensky, Locke, Rousseau, Pestalozzi, Herbart in moderni. Iz del vseh pa 7veui ena, generalna zahteva: Vzgoji morata biti temelj etika in psihologija.
„Obrazložiti, kako naj uravnamo naše nravne zadeve v nas in izven nas, za sedanjost in prihodnost, je lepa in dalekosežna naloga praktične filozofije", pravi o etiki sloviti pedagog W. Rein v svojem delu „Grundriß der Ethik, II. 1906". — Ne pa samo naloga, marveč zahteva moderne pedagogike je, spoznati vrednoto človeških dejanj, njih principije, kon-štantnost in razvoj. Pedagogika prevzema najvišji smoter, ki ga zaznamuje etika človeku in neomahljivo vztraja pri njem. Etično usmotrena vzgoja določuje duha, ki naj se v njem vzgo-juje. Etični ideal pronica skupnost vzgoje v posamezne podrobnosti. Kolikor jasneji in konkretnejši je vzgojevalec, toliko smotreuejša in gotovejša je njega delavnost. Je etični ideal nejasno začrtan, izhaja iz motnih, razmitih oblik, maščujejo se te napake jako bridko v vzgoji". Krasne besede zgoraj omenjenega pisatelja zadostujejo, da se spozna potreba proučevanja etike. Znano je, da se tega predmeta na učiteljišču ne vzame popolnoma nič, zato je dolžnost vaša, tovariši učiteljiščniki, nadomestiti nedostatek s samoizobrazbo. S študijem raznih etičnih del pa doženete poleg popolnejše strokovne tudi del splošne izobrazbe. Življenje vsakega posameznika zahteva gotovih etičnih norm, po katerih naj bo uravnano njegovo delovanje. Zgoraj omenjeni etik-peda-gog W. Rein bi bil v tem oziru za študij jako priporočljiv. Krasna njegova dela: „Grundriß der Ethik", „Pädagogik in systematischer Darstellung" (posebno druga knjiga) naj bi pozual vsak učitelj. Komur pa dopuščajo sredstva in čas, naj seže po večjih znanstvenih delih moderne etike, kakor n. pr. Fr. Paulsen: „System der Ethik"; Spencer: „System der synthetischen Ethik" in drugi moderni.
Razmitrivanje etičnih principij pa vodi nehote v psihologijo. „Genetično razložiti postanek in razvoj etičnih sodb je naloga psihologije" (W. Rein: G. d. E ). Logično izvira iz zgornjih izvajanj, da se je že stališča in študija iz etike poglobiti v psihološke pojave. Zahteva pa isto pouk sam. Splošna kot špeci-alua metoda temelji na psihologiji. Didaktike brez psihologije si sploh misliti ni mogoče. Nujno potrebno je iz tega razloga globlje spoznati psiho posameznika, otroka: „skupni ob seg izkustev, njega razmerju do subjekta in v njem od tega neposredno pridejanih lastnosti" (W. Wundt: Grundriß der Psychologie).
(Dalje.)
Glasbeni vestnik.
Glasbeni odsek „Deželnega slovenskega učiteljskega drnštva y Ljubljani"
je imel dne 23. t. m. sejo, v kateri je uredil vse potrebno za kurz za vzgojo pevovodij. Tečaj se je pričel že 18. t. m. in sestoji iz dveh teoretičnih delov in enega praktičnega dela. Več o tem prihodnjič!
Tosca. Wagnerjeva godba, zahtevajoč nove oblike in nove muzikalne smeri, ki se kažejo predvsem v pravilnem združenju dramatičnega dejanja z muzikalno mislijo, ni ostala brez vtiska na moderno laško godbo. Ce je Wagner v svojih operah obdelal krasne mitične in herojske snovi, večinoma vzete iz mitike starih Germanov, so se mladi laški komponisti z vso silo oprijeli dejstva, da ne leži naloga odra edino v tem, slikati človeštvu idealne in fantastične iluzijske podobe, temveč ustvarjati dela, v katerih se zrcali pravi, realni človeški živelj. Nastal je tako verizem, to je resničnost. Socialna drama je postala podlaga novi laški operi.
Najplodnejši in najnadarjenejši komponist te vrste je Puccini. Rodil se je v Lucci 22. januarja 1858. Silna mizikalna iznajdljivost in individualna posebnost njegovih del jih je spravila kmalu do veljave. La Bohème, Tosca in Madam Butterfly stoje stalno na repertoirju velikih gledališč.
Ena najduhovitejših njegovih oper je Tosca. Karakteriziranje nastopajočih oseb, tekoča melidiozna lepota posameznih arij so posebnosti, ki so tej operi priborile priznanje in občudovanje vsega godbenega sveta. Dejanje, ki je samo zase že nekaj groznega in razburljivega in ki ga godba le še poglablja, zbuja v človeku strmenje. Vsak živec frepeče, in interes na stvari ostane do zadnjega momenta napet.
