Plašilo delniške družbe Alpina DELO živi ■ETNIK 34 ZAJEC ALFONZ LOŠKA C. 56 4226 žiRi S sistemizacijo do boljše organizacije dela in ustreznejše plače Potem, ko je bila sprejeta nova organizacija delniške družbe, v jesenskih mesecih nadaljujemo tudi z delom pri pripravi sistemizacije delovnih mest. Čaka nas še precej ''cia, ki ga moramo opraviti v razmeroma kratkem času. Akt, ki bo končni rezultat 'ega dela, bo sestavljen iz pravilnika, kata-'oga delovnih mest in opisov delovnih mest. Osnutek pravilnika, konkretno pravilnika P organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Je bil že predstavljen. Svet delavcev je med (Irugim tudi že soglašal z njim, prav tako 'Sindikat. Po predpisih sta namreč na ta lačin vključena v postopek odločanja in "prejemanja akta. Težišče nadaljnjega dela torej pri nadaljnji izdelavi kataloga de-'ovnih mest oz. oblikovanju Ic-teh (prvi osnutek smo pripravili že lani), in njihovem "pisovanju. Pri tem bo nujno sodelovanje ^odij posameznih organizacijskih enot, vo-•^jj služb in v določeni meri tudi delavcev, 'ii opravljajo določena dela. Vsako delovno mesto združuje več de-'ovnih postopkov in sicer tistih in takih, ki zagotavljajo racionalno izvajanje dela oz. (Iclovnega procesa, ki hkrati zahtevajo, enako strokovno in delovno usposobljenost (delavca in končno, ki jih lahko opravlja isti (delavec. Seveda so v sestavi delovnega "^csta lahko tudi delovni postopki, ki zahtevajo nižjo stopnjo strokovne in delovne usposobljenosti, če je teh manj in jih ni Iracionalno združiti v samostojno, manj za-n'cvno delovno mesto. Pri oblikovanju de-'oynega mesta je potrebno upoštevati tudi 'kriterij polne zaposlitve delavca. Delovnih Postopkov, združenih v ista delovna mesta, "^ora biti toliko, da zagotavljajo polno za-P<^slitev enega ali več delavcev. Oblikovanje delovnih mest v celoti pa mora zago-'^iti, da se vsi delovni postopki, ki se v ^"ločenem delu delovnega procesa oz. na določenem področju opravljajo, razpored i-Jo na delovna mesta. Opis dela (delovnih postopkov, nalog in aktivnosti) na posameznem delovnem me- ni in ne bo več natančno določen. . seboval bo le najpomembnejše aktivnosti jn delovne postopke, ki se opravljajo na de- ^vnem mestu. To pomeni, da bo delavec opravljal tudi naloge, ki sicer ne bodo nujno jzrecno navedene v opisu, bodo pa ustreza- ® njegovi strokovni in delovni usposobiie-nosti. Ko bodo delovna mesta oblikovana, opi-'®Па, pride na vrsto ocena njihove zahtev- Dlrcktorica sektorja za splošne in kadrovske /.adeve nosti.ki je seveda povezana tudi s plačo. Osnovni princip oz. pravilo pri ugotavljanju zahtevnosti delovnih mest je, da se ugotavlja neodvisno od lastnosti in doseženih rezultatov delavca, ki je oz. bo razporejen na delovno mesto. Zahtevnost delovnega mesta je odvisna od tega, kako mora biti delavec za tako delo strokovno usposobljen, od vrste in ravni odgovornosti, povezane z delom, (xl naporov, ki jih zahteva delo in morebitnih vplivov okolja, v katerem se delo opravlja. Čimvečja je intenzivnost v okviru posamezne sestavine zahtevnosti, tem zahtevnejše je delo. Na določitev zahtevnosti delovnega mesta torej ne more in nc sme vplivati npr. dejanska izobrazba in usposobljenost delavca, ki določeno delo opravlja oz. naj bi ga opravljal, temveč tista, ki se določi v opisu delovnega mesta, torej - zahtevana. Enoje namreč razporejanje delovnih mest v tarifne razrede in skupine grup (vrednotenje), povsem drugo pa razporejanje delavcev na delovna mesta. Zato bodo morali tisti, ki bodo sodelovali pri vrednotenju, pa tudi tisti, ki bodo sodelovali pri določanju - opisovanju zahtev delovnih mest, to imeti stalno v mislih. Namen prenove sistemizacije torej ni le izdelava akta, ker ga pač zahtevajo predpisi. (nadaljevanje na 2. strani) Dopiistniška žehta Sodite med tiste, ki v svoji okolici hitro vidite nepravilnusti ali med tiste, ki na vsakem koraku vidijo veliko dela? Ali pa morda spadate med tiste, ki so z v.sem zadovoljni, saj o težavah ne razmišljajo. Prav tako se ne domislijo, kaj vse hi bilo treba narediti... Kar teiko seje odločiti, kdo je za neko okolje bolj koristen, kajne? Je če tako. da vsak ^leda s svojefta zornega kota, s .svojim znanjem, informacijami. Pa tudi s .svojimi siccr.lnjimi spo.whnostmi, značajem, temperamentom in nazadnje vrednotami in kulturo. Kaj pa če je ravno kultura tista osrednja točka naSe družbene koristnosti? ЛП ni na primer moden in bleHčeč čevelj brez napake odraz visoke kulture tistefia, ki i^a je izdelal? AH ne velja isto za ljudi, ki ,se znajo kljub trdemu tržnemu redu okrof; nas po človeško dofiovarjali, kako delati najboljše, čeprav ima vsak od nas .svoj prav. hi ali ni pokazal vi.soke kulture listi, ki je opozoril tudi na naše napake in nam, kljub naši trenutni in boleči nelagodnosti pomai^al, da smo odkrili nove vrednote, boljše rešitve? Kaj storiti, ko smo neprestano .soočeni z dobrimi in slabimi nameni, mi pa smo tako nezaupljivi ali preveč sumničavi; tako napadalni ali zatajevani; pronicijivi in zaslepljeni; samozavestni ali negotovi...? Ne moremo meriti vsef'a, za tehtanje velikokrat niti ni časa. Droben premislek pa je f>otovo potreben in mogoč. Ne toliko zato, da ne bi ničesar naredili, ko naletimo na težave, temveč zato, da bi naredili prav. Prav pa je verjetno tisto, kar nam narekuje vest, pa naj bo to tisto vsakdanje delo ali največje življenjske odločitve. Pri tem je včasih dobro prešteti »do de.set«, preden ukrepamo. Pa tudi pomisliti, kako bi si mi želeli, da hi dru-fii ravnali do nas. Dopust smo torej lahko namenili tudi za »čiščenje kanalizacije", pravo in duhovno žehto, čeprav nas že ljudski pregovori večno učijo: »Polivaj ogenj s pametjo!