X^»8L£»*Jr    JL5*W\J»
»Stsjerc"   izhaja  vsaki |«tek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne Štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo si odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za >/, strani K 40, za ',', strani K 20, za '/» strani K 10, za '/„ strani K 5, za '/„ strani K 250, za >/«» strani KI — Pri večkratnem oznanilu se cena   primemo   zniža.
Štev, 10.
V Ptuju v nedeljo dne 9. marca 1913.
XIV. letnik.
Balkanske vojne in zmešnjave.
Mirovna pogajanja na vse strani, —
Na bojiščih ni mnogo novega. Boji na polotoku Galipoli in pred Tsataldšo počivajo.skoraj popolnoma, ker slabe vremenske razmere nadaljevanja ne dopustijo. Istotako je ponehalo obstreljevanje Adrianopla, ki doslej ni imelo-prav nobenega uspeha. Položaj za Črnogorce pa je tako slab, da so morali zopet pri Srbih za pomoč prositi. Baje so Srbi tudi odposlali 30.000 vojakov. Seveda skušajo Srbi na ta način vpliv nad Črnogoro dobiti. Medtem so vele-vlasti že izjavile, da mesto Skutari ostane last nove države Albanije. Albanci so imeli v Trstu velik kongres, na katerem so v splošnem razpravljali o svoji novi državi. Na tem kongresu se je zlasti cesarja Franc Jožefa I. kot .cesarja-osvoboditelja"  slavilo.
Velevlasti posredujejo zdaj na vse strani, da 'bi končalo brezplodno prelivanje krvi na Balkanu. Tudi razmere med Bulgarijo in Ru-munsko še v nobenem oziru niso rešene. Nadalje so se zopet pojavila welika nasprotja med Bulgarijo in Srbijo. Mnogo boljše pa so razmere medAvstro-Ogrsko in Rusijo. Poroča se celo, da se bode ob ru sko mejo poslane naše rezerviste zopet nazaj poslalo in to v najkrajšem času. Le posebne vojaške odredbe ob srbski meji ostanejo še veljavne. S tem je velika nevarnost evropejske vojne, ki nam je skozi celo zimo grozila, za sedaj o d-pravljona. Hvala gr<a v prvi vrsti n a 3 e m u cesarju . . . Sicer pa nas čakajo še dnevi hudega razburjenja. Kajti vsak dan se znajo zopet temni oblaki na političnem obzorju pojaviti.   Doslej   pa so Avstro-Ogrska in z njo zve-
Dan žalosti.
Spomini na 20. februar 1790, to je smrtni dan cesarja Jožefa II.
(Nadaljevanje in konec.)
Hudi napad kašlja končal je cesarjev govor. Nekaj časa ležal je in dihal težko; okoli stoječi so čutili, da gre z njim hitro proti koncu. Ko je napad malo ponehal, mignil je z roko, da naj se spovednika pokliče. Ko je ta prišel, odprl je cesarjev molitvenik in čital polu-glasuo povest o dobrem Pastirju.
Ko je končal duhovnik z besedami „Tako ostanejo torej vera, upanje in ljubezen", ponovil je cesar besedo „vera" z močnim, „upanje" s tihim glasom, iz katerega je zaupljivost govorila, besedo „ljubezen" pa v polnem, iskrenem čustvu.
Ko je duhovnik molitvenik zaprl in hotel knjigo zopet na mizo položiti, branil mu je cesar in dejal: „Vzemite knjigo v spomin; jaz je itak ne bodem več rabil!" Žalosten se je zahvalil duhovnik in se odstranil.
Razmerje med Avstrijo in Rusijo izboljšano. — zana Nemčija ter Italija dokazali, da stojijo liki skali in da ima vkljub vsej naši miroljubnosti tudi nasilje aziatsko-balkanskih nasprotnikov svoje meje!
Zopet revolucija na Turškem.
Turški vladi se je posrečilo, odkriti in preprečiti zopetno nevarno zaroto, pri kateri je tudi več cesarskih prineov udeleženih. Zarotniki so hoteli sultana odstaviti in Machida Kddin za novega sultana proglasiti. Imeli so že vse potrebne tiskovine pripravljene in tudi ročne bombe za napad na Jildiz Člane vlade so hoteli zarotniki vjeti in zapreti. Ali slučajno je bil tajni načrt vladi izdan, ki je takoj z najstrožjimi sredstvi nastopila. Voditelji zarote so deloma vjeti,   \-                               je ['osrečilo   [irjjogiivri.
Bulgari streljajo na tuje parnike.
I« Sarkeja se poroča, da je tamošnja bul-garska baterija streljala na trgovinske parnike, ki so mimo vozili; laški parnik „Monza" je baje hudo poškodovan. Obstreljavalo se je tudi en francoski in en angleški parnik. Bulgari se iz govarjajo, da se je to v temi zgodilo. Zastopniki velevlasti pa so odločno protestirali.
Srbska pomoč Črnogorcem.
Kakor poročano, se Črnogorcem pred trdnjavo Skutari izredno slabo godi. Junaška turška posadka jih je poslala pri vsakem napadu s krvavimi glavami nazaj. Že doslej imajo Črnogorci razmeroma velikanske izgabe, njih dežela pa leži neobdelana, družine vojakov umirajo gladu. Vendar pa kralj Nikita noče odnehati in izjavlja vedno iz novega, da mora postati Skutari črnogorska last Nikita ve, da ga prekucnejo njegovi „junaki" raz prestola, ako ne dobi Skutarija. Velevlasti pa, zlasti Avstrija, so že odločno   povedali,   da  je   to   črnogorsko
Spomini na težke boje svojih zadnjih let tudi v zadnjih nrah njegovega življenja niso hoteli izginiti; vedno zopet je pričel cesar o njih govoriti.
„Znali so me težko in globoko zadeti, najgloblje v moje srce! Sebičnost mi je branila vsak korak in s slepim sovraštvom se me je zasledovalo, ker sem hotel napraviti moje narode proste in srečne, ker sem jih hotel rešiti verig blaznosti in zatiranja. Nahujskalo se je narode moje' države druzega proti drugim, ker je pričela moja ljubljena Avstrija, obsijana od nemškega   duha,   edina, velika   in   močna   po-
Te pikre besede bile so klic iz najglobljejše, od bolesti mučene duše; dolgo časa je cesar molčal, predno je zamogel zopet govoriti.
„Sejal sem ljubezen iz bogatih, polnih rok, sejal ljubezen vsem mojim narodom! Kmetu sem podaril zopet njegovo človeško pravico, iz sramote tlake sem kmeta odrešil; odpravil sem stoletja trajajoči pritisek na meščanski stan. Ali nahujskali so moje ljudstvo proti meni!"
Okoli ust cesarja se je treslo.
Rezervisti pridejo domu? — Albanija.
prelivanje krvi brezmiselno, ker bode Skutari pod vsakim pogojem Albaniji ostal. Baje se je postavil tndi že ruski car na to stališče. Tembolj razburljivo je, da je Srbija zdaj baje 30.000 vojakov, 10 težkih in 24 manjših topov z vsem potrebnim Črnogorcem na pomoč poslala. Srbi hočejo torej še naprej proti volji Avstrije zahrbtne cilje zasledovati. Treba jim bode torej odločno povedati, da Avstrija ni voljna, svoje trdno stališče spremeniti. Skutari ostane Albaniji!
Srbska zverinstva v Albaniji.
Dunajska „Reichspost" je dobila od nekega katoliškega duhovnika iz vzhodne Albanije dopis, v katerem pripovedujejo m. dr.: „Kako grč nam Albancem pod srbsko Vl<fd<> ili ka'.;a groza nas prdhni prefl bodočnostjo, razvidite lahko iz mojih resničnih vrstic o bedi našega zapuščenega ljudstva I Neki mladenič iz bližine Scopio mi je sam pravil: Videli smo prihajati srbske vojake proti naši vasi. Vse je zbežalo v h še. Jaz se nisem bal in sem hottl tujce videti. Že so piišli. Dal sem enemu vojaku nekaj denarja. Nakrat sem dobil udar« c po glavi in padel na tla. Vojaki so me pustili ležati in so divjali v hišo. Tam so ubili mojega očeta in mojo mat i. Potem so zažgali h i ž e in pobili vse ljudi. Ko sem zamogel vstati, zbežal stm v gorovje. Tam sem našel eno kmetico. Ostala sva tri dni v snegu Drugih ljudi ni bilo. Hrane nisva imela nobene. Odmrznile so nama roke in noge. Saj vidite I" — V Seferu so zažgali Srbi neko kočo; dva starčka, ki nista mogla bežati, so vrgli v plamena. Nekemu možu so zvezali roke in mu veleli bežati; potem so ga ustrelili. Požgali so v tem mesecu brez vzroka sledeče občine: Limbište, Koliš, Terpeca, Gilektar. V zadnjih treh krajih so vse pomorili, tudi ženske in otroke. V vasi Boba so hoteli štiri srbski vojaki ženske oaečastiti; vsled tega so j h albanski kmetje pretepli. To je zadostovalo. Prišli so oddelki srbskih vojakov in požgali vas ter pomorili vse prebivalce. Srečali so potem še 70 katoliških Albancev iz Nikoia, katere so tudi večidel postre:jali. V Ipeku so oropali srbski vojaki 3 ženske, Črnogorci pa 3 dekleta. Neki mož, ki je moral 6 tednov dolgo Srbom pota kazati, mi je pravil, da so v pokrajini   L u m a 32
„Vaše veličanstvo menite,, da Vas ljudstvo ne ljubi več in da je mrzlo in brez čuta za Vaše bolesti ?" dejal je Haddig razburjen. „Ali ne čujete, kako ae ljudstvo doli giblje in dre-nja? Poglejte doli, vrzite še en zadnji pogled na Vaše ljudstvo!" In Haddig je odstranil za-stor od okna.