Dejanje se vrši leta 1800. v Rimu.
Dejanje je brutalno. Mučenje slikarja, umor Skarpije in usmrtitev Oararadossija so scene, ki zbujajo trepet vsake žilice človekove notranjosti. Umevno je, da tako razburljivo dejanje zahteva ne samo izvrstnega pevca, ampak tudi umetnega igralca. Izvrstna Tosca je bila g. Nordgartova. Ljubeča in ljubosumna, izra-žujoča vse notranje boje, se je povspela do viška v drugem dejanju, ko je pela krasno arijo „Samo lepoti dala sem življenje". Gospod Fiala je bil izborn, fin Moorio. Najbolj je gotovo ugajal v zadnjem dejanju, ko je pel v duetu s Tosco lepo in mogočno arijo „V ljubezni in svobodi." G. Vulakovič je bil v igri in v petju najboljši. Karekterizoval je izborno značaj vladnega obsolutista. Niti iskrice sočutja ni bilo v njegovi igri. Omeniti moram še, da
je bila režija izborna in predvsem scenerija jako lepa in okusna in da je odgovarjala resnici. Zbur pa je bil po dolgem času zopet enkrat na mestu, posebno koncem prvega dejanja, ko je pel veličastni „Te Deum".
S. 0.
Kranjske vesti.
—r— „Regulacija" učit. plač se je
izvršila dne 26. t. m. v deželnem zboru kranjskem tako, kakor smo to povedali že zadnjič. Mčiteljstvr so zopet ostale — prazne roke. Imeli bomo priliko, o tej zanimivi „regulaciji" obširneje poročati. Proti učiteljstvu sta zopet glasovala učitelja Ravnikar in Jaklič 1 Slava jima 1
—r— Iz Tržiča na Dolenjskem nam poročajo: V nedeljo, dne 16. t. m., smo se zbrali na drugem roditeljskem sestanku. Kdo bi zamudil lepo priliko pouka in razvedrila? Udeležba je bila zopet prav častna. G. okrajni zdravnik dr. M. Hočevar iz Mokronoga nam je v eno uro trajajočem, prav poljudno sestavljenem govoru razložil nastanek in razvoj otroških nalezljivih bolezni. Učil nas je, kako postopati z obolelimi pa tudi zdravimi, da se bolezen ne razširja. Dodal je predavanju mnogo zgledov iz lastne izkušnje ter opominjal navzoče, naj vsak slučaj nalezljivih bolezni takoj naznanijo oblasti, a sami naj se ravnajo po zdravnikovem nasvetu, saj gre za najdražje — za otroka. Navzoči so ga pazno poslušali ter mu izrekli svojo zahvalo. Po končanem predavanju g. zdravnika nas je peljal nadučitelj A. Skulj okrog zemlje. Po dobre pol ure trajajoči vseskozi zanimivi vožnji po suhem in po morju smo se zopet pripeljali v Tržišče. Roditeljski sestanek je povzdignilo s svojo navzočnostjo učiteljstvo iz Mokronoga in Št. Ruperta.
Štajerske vesti.
—š— V šmarski šolski kuhinji dobi to zimo vsak šolski dan nad 200 učencev (učenk) dobro in nasitljivo toplo kosilo. Za stroške lanskega kuhanja ni izdal krajni šolski svet niti beliča.
—š— Iz učiteljske slnžbe na Štajerskem. Za nadučitelja v Št. Janžu je imenovan dosedanji učitelj v Škalah, Leopold Viher, stalno upokojena pa je bivša učiteljica na Zidanem mostu, Antonija F u -x o v a.
Istrske vesti.
—i— Za ljudske knjižnice t Istri.