«, »Uiti počasi!«, »Sita vrana lačni ne verjame.«, in podobno. Nejko PODOBNIK kronika DOGODKOV lx strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad.•• 30. julija skupščina delniške družbe Kot smo že poročali, je bila 30. julija skupščina delniške družbe Alpina, ki je sprejela letno poročilo družbe in nadzornega sveta, ki je ugotovil, da družba posluje v skladu z zakonom in načeli dobrega gospodarja. Na seji je o poslovanju in načrtih poročal tudi generalni direktor mag. Franci Mlinar, ki je med drugim omenil, v kakšnih težkih razmeah delamo. Prav tako je poročal o uspešnem poslovanju firm, kijih imamo v tujini: Alpina Sports Corporation v ZDA, Alpina Italia, Alpina Cro na Hrvaškem in o oživljanju firm Alpine - Impex v Bosni in Hercegovini. Manj uspešna je firma Alpina + Elan v Nemčiji, ki deluje v zelo zaostrenih pogojih. Sicer pa se vodstvo Alpine zaveda težavnega položaja te panoge, zato so se lotili reorganizacije tako proizvodnje kot celotnega poslovanja. Oblikovale se bodo tri profitne enote, ki naj bi pripomogle k večji učinkovitosti. Poseben poudarek pa so namenili kakovosti, s katero naj bi v hudem konkurenčnem boju skušali obdržati ali širiti tržni delež tudi na Zahodu. Čeprav so letos naš udarni proizvod roler-ji, tudi z modnim programom nameravamo sledili vedno večjim zahtevam trga. Brez dodatnih investicij tudi ne bo šlo, zato prav ta čas teče prizadevanje, ki naj bi v nekaj letih utrlo pot novim investitorjem in s tem pripomogli k nadaljnjemu razvoju družbe. Zanimivo je bilo tudi mnenje predstavnice lastnikov l.B Maksima Branke Jerše, ki je menila, da družba in skupščina formalno dobro deluje. Meni, da je prav, da se uprava pravočasno dogovarja s solastniki, S sistematizacijo do boljše organizacije dela in ustreznejše plače (naJaljcvaiijc .v /. sir.) S pravilno sistemiziranim delom naj bi dosegli natančno opredelitev dejavnosti posameznika ali tudi skupine, olajšala naj bi definiranje delovnih ciljev, določanje moči pooblastil, do določene mere pa uredila tudi vprašanja odnosov med ljudmi. Sistemizacija je tudi podlaga za usmerjanje kadrovske politike in uresničevanje drugih kadrovskih procesov npr. oblikovanje razvoja kadrov, izgradnja sistema mo-tiviranja zaposlenih, v katerega okvir sodi npr. napredovanje delavcev... Da bodo ti procesi lahko dobro zastavljeni, je nujna dobra podlaga, torej dobra sistemizacija. Verjamem, da se bomo vsi, ki bomo v ta proces vključeni, potrudili za to, vsak po svojih močeh. Mojca GANTAR da na skupščini ne prihaja do nepotrebnih zapletov. Čutiti pa je, da zunanji lastniki pričakujejo, da se bomo počasi izvlekli iz krize in začeli ustvarjati tudi dobiček. »To pa je možno doseči z ukrepi za izboljšanje poslovanja oz. prihranki na področju stroškov,« je še menila gospa JerSetova. N. P. Na obrczu po vlivanju v oddelku tcrmoplastov Le bolje organizirani bomo konkurenčni Konec julija se je sestalo širSe vodstvo Alpine. Poleg uprave in poslovodnega sveta so sodelovali tudi strokovnjaki i/, vseh služb. Namen sestanka, ki ga je vodil predsednik uprave mag. Franci Mlinar, je bil pogovor o dolgoročnih ciljih Alpine, /. ustrezno organiziranostjo in razpravo o poslovanju v prvem polletju. Generalni direktorje uvodoma ugotovil katere so naše prednosti in slabosti. Naše prednosti so: blizu smo evropskemu trgu. dolgoletna usmeritev v lastni ra/.voj, kar je pripomoglo k temu. da na tržišču nastopamo z lastnimi kolekcijami in blagovnimi znamkami. Pomembne so tudi razvite delovne navade zaposlenih in usposobljenost in izkušenost vodstva in drugih strokovnjakov. Slabosti, kijih čutimo, pa so med drugim; časi za izdelavo obutve so se vedno predolgi: lastna cena naših proizvodov je previsoka: materialni stroški izdelave, stroški dela in stroški režije so previsoki. Tudi delo s celotnimi sredstvi družbe je še vedno neustrezno, saj imamo previsoke zaloge, izdelki so v tovarni predolgo (od izdelave do odprenie). Tudi osnovna sredstva ne izkoriščamo tako kot bi bilo treba. Zaradi neustreznega sistema nabave, nas le ta slane več kot dobro organizirane konkurente. Tudi organizacijske slabosti nam zmanjšujejo učinkovitost in uspešnost: v vseh fazah delovnega procesa niso jasno opredeljene pristojnosti in s tem odgovornosti. Razdrobljena proizvodnja zmanjšuje razvojne rezultate. V režiji je še vedno preveč ljudi. V teh razmerah se vprašujemo, katere %о naše prednostne naloge. Te so: izdelati i" ponuditi kvalitetne izdelke, s katerimi bo kupec zadovoljen tudi v cenovnem pogledu. ^ ustreznim poslovanjem bo treba doseči Primeren donos kapitala, ki ga pričakujejo delničarji. Prednostni cilj, ki si ga moramo * Alpini zastaviti za razdobje 2-3 let, je reali/"' rati ustrezno kapitalsko strukturo. Za realizacijo vseh teh ciljev bo treba v nus^ delo vnesti izbo^šave: - z ustreznim sistemom dela zagotoviti kvaliteto celotnega poslovanja in dela. - posodobiti organizacijo in organiziranje samostojnih enot. kjer bo bolj prišla do izraza tudi uspešnost (odgovornost) posameznikov, - v nekaj letih doseči donosnost našega poslovanja - več kot prinašajo bančne obresti, - zniževanje stroškov - vseh vrst, - večja tržna usmerjenost vseh programov. - proizvodne enote organizacijsko usposobi"-da Ixxlo dovolj prilagodljive in bi dosegla večjo produktivnost. - pripravo dela v celotni verigi (servisiranja proizvodnje) moramo izboljšati - boljša izraba materialov. - pri plačah upoštevati kolektivno pogodb^' - izboljšanje kadrovske politike. 