Pričenše jutro vrglo je svojo lastno svetlobo v sobo in obledelo goreče sveče Zdaj se je culo tisočero mrmljanje od ceste. Pazno je poslušal cesar in sveto veselje je prešinilo njegov bledi  obraz.
„ Torej so res prišli! Moje ljudstvo, enkrat je moram še videti", zaklical je potem glasno, .zadnjikrat videti! — Dvignite me!"
Haddig in Laudon sta cesarja podpirala, tako da je mogel pogledati na trg pred gradom. Dolgo, jako dolgo je gledal. Tisočere ljudi je videl, — in vsi so jokali.
„Moje Ijndstvo me ljubi — nisem zastonj živel! To je najboljše zdravilo za rano, ki mi jo je udarilo življenje — moje ljudstvo me ljubi!"
Straichill'ova grenčica iz zelenjave povzroči -~.aaUIjf)dHO    nOtiFfilUlal.      Zato ^° ^e PriP°ro£ati z,asti za *uri«e. lovce, vojake,
moč in   je vsled tega   pri   večjem   telesnem   naporu MMW*wmmW«USw    fvvi VMUOii           ,                       romarje itd. ==s=                          ±1*
vasi požgali. Kar je prišlo Srbom v rdfce, vse so pomorili. Ali tam so doživeli Srbi tudi albansko osveto. 11-gubiliso 8 kompagnij. Le in oficir in par mož je zamoglo zbežati. V Dibri so sibski vojaki ropali, kar so dobili. Obupano ljudstvo je potem 100 srbskih vojakov ubilo. Z,a kazen so prišli novi vojaški oddelki, ki so požgali 24 vasi in pobili vse prebivalce. V Prizrendu so Srbi prepovedali katoliškemu duhovniku, obhajati umirajoče. Kdor občuje s katoliškim du hovnikom, ta pride pred vojaško sodišče. Tako gospo darijo Srbi v Albaniji pred očmi Evrope I Ne vemo, kake bedejo meje naše domovine. Ako bi prišli Albarci pod sibsko vlado, bilo bi to zanje ednako smrtni cb-. sodbi. Naj se da Srbom srbske, Albancem pa albanske pokrajine I Milost čisto albanskim mestom: Prizrend, Djakova in Ipek. Ako bi postala srbska, bi se morali umoriti pustiti ali pa se izseliti. S Srbi skupaj živeti je nemogoče I — Tako piše katoliški duhovnik o Srbih, za katere se slovenski klerikalci tako potegujejo !
Politični pregled,  f
Naša državna zbornica »deluje", — kako, bodemo pozneje enkrat skupno povedali!
V Budimpešti so imeli te dni, ob priliki otvoritve državne zbornice, velike priprave, ker se je pričakovalo nevarne nemire. Vlada je namreč predložila načrt preosnove volilne pravice, ki je naravnost sramotno skrpucilo nasilnega madžaronatva. Ogrska vlada hoče zaplankati svet pred modernim napredkom. Opozicija v državni zbornici, katera seveda ni niti za las boljša in kateri se gre tudi le za lep prostorček ob koritu, sklenila je proti tej preosnovi nastopiti. Obenem so rekli socialni demokratje, da bodejo v znak protesta vprizorili generalni štrajk. Ker je bilo bati, da bodejo s štrajkom zvezani nevarni poulični nemiri, zbrala je vlada poleg orožnikov in policije še 30.000 vojakov, da zaduši vsak nemir s puško in s sabljo. Ali v zadnjem hipu so socialisti generalni štrajk odpovedali in tako je končal ta nevarni dan mirno. Vlada bode svoje sramotno skrpucilo spravila pod streho, madžaronska klika bode naprej žrla
„0j veličanstvo, ljudstvo Vas obožuje!" zaklicala je grofica Kinsky z jokom.
S cesarjem se je odigrala čudovita sprememba : barva smrti pokrila je njegovo lice in kakor prerok gledal je pred-se.
„ Meščan in kmet me ne bodeta pozabila in držala bodeta moj spomin v časti!"
Komaj je bilo slišati njegov glas in težko je cesar dihal.
„Zdaj umrem zadovoljno, saj je moje ljud etvo za-me jokalo! — Pri nogah moje matere hočem počivati — zdravstvajte vsi in prinesite mojemu ljudstvu zadnji blagoslov — ljubezen ljudstva pa vzamem seboj v grobI"
Cesarjeva glava padla je nazaj in se nagnila na stran. ,,Mislim, da sem kot vladar in človek svojo dolžnost izpolnil!"
Bile so to njegove zadnje besede; njegovo srce je ponehalo utripati. Ljubezen in zvestoba, plavi cesarjevi oči, zaprli so se za vedno.
Črna zastava je zaplapolala raz grada in v mogočnih zvokih je pričelo žalostno zvonenje vseh zvonov. Njih glas je razširil daleč naokoli vest:  „Danes je veliko srce umrlo1- . . .
(„D. Sildm. BL«)
in   ogrsko   ljudstvo   bode   i   zanaprej   — Srez j pravice!
Posledica hujskanje. Ko se je pred Boži-čom večje množice naših vojakov iz Češkega v Bozno in Galicijo prevažalo, prišlo je v mnogih krajihdo pretresljivih dogodkov.Zaradiprotidržavne hujskanje čeških listov so se tudi nekateri vojaki daleč spozabili. Tako so se na kolodvoru v Oderfartu dragonci iz Pardubica, ki so se vozili proti ruski meji, zagrešili zoper vojaške določbe. Tozadevna stroga preiskava je bila te dni končana. Poroča se, da je bilo okoli 80 vojakov na mnogo let ječe obsojenih. Panslavistični hujskači pa so seveda na varnem in se smejijo vbogim žrtvam njih gonje.
Okrajni zastop Marenberg. Cesar je potrdil
izvolitev župana g. Al Langer za načelnika, in trgovca g. Jos. Schober za namestnika maren-berškega okrajnega zastopa.
Bojeviti škofi. 4000 dalmatinskih Italijanov se je pri papežu pritožilo, češ da jih hrvatski škofi zatirajo, da se ne brigajo za odredbe papeža, da pustijo vkljub prepovedi še vedno v cerkvah staroslovanske šege vladati itd. Tem hrvatskim škofom je pač več za politiko, nego za vzvišene nauke katoliške cerkve. Duhovniki zahtevajo od nas, da vbogamo vsacega mladega kaplana; sami pa se niti povelju sv. očeta papeža ne pokorijo . . .
Konzul Prochaska. Poroča se, da hoče avstrijski konzul Prochaska, o katerem se je začetkom balkanske vojne toliko govorilo in pisalo, albansko mesto Prizrend zapustiti. Vložil je baje že lastno prošnjo, da se ga prestavi v Rio de Janeiro v južni Ameriki.
Umrl je prvoboritelj avstrijskega zrakoplov-stva inženir Kress. On se je v naši domovini prvi pečal z letalnimi stroji, ki igrajo danes tako veliko vlogo. Vkljub duhovitosti njegove iznajdbe moral je v revščini umreti.
Posledice vojne napetosti. V mesecu januarju 1913 prišlo je v nijši monarhiji 82 večjih trgovin y konkurz; dolg^Vi znašajo več kot 22 milijonov kron. To so večinoma posledice vojne napetosti.