Veliko je še treba dela na prosvetnem in materialnem polju v naši Istri, da dvignemo svoj narod na nivo drugih kulturnih narodov, da si tako napravimo zaledje, za katerim se bomo mogli kakor borilci mešati v snovanje drugih narodov, ne da bi se bali za svojo bodočnost. Zato si je nadelo akad. fer. društvo „Istra" nalogo, da pripomore po svojih močeh na širjenju prosvete med istrski narod. V to svrho je naše društvo lansko leto ustanovilo 6 ljudskih knjižnic, od katere igrata oni v Pazinu in Lovranu največjo ulogo. Vzlic temu, da se je dosedaj za knjižnično vprašanje malo ali nič delalo in da se je naletelo na nasprotstvo pri nekaterih ljudeh, napredujejo knjižnice in vrše vsaj deloma svoj kulturni namen. — Tu podajamo poročilo knjižnice v Pazinu za mesec december 1909, v katerem se je razposodilo 140 knjig med 35 čitateljev. Knjižnica ima dosedaj 68 čitateljev. Umeje se, da bi imela lahko ta čitalnica mnogo večje število čitateljev, ali v širjih krogih ni še smisla za to; a z druge strani se moramo boriti proti raznoterim predsodkom. Društvo osnuje sedaj tudi društveno knjižnico, da pomore tako istrskemu dijaštvu v njegovi izobrazbi in njegovih študijih, ker to dijaštvo mora kakor znano, zaradi svojega siromaštva preživljati večji del leta v svojih rojstnih krajih. Z ozi-rom na slabo stanje velikega dela istrskega di-jaštva opozarjamo našo inteligenco, da pomore društvu z obilno podporo, ker s takimi čini pomore največ istrskemu dijaštvu.
Koroške vesti.
—o— Zakaj namešča deželni šolski svet koroški nemške učitelje na slovenskih, slovenske učitelje pa na nemških šolah. Nedavno se je oglasila deputacija koroških Slovencev pri deželnem predsedniku in deželnem šolskem nadzorniku, da protestuje proti nameščanju nemških učiteljev na slov. šolah. Deželni predsednik in šolski nadzornik sta zagovarjala šolski sistem na Koroškem čisto v smislu „avstrijske kulture". Rekla sta, da je potrebno, da se nastavljajo nemški učitelji na slovenskih šolah zato, da se učitelji od učencev nauče slovenskega jezika, slovenski učitelji pa se na nemških šolah izurijo v nemškem jeziku. To je res čisto v avstrijskem duhu. Učitelj naj se uči od učenca!
—o— Na Koroškem nekdaj in danes. Leta 1860. so imeli Slovenci na Koroškem 15 šol s samoslovenskim učnim jezikom, danes nimajo nobene. Samoslovenska šola je bila
takrat n. pr. tudi v Vetrinju pri Celovcu. Ko se je vetrinjski občinski odbor, od nekaterih zagrizencev nahujskan, proti temu pritožil na ministrstvo, je to zavrnilo pritožbj. — Leta 1861 je voditelj koroških Nemcev v „Klagen-furter Zeitg." zapisal dobesedno: „Pri vsakem c. kr. uradu, ki ima opraviti s Slovenci, morajo biti uradniki, ki so tega jezika zmožni, zahteva, ki ji bo vsak pritrdil." Danes pa te zapro, če zahtevaš vozni listek po slovensko. Za 80% slabše je danes za Slovence na Koroškem nego je bilo leta 1861, ko se je z oktobrskim diplomom zagotovilo narodom enakopravnost.
Splošni vestnik.
Na deželni kmetijski šoli na Grmu
se razpisuje službeno mesto prov. strokovnega učitelja za splošno kmetijstvo. Po enoletnem zadovoljivem provizornem službovanju se strokovni učitelj namesti definitivno, če dovrši preizkušnjo o učiteljski sposobnosti. S tem mestom so -tdnženi prejemki VII. plačilnega razreda deželnih uradnikov, ki je enak X. plač. razredu državnih uradnikov z letno plačo 2200 kron in aktivitetno doklado 672 K ter pravica do napredovanja v višje plačilne stopnje, oziroma plačilne razrede, in sicer do V. plač. razreda deželnih uradnikov, ki odgovarja VIII. plač. razredu državnih uradnikov. Prošnje s prilogami je vložiti pri deželnem odboru voj-vodine kranjske v Ljubljani do 10. februarja 1910. Službo bo nastopiti čimpreje.
Nemški „Schulverein" slavi letos tridesetletnico svojega obstanka. Slavil jo bo v Gradcu.
Slovensko učiteljstro, ki sem mu poslal že skoraj pred letom dni knjigo „Sadjarstvo", prosim, da mi jo blagovoli čimprej poravnati, ker je gotovo že skrajni čas za to.
Jo s. Klemenčič.
Nemško nasilstvo. V Lihnu v plzen-skem okraju so napravili češki starši prošnjo za češko šolo. Nemškutarski hišni posestniki so takoj na to odpovedali 70 češkim rodovinam stanovanje, ki ga morajo izprazniti, po tamkajšnjih postavnih določilih v 14 dneh. Nemška brutalnost je povsod enaka!
Vojaška taksa. Vsi oni, ki morajo še plačevati vojaško takso, se pozivajo, da se gotovo tekom meseca januarja ustno ali pismeno zglasijo pri občinskem uradu. Za pismene priglasitev je treba izpolnitve dvoje glasovnic, ki se dobe pri okrajnih glavarstvih in občinskih uradih. Pripomniti je še, da je vsak, kdor nima 1200 K letnih dohodkov, vojaške takse oproščen.