2 DtLOUvljenJ^ kronika DOGODKOV Strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad... Organizacija družbe, podjetja ali druge oblike delovnega organizma je izrednega pomena za normalno, v poslovnem svetu, uspešno delovanje. Z organizacijo se vsakemu posamezniku 'ioloči njegovo mesto, delovno in odgovomost-no področje. Delovanje podjetja v neki meri luhko enačimo z delovanjem človeškega orga-n^zma. Konec koncev je podjetje pravi organizem, kjer veljajo določene zakonitosti. Vse niora biti na mestu, z različnimi sposobnostmi in funkcijami. Okvara ali nefunkcioniranje posa-nieznega dela povzroči zmanjšanje sposobnosti (Celotnega organizma. Le popoln bo dal najboljše fezultate. V poslovnem svetu je predvsem pomembna "'»pešnost delovanja posameznega dela in predvsem celote. Uspešnost pa se lahko meri le s tis-'nn, kar prizna nasprotna stran, to je kupec na tr-Lahko smo po produktivnosti najuspešnejši, izdelamo več proizvodov kot konkurenca, ven-če izdelkov ne moremo prodati, to nič ne Ponieni. Tržna merljivost rezultatov delovanja "rgunizma je v primeru poslovnih enot izredne-83 pomena. Le podjetje, ki mu trg prizna za nje-B"v proizvod tako ceno, ki pokrije vse stroške in prinese Se nekaj ostanka, si zagotavlja nadaljnje P^'Jilovanje in razvoj. Nova organizacija naj bi torej omogočila: ■ zagotoviti predpogoje za učinkovito vodenje na vseh nivojih, " definirati delo oz. področja del, za katere je posameznik odgovoren, - možnost spremljati rezultate po posameznem programu. . Nova organizacija bi torej imela tri samostojne enote: - program športne obutve, " program modne obutve, - domača prodaja. Kljub precejšnji samostojnosti teh enot, pa 'o ne pomeni delitev podjetja, saj so cilji ven-^УгЈе skupni. Strategija in način delovanja ""do namreč določeni na ravni najvišjega ^"dstva delniške družbe, s čimer bi naj ''osegli prej omenjene poslovne cilje. Komentirano poročilo na podlagi gradiv in razprave na razširjenem sestanku vodstva Nekaj podatkov o poslovanju ''roi/.vodnja obutve 918.000 parov ^ prvem polletju smo skupno izdelali okoli ^'^i.OOO parov, od tega 286.(XK) parov športne in parov modne obutve. Največ smo izdelali brizgane obutve - 239.000 Parov, 195.(XX) parov ženske nizke modne "hutve, 150.000 parov sandal; čevljev za '"Tiučarski tek smo izdelali 138.(X)0 parov, planinskih pa 85.(XX) parov. t^elež slabše kvalitete obutve je letos nekoliko '^''njši kot je bil lani, vendar so načrtovalci P''ičakovali še boljšo kakovost. Kar zadeva izkoriščanje delovnega časa, je bilo % ' prvem polletju 48 % po učinku, po času 28 ' izostankov pa je bilo kar 24 %. ^ primerjavi z enakim obdobjem lani se je '^Upni fond ur zmanjšal, predvsem ure po učinku; v okviru izostankov pa je opazno povečanje boleznin za 13 %. Število nadur seje letos zmanjšalo za 4 %. Prodaja obutve V prvem polletju srno skupaj prodali blizu 88().(XX) parov, od tega 753.0(K) parov Alpinine obutve. Izvozili smo 620.()0() parov (ali 70 % oz. 82 % Alpinine obutve). Na domačem trgu smo prodali blizu 260.(K)0 parov; 195.000 parov v maloprodajni mreži in 65.000 parov preko prixlaje na debelo. Zaloge sc 5e povečujejo Tako zaloge materialov, končnih izdelkov kot zaloge v MPM so se povečale, zmanjšale pa so se zaloge nedokončane proizvodnje. Število dni vezave zalog seje nekoliko zmanjšalo. Kakšne so bile povprečne plače Povprečna netto plača v Alpini je bila v prvem polletju 56.486,(K) SIT, v proizvodnji 53.676,00 SIT, v maloprodajni mreži 63.361,(K) SIT in v strokovnih službah 70.596,(H) SIT. Po poslovnem poročilu Kljub težavam uspehi vidni Dopusti so za nami in delo je spet steklo s polno močjo. Ob tem, ko ocenjujemo razmere, pripravljamo vse potrebno za čimbolj nemoteno proizvodnjo do konca leta. Kakšen je sedaj položaj? Na modnem programu zaključujemo s proizvodnjo obutve za jesen-zimo - za vsa tržišča. Pri tem je nastala rahla zamuda predvsem pri izdelavi obutve za domače tržišče (MPM in gro-sistično prodajo). To velja za program brizgane obutve, ki jo izdelujemo za več zunanjih kupcev. To zamudo bomo poskušali v naslednjih dveh tednih ublažiti z delom preko rednega delovnega časa. Potem pa že prehajamo na proizvodnjo obutve za sezono pomlad-poletje 1997. Na športnem programu moramo v proizvodnji čevljev za alpsko smučanje narediti še zelo veliko. Proizvodnja pancerjev se bo namreč zaradi različnih razlogov zavlekla tja do začetka decembra. Med drugim je na to vplivalo tudi vključevanje večjih količin rolerjev, kar je glede na to, da je to naš novi program, kar spodbudno. Na tekaškem programu imamo težave s kooperanti na Hrvaškem, kar delno rešujemo s proizvodnjo v Sloveniji. Čas pred dopusti je bil čas, v katerem smo pospešeno izdelovali kolekcije tako na