Odstopil je torej, kakor smo že poročali, dosedanji komandant naše vojne mornarice grof M o rt t e c u c c o 1 i. Bil je nepozabljivega pomena za našo mornarico in doživel je ob svojem slovesu od cesarja in visokih dostojanstvenikov mnogo časti. Cesar je imenoval za njegovega naslednika vice-admirala Antona H a u s, ki je obenem nadzornik mornarice.
V Nemčiji hočejo armado v mirovnem stanju na 649.000 mož zvišati, medtem ko je štela doslej le 505.000. Tudi se hoče nadomestno rezervo kakor pri nas vpeljati.
300 letnica družine Romanov. Te dni pričnejo na Ruskem velike slavnosti; praznoje se namreč 300 letnico, odkar je prvi član družine Romanov zasedel carski prestol. Prvi car iz te družine je bil moakovitovski Mihajl Feodorovič, najznamenitejši pa Peter Veliki, ki je Rusijo odprl evropski kulturi. Govori se, da se je valed teh slavnosti tudi lažje pogladilo nasprotja med Avstrijo in Rusijo in s tem zasigurilo evropejski mir, proti kateremu ruska vojna stranka tako hudo ro«ovili
Steckenpferd   -    • milo lilijino mleko
vedno kakor doslej  nt obhodno  potrebno  za raci-
onelno negovanje kože in lepote. Vsakodnevna pri-
znanjevalna pisma, a 80 h povsod v založi.
Dopisi.
Dol pri Hrastniku. Tukajšni nadnčitelj Gnus, seveda zagrizeni prvak, bi najraje vse, kar se ne navdušuje za slovensko-srbske vzore, s kožo in dlako požrl; samo zemlje hrastniškega peka L. in pivo iz Gradca ne. Gnns je namreč že večkrat pri dolskih krčmarjih tako pivo in zemlje zavrnil in je raje lakoto ter žejo trpel. In dolslri krčmarji kupujejo zdaj v smešnem strahu pred nadučiteljem Gnusom zemlje le od peka Rosa, pivo pa od znamenite pivovarne v Laškem. Kar se zadnjega tiče, nam je končno vse eno; kajti nas nič ne briga, če se hočejo  v Dolu ljudje z
laško kuhano brozgo želodec pokvariti. Glede kruha pa bi le nato opozarjali, da znajo očka Roš predobre kšefte delati in da ne kupujejo moke izključno v slovenskih mlinih. Pri Rošu ne velja prvaško geslo: svoji k svojim! Roš kupnje le tam, kjer je ceneje in kjer zamore boljše kupčije delati. Zato je Gnus že prav mnogo Roševih žemelj snedei, ki so bile narejene iz moke iz nemških mlinov. Sicer pa se Gnus tudi le na Dolu za Bslovensko" pivo ka-pricira. V Hrastniku in drugod pije tudi nemško pivo. Pa še nekaj : ta zagrizeni slovenski Gnus se prav nič ne sramuje, prosjačiti za podporo nemška podjetja! Nemški denar ne bojkotira! Svetujemo dolskim krčmarjem, da se naj raje ozirajo na splošne želje, ne pa na zahteve enega samega zagriženca. Ta Gnus, ki seii kot „za-stopnik učitelJ8tva" v okrajnem šolskem svetu, se ima pač le svoji narodnjaški zagrizenosti zahvaliti, da so ga tudi iz s 1 o v e n s k e občinske sobe na Dolu vrgli. Gnusek, pamet je boljša kot žamet! '                                Občani.
Muta (Hohenmauten). (Lepo darilo za narodno delo!) Na Muti se je naselil leta 1910 trgovec Anton Priveršek iz Primorskega. Politiko je od kraja ta človek znal tako trezno peljati, da si je veliko večino nemških odjemalcev pridobil. Seveda to trezno delo pa ni ugajalo ondotnemu učitelju Hrenu na Cirilovi šoli, in je kar na kratko proglasil Priveršeka za „nemčurja". A ta ni te besede prenašal, ampak se je od istega časa bolj zanimal za politiko kakor pa za trgovino. Pošteni Nemci so mu pa potem figo pokazali in tako se je začel Priveršeku žep krčiti. Sedaj je pa nastala tekma med Priveršekom in Hrenom v politični stvari. Ker je prvi bolj praktičen bil in je pri vsaki volitvi svoj nos zraren imel, je taka korajža Hrena bolela, misleč da postane Priveršek njegov naslednik. Da se to ne bi zgodilo, je vzela v roke Hrenova frava cagle, (ki na prste stopi in svojo besedo povišuje) terje začela Priveršeka z raznimi lažmi obrekovati proti občinstvu. Pa tudi ni nič opravila. Zato se je odločil Hren, da se umakne iz političnega boja; pri tem je gledal, da je Priveršeka spravil dobro v politično sovraštvo z ondotnimi poštenimi Nemci; in res se je tako zgodilo. Sedaj pa poglejte zvitega lisjaka, zraven Cirilovega in Metodovega posestva se drži tudi posestvo g. Auerja na Muti; tik tega posestva je dal Hren en košček zemlje Priveršeku za vrt, vedoč da tukaj je nemogoče v dobrem stanu ohraniti vrt, kajti od vseh strani pridejo živali ; in res ni še bil vrt popolnoma opravljen, že je bilo od sosedovih perutnin vse razkopano. Sedaj je o tej stvari še hujše sovraštvo nastalo med Priveršekom in Auerjem in obenem tudi nastala pravda za pravdo; enkrat je eden zgubil, potem zopet drngi. In posledica tega je bila, ko je Priveršek z Mutčkimi Nemci vodil boj, je čez pet tisoč kron zapravdal. Torej to je delo slovenskih politi-karskih vodij! Mi ne bodemo tukaj Priveršeka zagovarjali, kajti on je dovolj škode in sovraštva naredil pri občinskih volitvah na Gortini; pač pa mu tudi izročimo to lepo darilo od Hrena, naj se mu zato hvaležnega izkaže. Naši ljudje si pa naj to zrcalo v roke vzamejo in prepričali se bodo, da ni našim nasprotnikom za svojega brata, ako se ravno potaplja, ampak se gre tem političnim voditeljem samo za čast. Torej pazite, da ne padete v njih zanjke! Obenem pa ča-stitamu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda, da ima tako vzorne voditelje na šoli. Le tako naprej, naš kamen raste .  . .
Iz Središča. Dragi „Štajerc", ko bi Ti videl, kako so naši gospodi občinski očetje ali po domače „Hajdinski purgari" grdo vihali svoje mo-j gočne nosove, ko je „Štajerc" prinesel članek o Središču! To bi ga najraje pregriznili, tako so srditi na njega in njegovega dopisnika. Posredovali so na vse mogoče načine, da bi ga vlekli pred sodišče, kakor vlačijo mnogo drugih, da bi si vsaj nekaj svojo kašo napolnili. Naš mogočni župan je majal s svojo modro glavo, da si upa kdo njega vlačiti po „štajercu", kije njemu in vsem narodnjakom trn v peti. Njegov debeli pisar bi se lahko od srda razpočil in v tem srdu se je zaletel v „Orle", ki so mu pošteno vrnili. Potem zopet je začel pikati »Štajerca" in dopisnika; pa vedi ti mogočni pisar, ki se držiš, ko bi bil Središki  bog, da ga ne boš dobil tak
poceni ko Središki lov! Sicer ti je zadnjič velik srnjak cdbežal. Menda se je prestrašil .Narodnega sršena", ki je ovikrat prišel v Središče; da ga ne bi pičil, jo je pomahal nazaj v samo, čeravno je bil ukročen. Toraj ta sršen se zaletava v nekatere osebe, ko bob v steno; pa čimbolj se zaletava v koga, tembolj se odbija. Ker s tem ne boste nikogar preobrnili, ker nam vsem ni potrebno, da bi morali biti narodnjaki. Sršen misli, da je zadel pravega .Štajerčevega" dopisnika, pa se jako moti in pika tiste, ki se jim morebit še od .Štajerca" ni sanjalo. Mi ki to pišemo, pa se vam smejico, da počenjate take nenmnosti, ker mislite, da ste narodnjaki že .bogovi", da bi vedeli skrivne reči in pogoltnili tiste, ki se vam ne pokorijo. Ko bodemo dobre volje, pa vam bomo še kaj povedali!
Opazovalci.