Učiteljem-nabornikom. Da ne izgube učitelji-naborniki svoje pravice, jim svetujemo, da vlože pravočasno tozadevno prošnjo. Prošnja mora biti vložena do 28. februarja ali pa najkasneje pri naborni komisiji. Glasi se tako: Slavno, c. kr. okrajno glavarstvo!
Podpisani N. N., rojen leta 1889. v N. na Kranjskem in pristojen po svojem očetu v N. v političnem okraju N, sedaj kot učitelj v N., prosim v smislu §§ 18. in 32. vojnih postav iz 1. 1879. in § 50. vojnih predpisov iz 1. 1849., da se me uvrsti v nadomestno rezervo v slučaju, da bi bil potrjen ob naboru 1. 1910. in prilagam v to svrho predpisano:
1.	Dekret.
2.	Zrelostno izpričevalo.
N. N., učitelj v N.
Prro narodno modno trgovino P. Magdič priporočamo najtopleje gg. učiteljem in gg. učiteljicam. Več glej inserat!
Obrtno šolstvo.
Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli t Ljubljani se vrši od 15. aprila do 15. julija t. 1. I. del strokovnega tečaja za izobrazbo učiteljev risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah. Drugi, tudi trimesečni delni tečaj se nadaljuje v istih mesecih leta 1912. Primerno opremljene prošnje za sprejem je vložiti potom šolskega vodstva najkasneje do 15. februarja t. 1. neposredno pri ravnateljstvu v Ljubljani. — Šolska vodstva naj na prošnjah pripomnijo, koliko v strokovnih kurzih izobraženih učiteljev že deluje na dotični nadaljevalni šoli. — Sprejem, oziroma odklonitev se ude-ležnikom pravočasno naznani potom okrajnega šolskega sveta, ki bo tudi vse primerno ukrenil, da dobi sprejeti učitelj dopust. — Vsak izven Ljubljane zaposleni udeležnik dobi od c. kr. ministrstva za javna dela podporo v znesku 180 K. — Učni predmeti v prvem delnem kurzu so: Geometrija in projekcijski nauk, geometrijsko in projekcijsko risanje, prostoročno risanje in vaje v skiciranju po strokovnih predmetih, modeliranje, oblikoslovje za stavbne in umetne obrti. Skupaj 32 ur na teden.
Tečaj je v prvi vrsti namenjen učiteljem, ki že delujejo na obrtnih nadaljevalnih šolah; potem pi idejo v poštev učitelji, o katerih je upati, da bodo nameščeni na že obstoječih ali pa snujočih se obrtnih nadaljevalnih šolah. — V tečaj se sprejme največ 20 udeležnikov.
Razgled po šolskem svetu.
—	Na Hrvaškem je bilo koncem avgusta 1909 32 nemških ljudskih šol (16 javnih, 10 verskih in 6 privatnih).
—	Vseslovanski dijaški shod v Moskvi. Iz Petrograda poročajo, da se je v seji „Obščestva Slavjanskoj Vzaimnosti", ki ji je predsedoval Homjakov, predsednik ruske dume, sklenilo, da se prihodnje leto skliče v Moskvo sestanek vseh slovanskih dijakov. Na ta sestanek se bo povabilo zastopnike vseh slovanskih narodov.
Z gospodarskega polja.
= Avstrijske hranilnice 1. 1907.
Koncem 1. 1907. je bilo v Avstriji 639 hranilnic ter je priraslo v tem letu 14 novih, od katerih odpadejo tri na Kranjsko. — Vložni promet se je zvišal od 2.534,134.270 K v 1.1906. na 2.746,340.880 K, torej za 212,206.610 kron ali za 8'37 odstotkov. — Vložilo se je 1.363,842.329 K, za 107.570.570 K več kakor leta 1906., dvignilo pa 1.382,498.531 K za 104,636.040 K več kakor 1. 1906. Koncem 1. 1907. je bilo v hranilnicah 5.077.304.571 kron vlog. Povprečno je prišlo na vsako stranko, oziroma vložno knjižico 1315 K 5 h. Glede višine povprečne vložene imovine prvači Tiiolska s 1557 K 24 h, ki odpadejo na eno knjižico, potem Gornja Avstrijska s 1496 K 68 h, Moravska s 1451 K 5 h, Češka s 1341 K 78 h, Štajerska s 1332 K 88 h. Primorska s 1331 K 30 h, Solnograška s 1374 K 87 h. Kranjska s 1321 K 28 h, Nižje Avstrijska, Šlezija, Koroška (1114x 86 h), Bukovina, Galicija in naposled Dalmaija z le 901 K 63 h na vlagatelja.