modnem kot na športnem programu. Ocenjujem, da smo kljub različnim željam posameznih partnerjev (trgov), uspeli sorazmerno kvalitetno opraviti to delo, tako po programih. kot tudi glede na zahtevane roke. Na športnem programu (rolerji, treking) so prvi odzivi s sejmov spodbudni, kljub veliki konkurenci in recesiji, ki še vedno vlada tudi v zahodnih državah. Ugodne odmeve velja izkoristiti in nadaljevati v tej smeri. Na modnem programu bi poudaril predvsem dejstvo, daje bila v novem oddelku razvoja izdelana velika količina obutve potniških kolekcij, kar je bilo mogoče uresničiti z velikim razumevanjem tam zaposlenih. Tudi na področju oskrbe nismo imeli večjih problemov, čeprav je organiziranje, spremljanje in oskrbovanje tako razdrobljene proizvodnje tako s tehnološke kot oskrbovalne plati izredno zahtevna naloga. Janko REJC Uravnotežena proizvodnja Alplnu je s svojimi poletnimi progrumi sodelovala na največjem sejmu športne opreme v Chicagu v Ameriki. Naš obisk Je bil predvsem namenjen primerjanju z drugimi proizvajalci inline programa (rolerji) in programa za treking. Potrdilo seje, daje program rolerjev v Ameriki v velikem porastu, Kvropa pa tem težnjam naglo sledi. Program se v glavnem razvija v treh smereh: rekreacija, akrobatika in hokej. Zlasti agresivno predstavljajo »akrobatski« program. V tej konkurenci tudi ml nismo brez možnosti, saj nam Je uspelo v razmeroma kratkem času pripraviti kolekcijo, ki Je dovolj konkurenčna. Pokazalo se Je, da Je bila naša odločitev, da sledimo kvaliteto produkta na tem področju -pravilna. Upoštevali smo ključne elemente, ki določajo kvaliteto, to Je ustrezni ležaji, kolesa In notranji čevelj, medtem, ko smo školjko le modificirali. Naš namen letos Je bil, da pridemo na trg s testnimi količinami kakovostnih rolerjev in moram reči, da odmevi s trga kažejo, da smo to naredili kar uspešno. Naš cilj Je, da ta program še razširimo in dosežemo letno količino okoli 2011.1100 parov. Vemo, da to ne bo lahko, saj se pričakuje na trgu še nekaj velikih proizvajalcev. Obisk smo izkoristili tudi za pogovore s proizvajalci koles in ležajev, ki so se udeležili sejma, in s predstavniki firme Sunshine iz Nemčije. V poletnem času Je bil tudi poletni sejem ISPO, osrednji sejem športne opreme, katerega se Alpina tudi udeležuje že nekaj let. Tudi tu smo ugotovili, da naše možnosti še niso izkoriščene in da ob pretehtanem delu in pravih usmeritvah v kvaliteten program, lahko še kaj pridobimo. Podobne ocene Je potrdil tudi sejem v Friedrichshafenu v Nemčiji za treking program. Če vse te ocene strnem, imamo lepe možnosti, da na športnem programu uravnotežimo poletno proizvodnjo (rolerje, treking) in zimsko proizvodnjo (smučarski , brizgani in tekaški čevlji, surf) in v celem letu dosežemo proizvodnjo 300.000 ■ 350.000 parov, oziroma dnevno 1.2(H) parov. To pa bi bil eden od najpomembnejših ciljev, za katerega smo si prizadevali že dolga leta. Seveda pa velja spet poudariti, da brez kvalitetnega proizvoda in ustreznega celovitega servisa solidnega poslovanja v taki konkurenci ni mogoče doseči. Boris MARKEU kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... Manj ljudi naredi toliko kot prej Smo sredi julija in v montaži modne obutve trenutno izdelujemo glcžnjarje in salonarje, v glavnem /.a izvoz. To obutev sedaj delamo na treh ringih: na prvem gležnjarje, na drugem salonarje za Gervinio in na tretjem salonarje za ostala tržišča. Gležnjarjev dnevno izdelamo od 800-1 (XX) parov, salonarjev za Gervinio pa npr. I(KK>-I I (K) parov. Skupaj je naSa dnevna proizvodnja 28(X) do 3000 parov. Nihanja so seveda zelo odvisna cxi vrsle obutve oz. zahtevnosti izdelave, pa seveda tudi od tega, kako je proizvodnja pripravljena in oskrbovana. Iskrice Organizacija: Prednost or^fanizacije ni v tem, da delamo po naprej določenih obrazcih, temveč, da kolikor mogoče najbolje izkoristimo raznovrstne moinosti. Organizacija: Organizacija je sredstvo, da v svetu kaosa doseiemo tudi racionalne cilje. Kadri: Kar najbolj kritizirate pri drugih, se drugi najbolj bojijo pri vas. Kadri: Problem tega sveta je r tem. da so najbolj samozave.4tni tisti, ki imajo za to najmanj razlogov; najbolj pa bi potrebovali samozavest tisti, ki bi jo smeli imeli. Kadri: Kdo je pravzaprav nekdo: tisti, ki ima kepo zlata ali tisti, ki ima zlato srce? Denar: Če je težko priti do denarja, kako težko je Sele doseči druge vrednote, katere lahko spoznamo Sele po desetletjih tavanja. Denar: Kakor so banke lahko zakladnice blaginje, .