Podova. Preteklo nedeljo smo pokopali, v četrtek 2i. februarja 1913 umrlega kmeta Arnej Paumana. Bil je to vrl mož, kateri je bil velik prijatelj vsega napredka. Njega značaj je bil zgled za marsikaterega; vse ga je spoštovalo. To se je pokazalo pri njega pogrebu, kojega se je udeležilo ljudstvo od daleč in blizu. V rajnem Paamanu je zgubila napredna stvar veliko, žena dobrega moža, otroci skrbnega očeta, njega znanci dobrega prijatelja. Bodi mu žemljica lahka!                                                   — a —
Sv. Peter v Gornji Radgoni. Naznanim ti, dragi .Štajerc", da smo mi Petrovčani več let mirno živeli z našimi duhovniki. Ali naenkrat se je začel en majhni človek napenjati črez .Štajerca." To je eno kaplanče, katero še ima štu-dentovsko smolo na glavi; dokler njemu smola iz glave ne odide, naj bode vendar bolj ponižen. Kdo bi si tO mislil, da eno tako majhno ka-planče tak velik žolč v sebi ima! , . . Toti popek si vendar le misli, da je »božji namestnik" in .matere božje sin", da slobodno zna ljudi ferdamati Pridite ga enkrat gledat, kaka oseba da je, pa morate seboj imeti očale, drugače ne bote vedeli, ali je človek ali mravlja.
Novice.
Kulturna sramota. List .Deutsche Warte" piše: Prokopius iz Casarea, tajnik Belisarja piše v svojih knjigah o napadih Jugoslovanov na takrat mogočno grško državo (okoli leta 600 p. Kr) in pravi: .Jagoslovani presunejo s koli trupla svojih nasprotnikov, jim potegnejo živim kožo iz trupla, jih ubijajo s poleni, zapirajo v hiše, katere potem zažigajo in to vse brez razlike spola ter starosti." In Paulus Diaconus poroča o Jugoslovanih iz 1. 611, da so Istrijo na grozni način opustošili in vse vojne jetnike pomorili. — Pred par dnevi pa sem govoril z nekim narodnim Cehom, ki je doživel I. 1866. Rekel je,  kako pošteno so se Prusi   v njegovi
o
domači občini v času vojne držali: .Mojemu očeta, ki je bil krčmar, so življenska sredstva višje plačali, nego je to sam zahteval. Ko so Prusi odšli, v celi vasi ni niti šivanke manjkalo. Pruski tren je celo vsled vojne brezposelnim delavcem brezplačno kruh delil." — Listi 1. 1912 poročajo o zverinskih grozovitostih Srbov in Bulgarov: „Z bajoneti nmorijo že ranjene sovražnike, ženske in dekleta onečastijo in jih potem do smrti trpinčijo; nažene se jih skupaj v hiše in se jih žive sežge " Tako in ednako se glasijo čisniška poročila. Klina razlika med takrat in danes je, da so bili takratni Jugoslovani pagani, sedanji pa izvršnjejo svoja grozo dejstva v imenu O Jrešenika in v znamenju križa.
Troški enega stre'a iz kanona. En strel iz
kanona na vojnem parniku 110 ton košta: 400 kil smodnika okroglo 1900 kron, 900 kil težka kroglja 2175 kron, zida za patrono 85 K; skupaj torej košta en sam strel iz takega velikanskega kanona 4160 kron. Iz takega kanona se pa k večjem 20 krat lahko ustreli; potem je že treba z velikimi troški vezane temeljite re-perature. Dostikrat se potem kanona sploh ne da več rabiti. Ena taka kanona pa stane okroglo svotico 400.000 kron. Iz tega je razvidno, kako velikanske troške bi povzročila večja vojna.
Grozna dinamitna razstrelba.   V pristanu
Gijon razstrelila se je velika množina dinamita. 60 delavcev in drugih oseb je bilo ubitih, več kot 100 pa ranjenih.
Roparski umor. V Belgradu so služabniki posestnika Nesaloviča umorili in oropali gospodarja,  njegovo Ženo in 4 otrok.
Iz Spodnje-Štajerskega.
Učiteljski samomori. V zadnjih dneh sta si vzela dva slovenska učitelja na spodnjem Štajerskem življenje, baje oba zaradi revščine. Kakor znano, je slab gmotni položaj učiteljstva v prvi vrsti posledica brezvestne obstrakcije slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zbora. In iz tega stališča se lahko reče, daje zločinska slovenska politika kriva nesrečno smrti omenjenih dveh učiteljev. Klerikalci se seveda zgražajo nad to mislijo in zavijajo farizejsko oči proti nebu. Pa jim ne pomaga nič. Res je, da klerikalcem nikdar ni bilo nič za učiteljstvo, pa naj bode zdaj te ali one narodnosti. Vedno so imeli cilj, degradirati učitelja na stopinjo mežnarja in uresničiti nove čase konkordata. Znano je splošno zaničevanje, ki vlada ravno v krogih politi-kujoče duhovščine glede učiteljstva. Seveda, debeli fajmoštri ne bodejo nikdar razumeli psihe jetičnih provizoričnih učiteljev . . . Zvišanje duhovniških plač zahtevajo klerikalci vedno, kadar pa bi se šlo za povečanje snhega koščeka kruha učiteljstva, takrat obstruira ta krščanska gospoda. Sicer pa naj se klerikalci ne delajo zdaj nakrat tako sramežljive. Kajti ta dva samomora nista prva slučaja, ki jih imajo na vesti. Na tu-cate učiteljev bi lahko našteli, ki jih so spravili klerikalci ;s svojo gonjo, hujskarijo, brezobzirnostjo, s svojim divjanjem in denunciranjem na beraško palico, v grob ali pa v norišnico. To To so dejstva, ki se jih ne more skrivati! Učiteljstvo je pri nas mnogokrat naravnost „vogel-frei", ako se ne valja na kolenih pred tem ali onim trebuharjem. Mi vemo prav natanko, zakaj se gotove mlade učiteljice zatira in prestavlja, zakaj se gotove učitelje gospodarsko uničuje in javni sramoti izroča. In vomo tudi, kakšni značaji se združujejo danes pod imenom „Šlom-škarjev" . . . Sicer pa še nekaj: v vsem tem žalostnem položaju slovensko učiteljstvo samo tudi ni popolnoma nedolžno. Zapisalo se je naj-gršemu narodnemu šovinizmu. Iz sovraštva proti nemštvu in celo proti nemškim tovarišem so slovenski učitelji zasledovali tisto bankerotno politiko „narodne stranke", ki je klerikalizmu več koristila nego škodovala. Prelomili so solidarnost z nemškim učiteljstvom. In njih vodja, nerodni dr. Kukovec, je ravno začetkom te brezplodne, škandalozne obstrakcije v deželnem zboru, zaradi katere kupujejo danes učitelji revolverje, naglašal svoje veselje in svojo solidarnost nad to obstrukcijo. Res je, da bije danes .narodna stranka" sama sebe po zobeh, da obsoja danes, kar je njen vodja svoj čas blago-elovljal, — ali zdaj je prepozaol »Narodni stranki" je učiteljstvo le lestvica, na kateri hoče
splezati do političnega vpliva. In zato bi pametni učitelji ne smeli obupavati, marveč bi morali iskati lastna pota za lastna svoje cilje.    To je naše mnenje !
Spod. Poljskava. (Velik živinski sejem). V pondeljek 10. raarcija bode tukaj veliki živinski sejem. Nadejati se je, da pride veliko kupcev.
Požar. V Stolovniku pri Sevnici so pogoreli hlevi in svinjaki posestnika Zemljaka in z njimi vsa krma ter žitje. Tudi stanovalna hiša je bila zaradi hudega vetra v veliki nevarnosti. Pri rešilnemu dela padli so goreči trami na 10 letnega Martina Zemljak in so ga težko ranili. Škode je za 16 000 kron. Zažgal je 4 letni sinček posestnika, ki se je  z   užigalicami   igral.
Jeza Škoduje. Posestnik Zurej se je v Te-pini zaradi neke kupčije zjezil. V jezi je pričel piti in se tako hudo napil, da je padel ter se več reber zlomil.
Razstrelba. V Radgoni je trgovski učenec Franc Schischko neprevidno s karbidom ravnal. Zgodila se je razstrelba, pri kateri je učenec jako težke opekline v obrazu dobil.
Iz Koroškega.