Raznoterosti.
X Ameriška ekspediclja na južni tečaj. Američani nočejo zaostati za Angleži. V kratkem odpotuje angleški kapitan Scott proti južnemu tečaju, pa tudi Američani pripravljajo enako ekspedicijo. Za to ekspedicijo si nabavijo ladjo „Roosevelt", s katero je plul Peary proti severnemu tečaju ; ekspedicije se udeleže trije tovariši Pearyja, namreč kapetan Bartlett, profesor Donald Milan in inženir George Gorup. Ekspedicija se bo bližala od ameriške strani južnemu tečaju.
X Angleški slavist V. R. Morph». Koncem prošlega leta je v Oifordu umrl učeni slavist Viljem Rihard Morphil, profesor ruskega in drugih slovanskih jezikov na oifordskem vseučilišču. — Profesor Morphil je slovel v svoji domovini (roj'en je bil 1834. leta) kot eden najznamenitejših jezikoslovcev in poznavalcev slovanskih literatur. Angleški listi pravijo, da mu bo težko dobiti naslednika. Glavna naloga Morphilova je bila, da je poučeval svoje rojake o slovanski kulturi. V to svrho je izdal mnogo publikacij, ki se tikajo slovanstva, prirejal obilo predavanj in njegov salon je bil shajališče odličnih oseb in slovanskih prijateljev. Napisal je tudi slovnico ruskega, češkega, poljskega in bolgarskega jezika. Od njega imajo Angleži mnogo člankov, ki razglabljajo slovanstvo; nadalje je spisal knjigo o Ruski in Poljski, postal je Član češke akademije in slednjič je bil imenovan častnim doktorjem praške češke filozofske fakultete.
X Mladenič, ki le ponoči vidi. Iz
Richmonda v Ameriki poročajo: Tukajšnji zdravniki imajo mnogo opraviti z 19 letnim mladeničem Andrew Wilsonom iz Nottoway coun-tyja, kije podnevi popolnoma slep, dočim vidi ponoči boljše kakor vsaka mačka. Mladenič se zamore v najtemnejši noči voziti z vso mogočo hitrostjo na kolesu, dočim navadni ljudje brez svetilk nikamor ne morejo. Podnevi pa ne more nikamor, ako se ne oprijemlje, zakaj podnevi razločuje le velike predmete, toda nejasno, dočim barv sploh ne more ločiti. Mladenič se posebno odlikuje na lovu na nočne živali in kadar je ponoči v gozdu; vidi povsem natančno vsako ptico, ki spi na vejah ali kraj svojega gnezda. Wilson že od rojstva naprej vidi le ponoči in trdi, da zaraditega, ker sprejemajo njegove oči preveč svetlobe.
X Oživljanje mrtvih bitij z elektriko. Mlada ruska zdravnica dr. Luiza Ro-binovičeva zbuja v učenjaških krogih v Novem Jorku veliko pozornost 3 trditvijo, da je iznašla aparat, s katerim bo možno z elektriko umorjena bitja zopet oživljati. V Edisonovem laboratoriju je svojo metodo tudi realizovala. Dali so ji po običajnem načinu z elektriko umorjenega zajčka. Položila ga je na svoj električni aparat in z njim eksperimentirala. Res se je kmalu pokazalo, da je pričelo zajčkovo srce iznova utripati, in čez par hipov je bil zajček zopet tako živahen in tekal semintja kakor pred ubitjem. Dr. Bobinovičeva meni, da bi se tak eksperiment bržkone posrečil tudi pri človeku.
X Božično darilo v znesku 10 milijonov. Jekleni trust v Ameriki je daroval za Božič svojim nastavljencem 10 milijonov kron, 60 odstotkov dobe uradniki v gotovini, ostalo pa v akcijah.
X Boj proti cerkvi na Francoskem. Tretje poročilo o zaplenjenem imetju razpuščenih redov se je pred nekaj dnevi predložilo francoskemu parlamentu. Poročilo sega do leta
1908. Takrat so prodali izmed 735 zaplenjenih samostanskih posestev samo 329. Za ta prodana posestva »o dobili 5.441791 frankov, katerih del je šel v državni zaklad. Leta 1901. so začeli prodajati cerkvena posestva. Do leta 1905. so jih prodali 64. Let» 1906. so izvršili 53 prodaj, ki so izkazale prebitka 520 090, 'leta 1907. se jih je izvršilo 101 in so izkazale 1,946 595 frankov prebitka, končno se je leta 1908. izvršilo lil likvidacij z 2,575.846 franki prebitka. Z ozirom na te podatke se je izvršilo vsega skupaj kakih 400 razprodaj.