чо lahko tudi ravbarski gradovi. Uredništvo Cvikanje opetja in cvikanje konic Priprava za lepljenje (mazanje): Katja Pečelin in Nada Bogataj Namestitev podplatov: Damjan Lavrenčič in Matej Naglič, skrajno levo je vodja montaže modne obutve Vinko Podobnik Kar zadeva storilnost in kvaliteto, lahko rečem, da je z organizacijo ringov bolje, z manj ljudmi naredimo ravno toliko kot prej, ko jih je delalo več. memben dejavnik. Tako imamo na prvem kot na drugem ringu vso potrebno strojno opremo npr. za kosmatenje in mazanje, na tretjem ringu pa tega še nimamo. Ugotovil' smo še, da bi s popolno strojno opremo tudi tu prihranili nekaj delavcev oz. izdelovali kvalitetnejšo obutev, (med drugim se le-'^ med delom tudi manj umaže). Seveda ima ta organizacija tako prednosti kot slabosti. Kot prednost je prav gotovo ta, da napake opazimo prej, da potrebujemo manj kopi' in podobno. Težave pa so v tem, ker pakiramo v zbirne kartone in če sf kje kaj zatakne, le te ne moremo skompletirati. Planska nedisciplina povzroča »zaletavanje« proizvodnje. Včasih je dela premalo in delavci čakajo-drugič gaje preveč in morajo dela" nadure. Mnogi jih imajo že po 50 ali več. Kljub temu lahko rečemo, d*" ljudje razumejo težave in dobro delajo. Kot že rečeno, pa je najvažnejši-daje proizvodnja ustrezno pripravljena in načrtovana in seveda oskrbovana. Kar prepogosto se zgod'-da ni kakšnih podplatov ali peta- Seveda je razumljivo, da vedno ne more biti v.se optimalno usklajeno, toda morali bi stremeti k temu-da bi posamezne artikle delal' hkrati, ne pa po večkrat. Tako bi s« naredilo več pa tudi kvalitetneje. To kažejo čisto praktične izkušnje, saj je že tretji ali četrti dan proizvodnje nekega artikla bistveno boljše kot prvi dan. Dobro je, da sedaj proizvodnje n^ moti več izdelovanje potniških kolekcij, kijih izdelujejo v razvoju-Res imamo pri nas še rezervni stroj za cvikanje, na katerem pa delavC razvoja delajo sami. Tako delo kljub v.semu dobro teče in upam, da bomo dosegi' planirano proizvodnjo. Pa še to: čakamo na stroje za kosmatenje in za mazanje za tretji ring- Vinko PODOBNIK Seveda pa na to ne vpliva zgolj organizacija ali vzdušje, ki vlada v teh manjših organizacijskih skupinah in je bolj usmerjena v medsebojno sodelovanje; oprema je po- Kotofon — -DELO m UENJE'- jc цШИо Alpine /,iri. Ureja f;ii iireilniS^' odbor: Jana Erznoinik, Ivo Pi^'k' ianja Molnirič. Stavko Kristan-Joiica Kacin, Silva 1'ivk, Nejko Podobnik - filavni in od^ovon" iirednik. Naklada: 2.400 i:vodo^ -FolOf;raJija: Ihigita Zemljarit'-Tisk: Gorenjski tisk, Kranj. kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata. ''ri iy.kopitenju dela Franc '^olinar Da bodo čevlji brez napak, na kontroli ugotavljata Karla Klemenčič in Lojze Modic ^ finiSu: ZoDja Logar, Cirila PefSič, Marjeta Podobnik in Nevcnka ^ustovrh '^amjana Pagon in Minka Urbančič Jaz bi hotel vložen denar obrniti Andrej Mikluvc, eden redkih na^ih smučarjev, ki so doslej zmagovali v svetovnem pokalu 7. našimi čevlji, je avgusta obiskal na.š servis, da bi uredil vse potrebno za naslednjo sezono. »Sedaj odhajamo na smučarske priprave na evropske ledenike (Sass Fee v Švici),« je pripovedoval. »Zadnja leta smo sicer hodili ta čas na južno poloblo, ker v Evropi ni bilo pravih pogojev; letos je drugače. Upam, da bo trening uspel, pa še veliko ceneje bo. % Alpinininii čevlji bom nastopal še naprej; pripravili smo že vse potrebno, da pri smučanju ne bi smelo biti težav. Mislim, da bodo nekatere spremembe obstoječega tekmovalnega čevlja omogočile ustrezne prilagoditve in potem nadaljnji razvoj. Mislim, da imate pri tem še velike rezerve. Upam pa tudi, da bodo odgovorni ljudje v Alpini znali izkoristiti vložena sredstva v razvoju in za promocijo. Mislim, da tega ne delajo dovolj agresivno. Čeprav same nagrade niso visoke, so bila v desetletjih prav gotovo vložena ogromna sredstva. To bi morali znati izkoristiti.« Ni kaj, dobra misel, ki terja premišljeno strategijo in ustrezno sprotno ravnanje. Le da ne bi spet pozabljali... Nejko PODOBNIK s treninga naših smučarjev Komerciali naj sprejmeta toliko naročil, kolikor jih lahko naredimo Zakovičenje rinčic (nadaljevanje na 6. strani) kako POSLUJiMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata. Komerciali naj.. (nadaljevanje s 5. strani) dele čevlja, da bi lahko en stroj od dveh odslej imeli v rezervi. Novi bi Kontrola polizdelkov Pavel Nicolctti Od sredine junija dalje do sredine oktobra naj bi večinoma izdelovali pancerje. Poleg tega pa izdelujemo 5e sestavne dele za tekaSke čevlje ter pete in napetnike za modno obutev. Vse to ni tako enostavno, saj letos izdelujemo dodatno še rolerje; doslej smo jih izdelali že 58(KX) parov (3()0(X) za Sunshine, I8(XK) pa jih še bomo). Panterjev naj bi letos izdelali 130.(KK) parov. Izdelujemo tudi vzorce kolekcije za prihodnje leto. Izredno veliko moramo letos izdelovati peta in napetnikov za modno obutev. Odkar smo nehali delati velike serije za Rusijo, teh še nismo izdelovali toliko kot letos. Da bi vse izdelali pravočasno, smo že sredi junija v montaži oblikovali dve izmeni, kar je nujno, ker imamo premalo strojev. Vključili smo nekatere delavce, ki so prišli iz drugih oddelkov, pa tudi fante, ki so prišli na prakso ali na počitniško delo. Po izračunih (glede na minute) to znese 33 delavcev v montaži. Ker pa vsi nikoli ne delajo, smo oblikovali dve izmeni po 20 ljudi. Na brizganju pa ljudje delajo kar v treh izmenah. Žal se je kmalu pokazalo, da zmanjkuje notranjih čevljev, tudi zaloge, ki so jo izdelali na Colu. Najhujše je, da na Colu sedaj izdelujejo zgornje dele za tekaško obutev in snovboard. Tako sešijejo dnevno (xl 3(X) - 4(X) parov notranjih čevljev, mi pa bi jih rabili trikrat toliko, da hi bila proizvodnja usklajena z brizganjem in montažo. Trudimo se namreč, da delamo vse čimbolj vzporedno. Kar pa zadeva proizvodne zmogljivosti, nameravamo letos kupili stroj za brizganje delov za notranje Sale in manšcte v rolerje sestavlja Buriš Pečlin namreč i/delal precej več, pa 5e veliko manjšo porabo energije ima. Potrebovali bi tudi srednji stroj za