Škofiče. Piše e nam: Naš župnik Štefe Singer je prišel že popolnoma ob pamet. Kdo ' bi mu to zameril če pomisli, da ima toliko opraviti, če je kdo med prvaškimi duhovniki povišanja kongrue potreben, je to naš .ubogi" Singer, šola, ki bo v kratkem postala slovenska, mu dela velike skrbi. Treba namreč naročiti si slovenskih učiteljev. Sliši se, da je Singer namenjen iz Velike Srbije poklicati sposobnih moči, ker jih na Koroškem pomanjkuje. — K tem skrbem pride še žendarmerija, katera je v tako lepo urejeni fari, v kateri vsi mladi in stari vsaki dan k spovedi hodijo, po njegovem mnenja popolnoma nepotrebna — posebno že zategadelj, ker nima zraven nemškega tudi srbski napis na žendarskem poslopju. Ker vlada v njegovi fari red (!) in mir (!) — obrača svojo skrb posebno na sosedne sobrate, da bi ne pokvarili se Sredstvo naj bo slabo ali dobro — da je le uspeh njegov — zopet duhovna žrtev — kakor prejšne : Leve, Cesky itd. Slaboglasni farani imajo pristop po dni in po noči, ako le prinesejo gospoda kako pikantno zgodbico o kakem njemu neljubem duhovniku. Seveda se v časi .prirajma", da se ta škofijski čavaj malo opeče. Tako je veliko smeha povzročil sledeči slučaj: neka babara je vjela velespoštovanega in miroljubnega župnika v Št. Ilju — ki je nosil vizitko z napisom: „Bitte den taglichen Ausreisser heimzujagen" — odstranila je to vizitko in obesila neko nesramno pismo, katero je bilo zopet odtrgano in izročeno I vestnemu čuvaju — kateri je res verjel, da je župnik Št. Ilski tako neumen, da obeša take pikanterije na psa-potepuha. Blamaža bo še le dosegla vrhunec, ko bojo morali različni prijatelji in prijateljice Singarjeve svoje trditve sod-nijsko dokazati. Prihodnjič še več o tem delavnem gospodu.                                             —er.
Šele. (Odgovor dopisniku .Mira.") Piše se nam: Kakor je bilo za pričakovati, se je tudi zgodilo. Tisti dopisnik .Mira", kateri me je v 6. številki omenjenega lista tako hladnokrvno napadel, se noče oglasiti, ampak se v 9. številki baha s tem, da se podpisani jezi črez .krepki odgovor", kateri je le sad njegovih neslanosti v .Štajercu." Za-me je to dokaz, da ima vzrok vstati v tajnosti, človek, kateri ima take .falotske" manire in stoji na tako nizki moralični stopinji, da psuje anonimno koga dru-zega, za-me ne pride v poštev. Nemci imajo za tako dejanje edino pravi izraz, kateri se glasi „šaft." Samoumevno, je, da se ne pustim s takim anonimnim .falotom" v noben besedni prepir, ker se nočem oblatiti. Kar se pa tiče besede .pedagog", izjavim samo toliko, da izvršujem le stan, za katerega sem učen in pri katerem izvršujem dolžnosti v povoljnost svojih oblasti. Spodili me še nikjer niso in če bi odgovarjale .Mirove" psovke le trohici resnice, bi službo že davno zgabil. Če moram zdaj živeti v domeni, katera je v večini sestavljena iz divjih lovcev, igralcev, pijancev in falotskib anonimnih dopi8unov, je to gotovo žalostno. Vendar imajo te žalostne razmere saj toliko dobrega, da izpoznam vrednost tiste vrste stranke, katero črez Karavanke pobegneli-.Mir" tako toplo zagovarja.   V zanaprej   nisem   več pripravljen na
—   4   —
„Mirove" Članke odgovarjati, tadi ne če on trdi, <Ja eem morda srebrne žlica kradel. Sitno list, kateri ima v javnosti toliko veljave, kakor stra nišče, more take žaljive članke objaviti. In zdaj, vrli anonimni „šnft", obrekuj me dalje, saj imaš »freipass", ker veš da v zanaprej od mene nimaš pričakovati odgovora. Nik. O 11 o w i t z, šolski voditelj.
Podpeca. (Nekoliko odgovora.) Piše se nam : Da je resnicoljubni „Štajerc" najbolj razširjen in priljubljen slovenski list na Koroškem, je pač pribita resnica, in da ga marljivo in z veseljem berejo ne samo njega pristaši, ampak še veliko bolj natančno njegovi politični nasprotniki, dokazali so tukajšni črnski „Š-mir-finki" v predzadnjem .Smiru." Tam trdijo, da 80 celo v drobni pisavi listnice »Štajerca" zalotili moj naslov in zdaj mislijo, da so s tem vjeli onega ptička, koji jim tuintam kako prav neprijetno zažvrgoli. No vi duševni reveži, tako naglo pa to vendar ne gre! Resnici na ljubo vam povem, da dopisi, ki so in se bodo rodili izpod mojega peresa, nosili bodo tudi moj podpis, kakor ga je nosil oni dopis, ki je žal prišel v nepoklicane roke in ga zato uredništvo ni dobilo. Za vse druge dopise pa jaz nisem odgovoren. Vedite, da nisem klerikalni mameluk, ampak resnicoljubni „Stajercijanec"; da sem pa bil kot mladenič „soci", se pač ne sramujem; sramoval bi se pa v dno duše, če bi mi mogli očitati, da sem bil kedaj panslavistični črnuh ; da sta lahkomiselni mladenič in pa izkušen mož različnega prepričanja, pač vsakdo ve; vedeli bi tudi vi, če ne bi bili na glavo padli. Zahvalim se pa vam za častni naslov; vedeti pa, ako bi me bili imenovali ^srbskim generalom", bi te časti pod nobenim pogojem ne sprejel. Da imam pa isto Bzgodovino", kakor „StajerčeV urednik, pa ne obžalujem; le žal da nimam tudi istih duševnih zmožnosti, kajti potem bi pač prižgal marsikatero lučico in tako pokazal javnosti madeže vaše temne zgodovine. Svetujem pa vam, da še zanaprej tako marljivo in natančno berete resnicoljubnega »Štajerca", vam ne bo škodovalo; mogoče da pridete sčasoma do spoznanja, da imamo do danes na Koroškem že Avstrijci prvo besedo! Josef Stefan, rudniški paznik.
Žitaravas. (Vesele novice iz »Društvenega doma".) Piše se nam: Dragi „Stajerc", malo kedaj dobiš kakšen dopis iz našega kota, saj pa tudi ni bilo do sedaj posebnih novic za poročat; med našimi klerikalci je vladalo vedno najlepše življenje, pobožno, bogaboječe, njih prvo je bilo: ljubite se med seboj; ali žali Bog, tega ni več, zasejala se je ljulika med pšenico, katero bo težko tako hitro iztrebiti. Ker ta vzgoja: ljubi bližnjega kod sebe, tega klerikalci več ne poznsjo; ,križaj ga in bičaj ga, kod Judeži so Kristusa", — to je zdaj njih nauk. Dandanes se malo od kje sliši, da bi se še kedaj kakšen čudež zgodil, kakor se je tu pri nas, sedaj po zimi, ko vse spi mirno zimsko spanje. Poslušajte čudo: pri nas v Žitarivasi „trta zeleni" — gotovo je nje načelnik „Habnerjev Joža" jo tak pridno zalival, da je v rani vigredi ozelenela in cvet poganja (?). Ta žitarska „trta" zares je pravo čudo; po zimi že cvete. In upanje imamo, da ta prečudna „trta" namesto sladkega vinca rodila bo gotovo mladega nam „princa" ... To bomo streljali in bomo veseli, ker žitarska „trta" rodila bo v vigredi. — Sedaj v postnem času ni pesebno veselih novic za poročat, vse bolj žalostno je tu pri nas, ker nekateri še vedno žalujejo za kranjskimi nevestami. Tukajšni najemnik ,Društv. Doma" g. Rutar je imel letos pač smolo, ženil se je po Kranjskim, dobil mlado nevestico, bil je 3 krat oklican, šel po mlado dečvo: Mlada Micka, češ bit moja? Ti bom kupil prstan zlat?! Micka je pa rekla: Ne, imaš doma mamico, kateri kupi zibeljko, namesto meni rinkico! — Dandanes je pač čudno na sveta, vse narobe Vsak kmet če biti trgovec, delavec pa gospod. Napucal bi se lepo vesel s paličko v roki, po Kranjskem bi se ženil, in mlade Micke plavšal. Trgovec sem, gostilničar, in v skrinji imam še denar. Le pojdi Micka z mano tja gori na Koroško. Tam jaz imam »Društveni Dom." In te Kranjice mlade ne gredo mu iz glave. Še vedno misli, piše, da katera ga obišče.
Velik požar. Na posestvu poslanca Kirschner v Maria-Runu nastal je ogenj, ki se je jako hitro razširil. Plamena so vpepelila tri poslopja in je škode za več kot 30 000 kron. Gasilci so nadaljno razširjenje ognja preprečili.
Vagon v ognju. V Beljaku pričel je s slamo naloženi železniški vagon goreti. V 2 urah so gasilci ogenj zadušili. Pogorelo je 5000 kil slame in vse, kar je bilo na vagonu lesenega.