X Za Kalabrljo in Sicilijo je došlo centralnemu odboru 25,387.438 lir potresne podpore. Podpor ostalim sirotam, vdovam, dijakom, obrtnikom, delavcem se je dalo nad 19 milijonov. Drugo so porabili za napravo barak.
X Nov velikan iz davnine. Profesor Brown, ki se je sedaj vrnil s svoje ekspedicije v Novi Jork, je odkril v Montani okostje do-sedaj neznanega dinosaura, ki ga je najbrže računiti v vrsto ceratopsijev. Okamenine so ležale v geološki plasti, ki utegne biti 3 mil. let stara. Okostje obsega tudi oledje in skoro vso hrbtenico velikanske živali, ni pa glave in prvih nog. Ogrodje bodo še to zimo postavili v muzej. Nadalje je našel Brown že enega manjšega, dosedaj neznanega saurija
X Klub gluhonemih. Med mnogoštevilnimi londonskimi klubi je tudi klub, ki -se ga more s polno pravico nazvati idealnim klubom. Ta klub se zove „klub gluhonemih", in člani mu morejo biti le gluhonemi ljudje. Torej ni tukaj govorjenja, ampak samo kretnje •z rokami, ki so jih gluhonemi zamenjali z govorom. Po pravilih kluba je vsakemu članu dovoljeno, da enkrat na teden privede v klub tudi katero znano gospo, ali naravno je, da mora ta biti gluhonema. - Morda bi kdo pripomnil, da utegne biti v tem klubu jako dolgočasno, ker se klubovi Člani ne morejo raz-govarjati. Ali temu ni tako. Gluhonemi ljudje so po naravi veseli, a žalostni so samo tedaj, ko se nahajajo med ljudmi, ki jih priroda ni izenačila z njimi. A ko so oni — da tako govorimo — med svojimi ljudmi — se jim razigra srce in povsem so zadovoljni, igrajo kako partijo na karte ali izpijejo čašico piva ali vina. V svojem klubu pozabijo na svojo nesrečo in se tolažijo z enako usodo.
X Nova ekspedicija na južni tečaj. Leta 1910. priredi kapitan Scott novo ekspe-dicijo na južni tečaj. Clan te ekspedicije, Meeres, je že odpotoval v Sibirijo po polarne pse in po manžurske ponije. Ladja, s katero odpotujejo na jug, se imenuje „Terranova". Ekspedicije se udeleže mnogi učenjaki.
X Bogat škof in nbožna občina. Med Palermo in Mesino v Siciliji je kraj Ce-falu, ki ima sicer krasno ležo, ki pa slovi po veliki revščini prebivalstva in po velikanskih dohodkih ondotnega škofa d'Alessandra. Letnim dohodkom v znesku 140.000 lir stoje nasproti letni izdatki 6680 lir za milodare. Dohodki so petkrat večji kot pa pri veliki milanski škofiji. Ljudstvo seveda ni bilo zadovoljno z grabežljivim škofom. Pritoževalo se je na papeža, dokler ni papež prisilil škofa, naj se odpove, kar je pa storil le proti letni renti 18.000 lir. Papež je postavil sedaj za škofa v Cefalu frančiškana, ki ne sme imeti posvetnega blaga. Po tej poti si bo mogoče prebivalstvo nekoliko opomoglo in prišlo do sape, saj se je iznebilo velike pijavke.
X Zapuščina belgijskega kralja znaša baje samo 500 milijonov frankov. Za to imetje se bodo tožile princezinje Klementina, Lnjiza in Štefanija. — Imetje žene nekdanjega tnehikanskega cesarja Maksa Šarlote, ki se ji je omračil duh, pa znaša sedaj nad 150 mil. frankov.
X Koliko ptičev se pomori vsako leto. Ameriški profesor Borbuch dokazuje, da je bilo lansko leto pomorjenih 50 milijonov ptičev v modne namene. Ogromno množino teh milijonov nosijo dame na svojih klobukih.
Listnica uredništva.
T. K. v K.: Osemkrat 36, vse leto 200 K.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 1211.	Štajersko.	81 1—1
Na enorazredni ljudski šoli pri Sv. Roku se bode stalno namestila služba učitelja in šolskega voditelja t dohodki po II. krajnem razredu in s prostim stanovanjem.
Prosilci za to mesto, ki morajo biti usposobljeni za pouk v obeh deželnih jezikih in za veronauk, naj vložijo svoje prošnje, z izpričevalom usposobljenosti in zrelostnega izpita ter z domovnico opremljene, predpisanim potom pri krajnem šolskem svetu pri Sv. ßoku, pošta Rogatec, do 28. februarja 1910.
Okrajni šolski svet v Rogatcu, dne 17. januarja 1910.
St. 217.
Goriško.