brizganje lažjih delov; sedaj imamo samo »prevelikega in pretežkega«, kar onemogoča optimalno kakovost, kvaliteto oz. barve. Če na koncu Se rečem, da naši delavci ne delajo v najboljših pogojih, zlasti to velja za tisti del, kjer ni nobene ventilacije, streha pa je taka, kot da so v topli gredi. Tudi mislim, da razmerje plač naših delavcev v montaži ni v ustreznem razmerju do ostalih montaž. Tako si želim predvsem, da bi v prihodnje bilo boljše usklajevanje proizvtxlnih zmogljivosti in s tem manj nepotrebnih zastojev. Ciril VIDMAR Odlična reklama za rolerje Avgusta je bilo v Mali Tivoli prvo državno prvenstvo v roler hokeju, na katerem je nastopilo osem ekip, ki so si finalni nastop priborile na desetih predhodnih turnirjih. V kategoriji hokejistov nad 15 let je zmagala ekipa Pirana, ki jo je sponzorirala Alpina in ki je tudi najbolje organiziran klub, v katerem nastopajo profesionalci: Emanuel Letica, Dejan Rosan, Klavdio Zlokar, Robert Ciglenečki, Matjaž Munjoz, in Tomaž Zankov. Alpina je opremila tudi Dinamite - klub iz Horjula, ki pa tekmovalno ni bil tako uspešen, saj je edini nastopil brez profesionalnih hokejistov. Kot se stvari razvijajo, že razmišljamo o osnovanju lastnega kluba, ki bi Se bolj pro- moviral naše rolerje in podjetje. Za to obstajajo realne potrebe in tudi možnosti. Razmišljamo tudi o organizaciji kakšne tekme v Žireh, pri čemer pa je treba vedeti, da se amaterji ne morejo kosati s profesionalci. Ob hokejskem tekmovanju so se izkazali tudi akrobi: David Pagon, Miha Rehberger, Rok Oblak, Gregor Seljak, Žana Jereb, Nejc Jerman in Tjaša Vidic, ki so nastopili z rolerji model ST 500 in ST 600. Skratka, to je bila prireditev pod pokroviteljstvom Alpine, ki je zelo uspešno predstavila naše rolerje, tako za hitrostno rolkanje, akrobatiko in hokej. Stanko KRANJC David Pagun v svojem elementu Če bi bila obutev pravočasno Ko ocenjujemo letošnjo grosistično prodajo, lahko rečemo, da je ugodna, saj smo prodali približno (oliko, kot smo načrtovali. Seveda ni Slo brez težav, saj se razmere hitro spreminjajo. Na nekaterih področjih (štajerska) se močno čuti ekonomska kriza in dejstvo, da pomanjkanje denarja ogroža tako podjetja, ki sodelujejo г nami (KVIK, .leklotehna itd.), kot seveda naSo načrtovano prodajo. Le nekaj gro-sističnlh kupcev in zasebnikov je rednih plačnikov, mnoge je treba priganjati, nekaterim pa sploh ne upamo več pošiljati blaga. Konkurenca je seveda Se vedno močna, tako med domačimi proizvajalci, kot uvozniki, kjer se pojavljajo novi. Tako moramo tržiSču ponuditi ustrezno kolekcijo. Prav za letoSnjo lahko rečem, da ni doživela bistvenih pripomb. Drugi pomembni dejavnik uspeSnega poslovanja pa je, da kupcu pravočasno ponudimo naSe proizvode. V tem smo najmanj uspešni. Vzroke iSčem v naslednjem: načrtovalci želijo u poŠte val i prav vse novitete, ki se vidijo na sejmih, in pa v tem, ker je grosistična prodaja v proizvodnji zadnja na vrsti. Analiza, ki smo jo i/delali pred koncem avgusta, kaže, da je bilo od Л* naročenih modelov za grosistično prodajo izdelanih le 5 takih, ki jih lahko odpremimo kupcem. Kupec nas ne bo čakal, temveč bo kupil pri drugem proizvajalcu, zato obeti za prodajo je-sensko-zimske obutve niso rožnati. S pretečenim rokom izdelave obutve ne bo nihče več kupil. Poleg nenehnega prilagajanja novim modnim trendom nam pot do kupca zapim Se naSa nepodjetnost in počasnost. Prav na slednje, ki je sad lastne organiziranosti in zato nanjo lahko vplivamo, bi kot vodja grosistične prodaje rad opozoril, da se mi ne bi več ponavljale »zgodbe« ko danes kupci želijo kupiti salonarje. mi jih pa Se nimamo narejenih. Ivan JERMAN 6 DELOarW kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveto, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata. Vzorna organizacija v Tržiču 'Mednarodno tekmovanje na (tekaških) rolkah 2 močno zastopanostjo Alpine v sobulo jc bila na progi Tržič-Lom mednarodna tekma z •vikami, na kateri je nastopalo preko 20() tekmovalcev iz Šestih ''fiav, med njimi tudi slovenski bi-••lonci in smučarji tekači, na čelu z najboljšo biatlonko, domačin-''o Andrejo Gradič in drugimi repre-%nianii. Prav zanimivo je bilo videti, ko ^ prav vsi slovenski tekmovalci tekmovalke nastopile z naSimi fcviji. Spet se je tudi na tekmi potrdilo, ''a so z naSimi čevlji nastopajoči "speSni, saj je med moškimi zma-83l Tomaž Globočnik, ki je tokrat Premagal celo svetovnega prvaka '•alijana Di Gregoria, med ženska-pa je bila slavna Italijanka Ste-fania Belmondo v FiniSu vendarle "•ofnejSa od naSc Andreje Gradič. Zelo dobro so se izkazali tudi P®sebni dresi, s katerimi je Alpina Opremila nekaj najboljših. Pa Se to: svetovni prvak Di Gre-gorio je izrazil željo, da bi preizku-^'1 naSe čevlje; to pa tudi že nekaj Pomeni. ratre Zmagovalec med moSkimI je bil biatloncc Tomaž (^obočnik '*''va in druga med ženskami: Slefania Kelmond<> in Andreja (iraSič Delil življenje: (iuspodarsko razstavišče Ljubljana je skupaj / (iuspodarsku zbornico Slovenije in Frivredno komoro Sarajeva organiziralo predstavitev slovenske industrije na razstavišču Skenderija v Sarajevu od 16. do 19. junija. Skupno se je sejma udeležilo 55 podjetij iz Slovenije, med njimi tudi Alpina. Kaj lahko poveste o tem? Miha (iovekar: Kot smo si ga zamislili v Sloveniji, naj bi to bil