Smrtna nesreča. Pri nalaganju kamenja v Sobriachu padel je težek kamen na 70 letnega hlapca Johana Krčili. Ranilo je starčka tako hudo, da je kmalu nato umrl.
Pod vlak skočila je zaradi nesrečne ljubezni v Thorl Maglernu posestmkova hči Marija Maier. Vlak je nesrečnico popolnoma raztrgal.
Otrok zgorel. V Eisentrattenu je pogorela hiša delavca Weinzierl. Pogorelo ie tudi vso pohištvo, nadalje 7 kosov živine. Zalibog tudi ni bilo mogoče, rešiti iz plamena 14 mesečnega otroka. Zažgali so zopet otroci.
Gospodarske.
Konjereje!, pozor! 0. k. depot državnih žrebcev v Gradcu razglaša: Na puščalni postaji Ptuj se pušča tamošnje krasne žrebce do konca marca od 9. do 11. ure dopoldne in od pol 4. do 5. ure popoldne, od aprila naprej pa od 8 do 11. ure dopoldne in od pol 4. do pol 6. ure popoldne. Plačilo za en poskok znaša od 2 do 6 kron. Vsaki konjerejec, kateri državnega žrebca na svojo kobilo spušča, ne prevzame s tem samo dolžnosti, po dovršenem spuščanju kobile od dotičnega voditelja postaje zahtevati spuščalni list, ampak tudi dolžnost, ako bi to opustil, vsako vsled nezvestobe nastalo škodo erarju povrniti. Pet prvemu sledečih skokov je proti .iskazu spnščalnega, lista brezplačnih. Reditelju je prosto, po nekih brezuspešnih skokih žrebca menjati, zakar mora samo oni znesek doplačati, za kolikor je skočnina novega žrebca višje odmerjena nego ona že preje rabljenega. Razven skočnine nimajo reditelji nikakoršnih drugih plačil dajati.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdice so  letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (") pomenijo letne in živinske sejme).
Dne 7. marca v Spodnji Polskavi (svinjski sejem), ckr. Slov. Bi.trica; v Rogatcu (sejem s šcetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino). — Dne 8. marca v Gleinstatten*. okr Arnovž; v Pilštanju**, okr. Kozje ; v B'ež can (svinjski sejem). — Dne 10. marca v Deutschlandsbergu**; v Feldbachu**; v Stubenbergu, okr. Peilau; v StraBii**, okr. Lipnica; v GroB-Kleinu (sejem s klavno živino), okr. Lipnica; v Spodnji Polskavi*, okr. S ov. Bistrica; v Kapelah**, okr. B:ežice; v Orešju**, okr. Brežice; v Garrachu**, okr. Weiz; v Vuhredo*, okr. Marenberg; v St. Jur|u ob Tabo<u**, okr. Vrsnsko ; pri S/. Jakobu**, okr. Laško; v Dechantskircheau**, okr. Friedberg; pri S*. Križu*, okr. Ljutomer; v Rušah**, okr. Maribor; v Arnočah**, okr. Šoštanj; v Marenbergu**; v Edelschrottu**, okr. Voitsberg; v Teufenbachu**. okr. N--umarkt; pri Sv. Križu pri Ločah**, okr. Konjice. — Dne 11. marca v Ljutomeru*: v Ormožu (sejem s šcetinarji); v Rogatcu (sejem z veliko živino); v Birk-feldu**. — Dne 12 marca v Ubelbacuu**, okr. Frohn-leiten; v Predingu**, okr. Wildon; v Cclnici**, okr. Maribor; v Središču**, okr. Ormož; pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju**, okr. Ptuj ; v Saalu**, okr. Voitsberg; pri Št. Jurju ob juž. žel**, okr. Celje; v Ptuju (sejem s šcetinarji); v Mariboru*; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje. — Dne 13 marca na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Artičah**, okr. Brežice; v Gradcu (sejem z rogato živino). — Dne 14. marca v Geistthalu**, okr. Voitsberg; v Marein, okr. Graška okolica; v Št. Pon-graciju. okr. Graška okolica; v Aufenhofu, bkr. Hart-berg; v Ernovžu**, okr. Lipnica; v Ormožn**; v Rogatcu (sejem s šcetinarji); v Braslovčah**, okr. Vransko; v Gradcu (z zaklano klavno živino). — Dne 15. marca v Arnovzu (*ejem z drobnico); v Zdolah**, ckr. Brežice; v St. Ilju v SI. Gor.**, okr. Maribor; v Brežicah (svinjski sejem); v Gleisdorfu**; v Slovenjem Gradcu*. — Dne 16. marca v Stralleggu*, okr. Birkfeld; v Št. Ilju v Slov. gor.*, okr. Maribor.Dne 17. marca v Holleneggu**, okr. Deut^chlandsberg; v Riegersburgu, okr. Feldbach! v Schsffern*, okr. Friedberg; pri Sv. Magdaleni, okr. Hartberg; v Wenigzellu**, okr. Vorau; v Cmureku**; v Podčetrtku**; v Smabelkirchenu**, okr. Gleisdoii; v Lembergu**,   okr. Šmarje; v Rečici**,   okr. Gornjigrad;
v Tibov'jah**, okr. Laško; v Kamnici*, okr. Maribor; v Sevnxi**; v Stralleggu, okr. Birkfeld. — Dne 18. marca v Schrems, okr. Frohnleittn; v Gams**, okr. St. Gallen ; v Vidmu*;.v Wolfsbergu**, okr. Wildon; v Ormožu (sejem s šcetinarji); v Radgoni*; na Črni gori, okr. Prnj; v Ptuju (sejem s konji, govedom in šcetinarji).
Namesto „lebertrana."
Koliko otrok se sili, da pijejo »lebertran«; gotovo mislijo stariši dobro, a otroci jim bodejo hvaležni, ako smejo jemati Scottovo emulzijo namesto »trana.« Kajti v tem preparatu se duh in o'<us »tra-na« ne opazuje; malim dopade smetanasta ta mešanica večidel tako dobro, da pričnejo pri pogledu na steklenico skakati in vriskati. Uspeh Scottove emulzije je — kakor to izkušnja uč\ — mnogokrat presenetljiv, tako da s'abotni otroci tovariše njih starosti v telesnem kakor v duševnem oziru mnogokrat prekosijo. A vedno le pristna Scottova emulzija, nikdar ne ponaredba.
Cena  originalne  steklenice 2 K 50 h. Se dobi  v vseh   apotekah.
Proti vposiljatvi 60 h v znamkah na SCOTT & BOWNE, z. z o. z.
Dunaj VII, in pod pozivom na ta list se zgodi enkratna dopošilja-
tev poizkušnje po eni apoteki.                     28
Va*e zdravje si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo! Vašo oči, živci, mišice, kite se okrepijo, spanec ozdravi. Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite pristni Pellerjev fluid z znamko „El3a Fluid." Dvonajstorica .a poiikuSnjo 5 kron franko. Izdalo-vatelj samo lekarnar F. V. Fcller v Stubici, Elsa trg Število Sil (Hrvatsko).
Brezštevilna so priporočila za nakup rabnih predmetov in daril vseh vrst, ki jih vsebuje bogato ilustrirani glavni cenik s 4000 podobami c. in kr. dvorne tvrdke Hanns Konrad, Briix št. 891, Češko. Priporoča se tedaj pri nastopivši potrebi zahtevati z dopisnico tak katalog, ki s« takoj vsakomur zastonj in franko posije.
Vkljnb bogatem« gnojeqjn a hlevskim gnojem postala je v sredi lanskega stoletja na mnogih poljah žetev zrnja leto za letom manjša, kajti manjkalo je takrat še potrebnega dovoza fosforjeve kisline od zunaj. Danes nima kmetovalec več te skrbi, ako krepko s Tomaževo moko gnoji.
Loterijske številke.
Gradec, dae 19. februarja:    71, 30, 47, 57, 55. Tret, dne 26. februarja:      78, 26. 81, 57,    7.
Proglas.
Na javni ceati v Sokolovcu posedujem zidano hišo. i crepom pokrito, v isti se nalazi: Veliki dučan sa mješovitom robom, veliki bol-tani podrum 2 sobe, 2 kuhinje, jedna stala, uvoz, ena parma, dva priparmiča, dva svinjska koča, kokomžnjak, banar zidani i oboiu.
K tomu grunta po volji kupca.
Nadalje želim prodati u mjestu sokolovcu tik kraj javne ceste imadem veliku proatoriju za novo gradilište stana, k tomu 3 ralji ograde grunta po volji kupca.