80 1-1
V šolskem okraju Gorica (okolica) se razpisujejo v stalno nameščanje:
1.	mesto užitelja-voditelja na enorazrednicah na Banjšicah, v Dolu pri Opatjemselu, Kalu, Ligu, Lo-kovcu, Lokvah, Lomu, pri Murovcih, na Otliei, v Pla-veh, Podsabotinom, v Ravneh, Tevčah, pri St. Tomažu, v Vedrijanu, Višnjeviku, na Vrhu pri Kanalu in Zapotokom;
2.	mesto potovalnega učitelja za Levpo-Zavrh, Podlako-Dol. Lokoveo, Gor. Tribušo-Krtovšče in Vrata-Gor. Lokovec;
3.	mesto učitelja na trirazrednicah v Ajdovščini, fit. Andrežu, Kojskem, Sv. Križa in Vrtojbi ter na
dvorazrednicah v Čepovanu in na Gorenjem polju (za ekspozituro v Loiicah);
4. mesto učiteljiee na dvorazrednioah v Cerovem, Grgarju, Kamnjah (dve mesti, eno za ekspozituro v Škriljah), Opatjemselu, Oseku (za ekspozituro v Vi-tovljah) in gmarjah.
S temi službami spojeni prejemki so določeni v postavi i dne 14. januarja 1906, dež. zak. štev. 10.
Potovalni učitelji dobivajo tudi potnino po 260 K na leto.
Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vloži z vsemi izpričevali, imenovalnimi dekreti in z dekreti o podeljenih jim petletninah opremljene prošnje najpozneje do vštetega 19. dne februarja t. 1. uradnim potom pri podpisanem o. kr. okrajnem šolskem svetu.
Prepozno došle ali v gornjem roku nepopolno opremljene prošnje se ne bodo vpoštevale.
C. kr. okrajni šolski svet v Gorici, dne 17. januarja 1910.
rČez
g
>
i 00 o
Ol
ga nI!
Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne boli!
Zahtevajte izrečno „FLORIAN"! Zavračajte ponaredke!
Ljudska kakovost liter K 2*40 Kabinetna kakovost „ „ 4*80
52—3 Naslov za naročila:
^ „FLORIAN", LJUBLJANA ^

Najlepše darilo
s vsakemu otroku je lepa 0 knjiga! Zato kupujte krasne knjige za mladino, ki so;
A. Rape: Mladini
A. Rape: Dane
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino
Vsak izvod v elegantni vezbi stane samo 1 K, po pošti 16 h več. Naročila sprejema „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
17» 9-6

Gramofone in fonografe
z najboljšimi in najcenejšimi ploščami in valjarji preskrbuje zastonj in na mesečne obroke od 2 K naprej slov. reg. tvrdka
ZINAUER & Co., Sv. Jakob
v Slov. Goricah. 6212-12
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
Našim rodbinam priporočamo 46
- Kolinsko cikorijo -
Ljubljau a, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52—2 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Umetna knjigoveznica
Fr. Breskvar
t lijnbljani 12_i
Filipov dvorec, poleg Frančiškanskega mosta za vodo se priporoča slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem v izdelovanje vsakovrstnih
knjigoveškfh del.
Na večja dela popust!
Knjigarna
L. Schwentner
Ljubljana, Prešernova ulica 3
priporoča nastopne novosti:
Aškerc A.: Akropol is lu piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3 —, eleg. vez. K 4-50.	30—22
Cankar Ivan: Za križem. Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3*—, eleg. vez. K 4-50.
Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Bazmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Bikard Malloprou. Broš. K 2-50. eleg. vez. K 3-50.
Milčinski Fran: Igračke. Črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K.
MurnikBado: .Jari junaki. Humoreske. Br. K 2 50, el. vez. K 3*50.
\ Peter Cotič j
čevljarski mojster,
Gorica, v Raštelju 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. 6_4
Sprejemam naročila tudi z dežele in jih pošiljam po pošti.
Cene zmerne — delo lično.
M. Po veraj
Gorica, na Travniku.
Prvi c. kr. privilegirani zavod za civilne in vojaške uniforme.
Zaloga modnega blaga, gotovih oblek in perila.
5—4
Na prodaj je
umetni valilnik
amerikanskega sistema za 250 jajec dve umetni koklji in mlin za mlenje zrnja za piščance.
Cene se poizve pri
Perotninskem zavodu pod Rož-3_3 nikom, Ljubljana.
7—^
I. Medved
Gorica,
m Corso G. Verdi 38 ca
priporoča svojo velikansko zalogo izgotovljenih
oblek, čevljev in klobukov. 5-4
Postrežba strogo solidna.
(Od skupila gg. učiteljev prepustim v korist učiteljskemu konviktu 3°/o.