predstavitveni sejem slovenske industrije. kar jc bil tudi naš namen. Očitno pa jc bilo, da so si v Bosni in Hcrccgovini sejem predstavljali kot možnost dogovarjanja o vlaganjih, saj Jim najbolj manjka denarja. Seveda Jc bila možnost tudi za konkretne dogovore, na primer o poslovnem oz. proizvodnem sodelovanju ali sklepanju kakšnih drugih poslov. Delo-življenje: Kako pa se je predstavila Alpina? Miha (iovekar: Alpina Je na majhnem razstavnem prostoru predstavila kompletno kolekcijo smučarskih čevljev, prav tako obutev za vojsko, policijo ali carino, kompleten program ro-lerjev, deloma pa tudi snovbord, tekaški in planinski program. Seveda smo pokazali tudi naj-mcHlcmeJši del kolekcije ženskih nizkih in visokih čevljev. Lahko rečem, da so ljudje zelo množično obiskali naš razstavni prostor. To se vidi tudi po tem. daje pošlo približno 6(X)0 plakatov in prospektov. Najbolj so se zanimali za program rolerjev in smučarsko obutev, ženske pa seveda za modno obutev. Večina obiskovalcev zelo dobro pozna našo firmo, še posebej pa Jc pomembno dejstvo, da vsi vedo. da ves čas vojne nismo prenehali delati in da smo naše prodajalne tudi v vojnih razmerah oskrbovali z obutvijo. Tudi sami smo v medijih Aktualni intervju Pogovor z vodjem rajona Mihom Govekarjem Slovenija v Skenderiji Na* paviljon je obiskal veleposlanik Slovenije v BiH Drago Mirošič poskrbeli začini boljSoobveSčenosi o naSi prisotnosli na tržišču. Poleg plakatov smo se s triminut-no oddajo pojavili na lokalni televiziji, vest o našem paviljonu Je objavil najbolj razširjen časopis Dnevni avaz. Delo-življenje: Ste imeli tudi kaj stikov z gospodarstveniki Bosne in Hercegovine? Miha (iovekar: Poleg našega veleposlanika Draga Mirošiča so nas obiskali tudi drugi vplivni gospodarstveniki in politični predstavniki, med drugim član predsedstva Bosne in Hercegovine dr. Mirko Pejanovič. pixl-predsednik Gospodarske zbornice Sarajevo, predstavnik združenja obutvene inudstrije BiH, vodja BiH SKI-POOL-a, predstavniki posameznih tovarn, pa tudi predstavniki vojske, katerim so bili zelo všeč nekateri naši modeli. Delo-življenje: Alpina-Impex torej deluje? Miha (iovekar: Obiskali so nas tudi vsi poslovodje naših prodajaln v Bosni in Hercegovini, ki Jih Je v okviru Alpine-Impex še pet, saj sta Sarajevo I. in Mostar popolnoma uničeni. Banja-luka pa zaplenjena. Kot sem še omenil, so naše prodajalne delovale ves čas vojne, kolikor Je bilo le mogoče. Že leta 1994 so od nas kupili preko 2(XX) parov čevljev, leta 1995 preko 10.(XK) parov, letos pa v prvem polletju že 1().(XK) parov; predvidoma pa Jih bodo letos še 15.0(K). V prcHiaJalnah Zenica. Tuzla. Travnik. Sarajevo II. in III in Bihač. Je skupaj z upravo zaposlenih 18 ljudi, ki so nam ostali zvesti ves čas vojne. Delo-življenje: Torej je bil sejem uspešen? Miha (iovekar: Sejem ocenjujem kot našo zelo dobro promocijo; hkrati pa smo txlprli možnosti za še širše sodelovanje. Nejko PODOBNIK ^^fUOlivljenje 7 kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega svela, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata. Kot da je prodajalna večja »v Alpini sc zavedamo, da bomo lahko uspešno poslovali, če bomo imeli kvalitetne proizvode, na dru}>i strani pa tudi lepe prodajalne,« je ob odprtju prenovljene prodajalne Alpine v Šentvidu pri Ljubljani ocenil predsednik uprave in generalni direktor magister Franci Mlinar. »V maloprodajni mreži na do- I/ prui/.vodnc hale na Kalu mačem tržišču prodamo 8-9% celotne Alpininc proizvodnje. Dohodkovno pa maloprodajna mreža močno prispeva k poslovnemu rezultatu Alpine. Prav zato smo pripravili načrt prenove in posodabljanja prodajaln. Vsi pa vemo, da smo omejeni s sredstvi, zato poleg potreb, ki se kažejo v prodajalnah, upoštevamo koliko je prodajalna tudi poslovno uspešna. Konkurenca je namreč huda in če ne bomo imeli lepih in funkcionalnih prodajaln, tudi ne bomo dobro prodajali. Arhitektu in izvajalcem čestitamo za dobro in hitro opravljeno delo, delavkam kolektiva v Šentvidu pa želim še naprej veliko uspehov v prodajalni,« je še povedal Franci Mlinar. Vse štiri delavke prodajalne na čelu s poslovodkinjo Bredo Mikec soočimo vesele prenovljene prodajalne, prijazno postregle z aperi-tivom, da smo nazdravili novim uspehom. iirvda .Mikec pa je ob tem še povedala: »Kar zadeva samo izved- bo obnove, je bila izvedena kar hitro, v treh tednih. Me smo seveda pomagale kolikor je bilo potrebno, zadnji teden pa smo delale od sedmih zjutraj do desetih zvečer, daje bilo vse pripravljeno za prixlajo oz. (xlprtje. Sedaj bomo lahko imeli lepo razstavljeno obutev, saj je cela prodajalna ena sama izložba, kar je » sodobno prodajo in samoizbiro kupcev res dobro. Kupci imajo namreč primeren dostop do obutve^ saj je razporeditev taka, da je pro^' tor res dobro izkoriščen. Kljub tem" je tudi prodajalna takoj polna-Moramo namreč vedeti, da moramo imeti celovito ponudbo Alpine in na drugi strani čimmanj nekuranintcga blaga. Tudi fasada s sixlobnim napisom in znakom Alpine bo sedaj bolj« opozarjala mimoidoče na našo pri' hodnost, dobro pa bi bilo, da t" imeli tudi na glavni cesti tablo, ki bi opozarjala na nas,« je še menila poslovodkinja Breda Mikec. Nejko PODOBNIK Ob otvoritvi tovarne na Kalu govori generalni direktor Alpine mag. Zadovoljne prodajalke v prenovljeni