Nadalje želim prodati u mjestu kraj kolodvora Sepavina svoj posjed sa 12 orali livade in oranice, a k tomu na istom tlu liepi mladi vodnjak u sredini toga kuča, kuhinja, stala uvoz i parma, svinjski kotac — a 10 metara udaljini postoji  vodeni mlin sa kucom in kuhirijom.
Nadalje prodajem izradjenu hrastovu i me-kanu gradju, a k tomu suho i izradjeno ivovo kolje do 2000 komada.
Koji želi kupiti neka se obrati na gosp. Ivana Kastelič, trgovca in posjednika v Sokolovcu; za pismeni odgovor neka svaki priloži marku za 10 filira.                                                             25i
Redka okasija!
Čudežno ceno! PY* 600 kosov za samo 3 K 80 h. ~W
Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent-zaklcpom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za manšete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-pred-rneti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in še 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoS. hiša
Gh. Jungvvirth, Krakov A.|3.
NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj.                262
Ledični                                  224
konjski Mapec,
trezen, priden, se takoj sprejme. Dobra plača in oskrba. Treba nekaj nemščine. — Graščina Seibersdorf pri postaji Schwarza blizu Spielfelda.
—   6
Na obroke
zlata verižica
fiO gramov težka K 140— i kron mesečno.    Prio-| razredna »rebrna remoDtoar-nra K U-. Se   pošilja  povsod. — PiSite natančni naslov na B. L'rhner. Iiisa z zlatim blagom, Londenbnrs     M      188.   Moravsko.             626
Naročite, Werndl-infanterijske puSke model 67/77 za krogljo, nastavek, strelja na 2.200 korakov. samo K 860; 60 pa-tronov K 8—. Ista puška, prenarejena v Lancaster-pusko za šrotne patrone, kaliber 28, dobro vstreljena na 60 korakov, samo K 12 -.60 patro-nov K 6-—.
Friedrich Ogris.
puikai.   St.    Margareten   im Bosental. na Koroškem.
Zaslužek
2—4 K na dan in stalno z lahko priljubljeno štrikarijo v lastni hiši z masino za hitro strikanje „Patenthebel", nedoseženo mnogostranska, praktična in trajna, (jeklene ključavnice). Poduk lahek in zastonj. Garantirano povsod trajno odjemanje dela. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domače strikarije Kari Wolf. VII.. Slariahilferstrasne štev. 82.            816
+Korpiilenca+
debelost
odpravi znameniti pristni dr. Richterjev tej za zajutrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 260. 8 zav. K 7--; dopo-šiljatev poštnine prosta od in-Stitnta ,Herme8', Miinchen 154, Baaderstr. 8. — Spričevala: dr. med Qn.: konstatira 6—6 ja celo 91/, kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K. v K.: Z uspehom Vašega Saja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Seli. E v B. Sem jako zadovoljen s Čajem za zajutrk, ker je moja teža se znižala. fiosp« M. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov teže.         816
K 45 — vali bolj kakor vsaka koklja. Zastonj na poiskusnjo.
G. Micke, Pottendori it. ibb
pri Dunaju. Stotero  refer, in
spriCevaj    iz   vse   monarhije
z. in fr.              83
Razpošiljam orožje vsake vrste   &63
na 10 dni za poizkuSnjo in vpogled.   Enocevne Lancaster-
Cuske od K 20'—, dvocevne ancas.erpuSke od K 30-—, Hamerles-puSke od K 70—, flobert-puSke od K 8;—. revolver od K 6"—, pistole od K 2"— naprej.  Ugodni plačilni
Sogoji. — Ilust. cenik zastonj. D use k,    f i, hrik j   orožja, Opečno St.   20S2   na  drž. žel. Češko.
Hiša           2i9
se proda, z dvema stanovanjema, 2 vrtoma, s svinj .kim hlevom, radi bokzoi V^r-iia se naj v Sindeoriti, Pekarska cesta St. 31 (Pickerer.traBe) pri Mariboru pri g. Ignae Spnle»ak.            219
Kolarski učenec 220
se takoj sprejme pri g Fri* d-rich Salsrnen kolarsKi mOiSter KrJKti'iU, P..st St  Michael ob
B'riburg
Majer        226
s Štirimi delavskimi močmi se takoj sprejme ali pa do I. majnika. Več se izve pri Joh. Ilasl,     oskrbnik,     Frauhein-
Kr.. in 1I1 sle hI.
Učenec,      232
ki se hoče brivsko (frizersko) obrt priučiti, zmožen nemškega in ako mogoče tudi slovenskega jezika, se sprejme pri Alfred Winkler. Celje. Haupt-platz &.
Ill228
je ekstra plošča amerik. 18 kar. zlato double 86 urna ank. remont. žepna ura, mnogo prem. marka „Sirena." Le ta ura ima veleprima Svic. kolesje in je ni razločiti od zlate ure za 100 K. Za natančnost garantiram 5 let. 1 k. 4 K 85, 2 k- 9 K 50 Nadalje ofer. Glona-srebrno žepno uro za S K 70. Vsaki uri se doda zastonj eleg. pozlačeno verižico. Brez rizike. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Posije po povzetju S. Kuhane, eksp. ur. Bratova. Sebastiang. St. ?45.
Zastonj
in franko dobi vsakdo na zahtevo moj glavni katalog s 4000 podobami rabnih in darilnih predmetov vseh vrst. C. in kr. diorni liferant
Hanns Konrad,
razposil. RrBx St. 906 (Češko). Miklasto topno ure K 4'20. Srebrne ure K f-40 Niklasta budilnica K 2 90. lire na pen-delj K 8-60. Ure-kukavice K 860. Gosle K 5* . Harmonike na roke K 6'—. Revolvri K 7*50. Usnjato, jekleno, ma-nufakturno blago itd. v naj-bogateiši izbiri.
Pos'ljalev po povietju ali naprej plačilu. Brez rizike! Izmenjava   dovoljena ali denar nazaj.                88
sprejmi Matias	Učenca ključa rski Hočevar na pri 1'toju.	231 mojster Ragoznici
Ura z verižico 229
1 ara za samo K 1*90. Zaradi nakupa velikih množin ur razpošilja spodajšna eks-portna hiša eno krasno, pozlačeno, 88 urno precizijsko auker-uro Skupaj t Lepo veri' žico za le K 190 ter tudi 3 letno pismeno garancijo. Posije   po   povzetju   eksportna
hiša ur S. S.  Jangerwirth,   Krakova
št. 55. NB    Za kar ne paSe,  denar _________   nazaj.
Štiri tedne na poizkus
in ogled poSljem moja pri' znana kolesa, znamka nBohe* mau i. garantiram 6 let za dobro delo i. materijah Deli najceneje Zaupljivim osebam zmerne plač lne pogoje. Fr-Dušek. t »varna kole«, Oporno rit. 2053 na drž. železnici, Ce^ko   Onik   zastonj
iSeejo se za prodajo
motorjev in kmetijskih strojev 246
pridni solidni      246
zastopniki, m
Ponudbe   pod   „Landwirt-
schaftliche Maschinen 6 i-190" na anončno ekspe-diciio   Hemrich     Scbalek, Dunaj, I, Wollzeile St. 11.
V   najboljšem  obratu  stoječa
koračnica
na prometni okrajni cesti v Podtehnik pri Ptuju se da takoj v najem skupaj z zraven spadajoče posebno stanovalno hišo, sadonosnika vrt 'a zelenjavo ; jako ugodni pogoji. Ponudbe na Han« Scheairritseh. St. Vid pri Pinjn.   2^8
Zaradi bolezni se takoj  proda
čevljarsko obrt;
za dva delavca zmerom dovolj dela. Proda se z vsem pohištvom po nizki ceni. Kdor si hoče ■ gledati, naj pride do 1. aprila. Pbilipp Dreo, čevljarski mojster, Zelena jama 26   Ljnhljana         25»
Žaga z mlinom
z močno, stalno vodno moč, tesno pri železniški postaji, s 3 orali zemljišča v jako na lesu begati pokrajini se proda; takoj plačati treba le polovico. Ponudbe pod „Preisw*rt 1000" na opravo „ŠtaJerca."
Dobra in lepa prostorna gostilna in mesarija            266
tik velike ceste in blizu kolodvora se zaradi bolezni takoj v najem da Pisma naj se pošljejo pod ,.IivMtoa eksisten-ca" i« upravo tega lista
7 johov hoste
za prodati na Spodnjem   Les-kovcu pri veliki stezi, cena se izve na Brejri pri Ptija pri kovaču Anton Šafranko.
Jakob Horvat v Novi vagi St. 18 pri Ptujn ima     2«6
lepo posestvo
za prodati, '/• ure  °d   Ptuja; cena se izve  pri Jakobu Horvat v N«vi vasi pri Ptuju.