MR"* Blagovolite pisati po rzorce !
V. J. Havliček a bratr
v Podëbradech na Češkem
: : izvozni dom modnega sukna in rokodelnega blaga : : priporoča v splošno priznani najboljši kakovosti
blago za plesne oblete, opreme za neveste
damast, kanafas, Havličkovo blago, robce, brisače, namizne in kavne garniture, platno. 26-5
Modno blago, sukno, cefir,
Vzorci franko. — Tu dobite najboljše. 1 kos Havlickovega blaga „Kve-tuse" 23 m za 16 kron. 1 kos Havlickovega blaga 15 m za 10 kron 50 vin.
1 zavoj 40 m ostankov letnih in zimskih okusno združenih za 18 K,
Franko po povzetju.
Od teh ne pošiljam vzorcev,
Le pri nas vse dobro.
Naznanilo in priporočilo.	3_2
Podpisanec naznanjam častitemu občinstvu, da je moj ilustrovani cenik za leto 1910 izšel in ga je na frankovano zahtevanje brezplačno in poštnine prosto dobiti. Moj cenik izhaja že 36. leto in obsega 460 vrst najboljših poljskih, zelenjadnih in cvetličnih semen, za katera jamčim. Cenjeni kupovalci naj dobro premislijo, kje dobe res prav zanesljiva semena. Imam čez 200 pohvalnih pisem na vpogled. Dobe se tudi pri meni mnogovrstne cvetlice v loncih in dežah, kakor tudi mnogovrstni sveži in suhi šopki in venci s trakovi in napisi in mnogovrstni drugi v to stroko spadajoči predmeti, prav po nizkih cenah in točno zvršeno. — Z odličnim spoštovanjem se priporočam
ALOJZIJ K0RSIKA v Ljubljani
vrtnarija in semenska zaloga v lastni hiši: Bieiweisova cesta štev. 1 prodajalna: Šelenburgova ulica štev. 5 (pri pošti).

Cenj. učiteljstvu se priporoča
gostilna pri Lipi
v Židovski ulici.
Pristna vina, Oolaričev cviček, najfinejši kraški teran, vedno" sveže pivo, priznano izborna kuhinja. Gostilniški prostori so nanovo preurejeni. Sprejemam tudi gospode na hrano.
Z odličnim spoštovanjem
4—4	Fanl Plaper
gostilničarka.

Slav. šolskim vodstvom in pisarniškim predstojništvom
vljudno naznanjam, da sem otvoril bogato opremljeno
trgovino
s papirjem in šolskimi potrebščinami.
Blago najboljše. Cene najnižje.
Vzorci na zahtevo.
Z odličnim spoštovanjem
DRAGOTIN LAPAINE
Idrija.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 52_52
Najboljše orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
^«¡t-	(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—28
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta. 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
Naročite in ostanete stalni odjemalci, blaga zastonj in franko.
Vzorci
iVAVX'i'XVXVX^? T 'VX'iFXVX^
I
1U—4
0
Valentin Lapajne
• •
pred šolo v Idriji
• • • •
priporoča svojo bogato zalogo vseh risalnih in pisalnih potrebščin, kakor tudi zalogo vseh učnih :-:	knjig za ljudsko šolo in realko.	:-:
Velika izbera razglednic mesta Idrije in idrijskega rudnika.
=|«««1=:
MM
Na to velevažno vprašanje daje točen odgovor knjižica, v kateri je naše daljno življenje po smrti na eksperimentalni podlagi ne-ovrgljivo dokazano in prepričevalno ::	zasigurano.	::
II. izdaja velja samo 50 h v poštnih znamkah.
Knjižica se vsakemu tovarišu najtopleje priporoča, ker ojači veselje do težkega našega poklica, krepi duha k napredku in obvaruje žalostnega in obupanega
človeka pred samoumorom.
MM
Cena 1 K.	Naroči se pri:	Cena 1 K.
T. KUNSTIČU v KONJICAH
Cena 1 K.	(Spod. Štajersko.)	Cena 1 K.
I
I
a
c
>
O
bJO u
CÖ
c
"C o
CU
>c/i
CÖ C 'O O
s
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
i
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, lenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z p
C/5
■o
O
<3.
5T <
3
ro
O
v><
CD
1
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........—"50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—-60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—*25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—-14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4—
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—'10
Štupar, O prvinah in spojinah . . .	lf50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—'20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	120
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—-20
Mladinski spisi:
A. Eape: Mladini I. ....... .	1"—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	1 —
E Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	1"—
A. Eape: Dan«....................1"—
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporabo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.
g
i I
Izdajatelj in odgovorni urednik Badivoj Korene.	Last in založba .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".	Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
6