prodajalni v Šentvidu Franci Mlinar Po otvoritvi še dogovor za nadaljnje delo, z leve: župan občine Kanal Zoran Madon, direktor proizvodnje Janko Rejc in generalni direktor Franci Mlinar Takole izgleda funkcionalno urejena prodajalna 8 DWLOUvljenj' kadrovske NOVICE Prišli, odšli, umrli, diplomirali, predstavitve diplom, kadrovski načrti, tekoča problematika, stimulacije. Kadrovske Novice- ^ mescc julij in avgust 96 V poletnih mesecih julija in uv-Susta letošnjega leta se na področju ^poslovanja ni izkazovala večja luktuacija delavcev, saj so se na "^ivo v tem razdobju zaposlili le 4 l^vi delavci; delovno razmerje pa J* v tem času prenehalo 9 delavcem. Pripravništvo je v mesecu juliju "Vstopil obutveni tehnik Andrej Boi Igor Trček. V oddelku lahke montaže je delo nastopil Klemen Fortuna; v maloporodajni mreži v prodajalni Alpina Ljubljana I. je delo nastopil Stanko Doljac. V teh dveh mesecih so z delovnim razmerjem prenehali iz oddelkov v Žireh Marija Dolinar, Anica Jereb, Anica Čar, Štefan Mavri, Anica Govekar in Frančiška Trček. Iz obrata na Colu je z delom prenehala Doroteja Bolčina: iz prodajalne Trbovlje je z delom prenehal Aleš Ojsteršek in iz prodajalne Domžale je z delovnim razmerjem prenehala Josipa Pestotnik. Irma DOLENEC Jgataj, v mesecu avgustu pa je pnfel s pripravništvom kvalificiran izdelovalec spodnjih delov obutve OB иРОКОЈПЛЧ: dolgoletnim sodelavkam Mariji Dolinar iz sektorja financ in ''"^unovoJstva. Anici Jereh iz sekalnice, Josipi Pestotnik iz prodajalne v Domžalah, Anici Govekar iz sektorja komerciala modna ^>hutev, Frančiški Trček iz šivalnice, ter Doroteji Bolčina iz obrata želimo oh upokojitvi vse dohro; da hi še naprej z mnogo '^"^unievanja in dohre volje premagovali vsakodnevne težave, mno-цо vedrine in drobnih radosti za katere jim je dosedaj premnogokrat ''*>^anjkovalo časa, predvsem pa veliko trdnega zdravja. fOROČlLI SO SE: Sodelavkam Darji Mlakar iz šivalnice r Žireh, Tatjani Likar iz '^'ata Col, Martini Malovrh iz obrata Šentjošt, Tinci Trček in Ani "^elj iz obrata Gorenja vas, oh sklenitvi zakonske zveze iskreno ^fstitamo in jim »■ zakonu želimo mnogo sreče in zdravja, medse- 4nega razumevanja, zadovoljstva in življenjske vedrine. Poslovili smo se od Jožeta Primožiča Svojo življenjsko pot je v Začetku meseca septembra sklenil (udi na* dolgoletni upokojenec Jože Primožič, rojen leta 1906. Jože Primožič je bil rojen na Dobračevi in je kot kvalificiran čevljar, pred nastopom dela v Alpini lela 1946, delal pri ra/nih delodajalcih. V Alpini je opravljal različna zahtevna dela in je z izkušnjami iz prejšnjih zaposlitev in pridobljenih na delovnem mestu v montažnih oddelkih. Vsa delovna lela uspešno delal. Vse do upokojitve leta 1962. Jožeta Primožiča smo v zadnjih letih poznali tudi kot slikarja, kateremu so žirovski kulturniki komaj pred nekaj meseci, za visoki življenjski jubilej pripravili prvo razstavo. Komaj pol leta po tem mu je smrt prekrižala verjetno še mnogo neizlitih slikarskih motivov, pa vendarle se bomo Jožeta Primožiča vsi še dolgo spominjali kol nekdanjega pridnega delavca in upokojenca Alpine, predvsem pa nas bodo njegove slike še vedno spominjale nanj. Katja Cankar prav med najboljšimi Med 6473 slovenskimi maturanti Jih je I4X doseglo več kot trideset točk. Za odlične se .štejejo že tisti, ko so dosegli 25 - 30 točk. Med tistimi ki so dosegli maksimalno Število 34 točk (teh je bilo 18), je tudi Žirovka Katja Cankar, doma s Sela. To je res izreden uspeh in dobra popotnica za Študij biologije, za katero se je odločila Katja, ki je 3. letnik gimnazije obiskovala v ameriSki Virginiji, kar ji je omogočilo še Širše spoznavanje sveta... Najboljše so nekatera podjetja in sponzorji še dodatno nagradila. Poleg 100.000,00 SIT za računalniško opremo, so dobili še 500 DKM za programsko opremo in plačano pristopnico za Internet. Pihalna godba brez počitnic Sredi julija je Pihalna ninlha Alpine nastopila na sklepnem delu iradii ional-пеца glasbenega festivala v Madrisiu v Italiji. NaSa ginlha je tu nastopila s .samostojnim dveurnim koncertom, z godho gostiteljev pa je s skupnim nastopom tudi slavnostno zaključila festival. IS. avgifsta pa je del naSe pihalne godbe na Triglavu proslavil -triglavski jubilej'. V dogovoru med dovSkim in iirov.skim iupnikom Joietom Striajem so naSi godbeniki prvi nastopili v novozgrajeni kapelici, kjer so spremljali maSevanje iirovskega iupnika in kaplana. Gotovo je to spet eden od podvigov naSe godbe, . P' г« I v Odlagališče za papir je lepa pf dobitev /.a kraj, še boljše bi bil"-da bi odpadke sortirali že doin'' Letošnja sezona ni ugodna »Tako zimska kot letna sezona letos ni bila ugodna,« je zatrdila Marta Maček v Goropekah. »Že uveljavljene petkove glasbene večere je pokvarilo slabo vreme. Kljub temu si letos nismo privoščili dopusta, saj gostje vseeno prihajajo. Upam. da bo v prihodnje še bolje, saj imamo v načrtu dograditev prostora za restavracijo in tujske sobe (tloris 1)0 in ponovno izgradnjo terase, ker sedanja pogreza. Seveda razmišljamo tudi o dod^'"'' ponudbi, ki bi zagotovila čim več z* htevnih gostov. • Pripravljena bi bila tudi pre^^^^ sedanjo hišico planinskega L. koči) in pod ustreznimi pogoji oskn"' vati vlečnico.« Torej, perspektiva se kaže. časi niso najbolj naklonjeni korajži^' vlaganjem.