Dobra gostilna 250
z veliko lepo nadstropno hiSo ob državni cesti, tik velike farne cerkve in Sole, v prometnem kraju tudi ca Žganja-rijo zelo pripravna bite ali za mesarja, kakor tudi aa vsaki drugi promet, se takej radi preselitve pod zelo lahkimi plačilnimi pogoji proda. Nadalje  tudi   dve   lepi   kmetiSki
posestvi.
eno manjše in eno večje, z lepimi zidanimi z opeko kiiti-mi poslopji, se prodajo, z vsemi premičninami, eno za 4800 kron in drugo xa 11.000 kron zaradi družinskih razmer. Vse natančneje od Franz Petelinz, Zgornja Polttkava pri Pragerskem,
Brata Slawitsch
v Ptuju
Fliiianiplah in Ucgartirpssi priporočata izvrstne Šivalno stroje  (Nahmaschinen)   po
sledeči ceni: Singer A ročna maSina .   . K  60 — Singer A   . K  60 — 70'-DUrkopp-
Singer    .   . K  70— 90-Durkopp-Ringschin* za Šivilje . K 130 — Ddrkopp-Zentralbobbin za šivilje    K 1*0 — i Durkopp-Ringschiff za krojače K160"— Durkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil,
Luxusausstattung.............   . K 160—180-
DUrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K160—180 —
Minerva A..................K 120-
Minerva C za krojače in čevljarje ......... K160"—
Howe C za krojače in čevljarje.........K  90 —
Deli (Bestandteile) za  vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo masine od nas.
Cenik brezplačno.                                     &
Vsled dežja izmočeno in izprano krmo morate
letos z dodatkom   Barthel'ovega  krmilnega apna in soli izbolj-5atr, ker bi drugače
driske, motenja prebave in bolezni kosti
zanesljivo nastopile.                             915
Kmetovalci zahtevajte vedno izrecno
kajti le to se je skozi 19 1 e t najbolje obneslo. Izdatek majhen Vpliv krasen. Popis zastonj.
Michael Barthel & Co., Danaj X.,
Siccardsburggasse 44.
Se dobijo v trgovinah, kjer visijo naši plakati.
Ad A 49138.
262
Edikt.
102
službe, učence, stanovanja in posestva
y Ptuju
izvršuje
vse vrste posredovanja najhitreje.
Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (Votovž).
Peter Kol-a naslednik tele
na glavnem trgu zraven apoteke
priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške 2« šolo, ea nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blage iz celuloida in rtga, kako tudi pletarsko blage npr. kerbe za potovanje vseh vrst Razno blage iz stekla m porcelana, talarje, piekre, sklede, flaše, glaže in drage v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin naprej. Posebno lepe reči pa za BO dO K 1*213,
IBrez S©"ri33ruLr@3aLce i
Kakor   še   nikdar  ni  bilo!            190
PRILOŽNOSTNI NAKUP
čevelj za dame, gospode in otroke!
Vsled nakupa partije 4000 parov sem t položaju, čevlje od najednostavnejSe najboljše do najfinejše facije in kakovosti po   polovičnih   dnevnih cenah prodati, dtkler traja zaloga.
FRANZ PETSCHUCH, Jdio Mu". CELJE—C il B E R J E.
Prostovoljna razprodaja posestva.
Od c. kr. okrajne sodnije Bleiburg se tem potom naznanja, da bo je vsled naprošbe dedičev po due 10. februarja 1913 nmrlemn Simono Barth vulgo Mačič v Libeličah (Leifling) prostovoljna razprodaja Mačič-posesti in Otto-mlina e. št, 2 in 3 k. obč. Libeliči skupno s premičnino dovolilo in se bode razprodaja
dne 27. marca 1913 dopoldne ob pol 10. uri
na lici mesta v Libeličah vršila — Pod izklicno ceno per 36 000 K se razprodaja ne vrši. Rubežne pravice na posesti zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Pred razprodajo mora vsak udeleženec vadij 10% izklicne cene v roko razprodajalnega komisarja položiti. — Ako bi se skupne ponudbe ne doseglo, se bodejo reali-tete in premičnine posamezno razprodale i. s. Mačič-posest brez premičnin pod izklicno ceuo per 28.000 K, Otto mlin 1000 K, premičnine pa po3 izklicno ceno, ki se bode Šele določili; največje ponudbe premičnin je takoj plačati in premičnine takoj odvoziti. Največje ponudbe je v 3 od na k i h obrokih i. s. prvi 1. julija, drugi 1. septembra, tretji 1. oktobra 1913 v gotovini pri sodniji plačati ter ee v tem času s 5"/o obrestujejo. Ostale razprodajalne pogoje se lahko pri tej sodniji vpogleda.
C. k. okrajna sodnija Bleiburg,
dne 28. februarja 1913. (Pečat).     .                                                             (Prdpis).
Le enkrat v življenju!
50.000 spalnih odej a K 1-95
določenih za izvoc na Balkan, a zadržanih vsled vojne nevarnosti, iz pristne brnske himalaja-voljne. torej izredno gorkih, za zimo neobhodno potrebnih, cirka 200 cm dolgih in 130 cm Strokih, v Krasnih trakovih in me!e-dessin ib. s krasnimi barvastimi bordurami, se samo kratki Čas za pnlo* v riio izdelovalno eno .sam i K 1 95 za kos-prodaja. Te zimske spalne odeje so dvojni aenar vredne, in le dokler traja zalog* se dobijo pri nas po sledeCih senzacijskih cenah.
1 kos zimska spalna odeja stane...........K    1 95-
it   -   zimskih spalnih odej stanejo..........R   670
6    "        „           „         „         ,         ..........K  II-
Edina razprodaja po povzetju                        212
M. Swoboda, Dunaj, 1112, Hiesgasse  13.-114.
Oblečno blago
s ceno do
za čiste obleke  K    8 60,
ta druge             „   10'—,
ta četrte             „  12 60,
ta najboljšega     .  15 —,
za otroke K    7'—
„       , .    »    8-40
,       i      i   H--.       .   13 40
pošljem sam  po   povzetju pa franko.      265
------- Vzorce čisto zastonj in tudi franko. -------
Tisto oblečno blago bo čisto na vzorce poslano.
K. Karasek
Warnsdorf, Češko I., Spitalsstrasse.
m ceno
se dobi                                7
rezano blago, perilo in obleke
pri Adoifu Wesiak. Maribor, FieibaosBassMlagjstraBu
od novega HauptplaUa proti ^Narodnem domu") v novo zgrajeni ______-Warenhallft.*
0Kf* Ugodna prilika. "iSH
za nakup lepega posestva. Proda se posestvo v bližini mesta Ormož (Friedau), le kakih 10 minut oddaljeuu Obstoji iz 5 plugov orane zemlje, iz sadovnjaka in travnika, vse skupno in arondirano Poslopje ima 3 sobe za stanovanje,. kuhinjo in čumnato, pivnico, na dvoru je studenec z dobro vodo. Nadalje so 4 hlevi, skedenj in 2 parmi (listnjaka), vse dobro zidano;: hram je pokrit z opeko (Ziegel), gospodarska poslopja pa s slamo. Na račun kupnine zamore se tudi nekaj intabuliranega dolga prevzeti Povpraša se pri lastniku, gospodu Franz Stanič,. gostilničarju v Ormožu (Friedau), Gasthaus „zur Stadt Graz."                         24»
3
24
. K 18.—
i —
b.—
8 dni na poizkušnjo
poSljem  vsakomur  po povzetju s S
letno garancijo :
Amerik, nikel-ura .  .   .   .  .K    2.80
Roskopf patent-ura   .... K    8,—
Amerik, goldin-ura    .... K    3.B0
Železniška Roskopf   .... K    4,—
Roskopf dvojni mantelj    .   . K    4.50
Plošča jeklena ura    .... K    B.—
Srebrna imit  dvojni m.  .   . K    6# — 14 karal, zlata ura   .  .
Orig. Omega ura.....K
Radium budilnica, ki sveti . K Radium budilnica 2 zvonca  K
Radium budilnica 4 zvonce   K     6.-—
Radium godbena budilnica . K    h"—
Ura na pendelj, 76 cm    .  . K    8.— lira na pendelj stolpovo
zvoner.je......K 10.—
l.'ra na pendelj z godbe-no buditnico in slagverkom     .... K 14*—
Okrogla ura z budilnico..............K   6.—
Navadna budilnica................K   2.—
s leta pism. garancije. Pošlje po povzetju.             234
O  Dunaj, IV., MargaretenstraBe 27151.   Q
Originalni fabričnj cenik zastonj
Razglas.
193
Vsled sklepa občinskega sveta c. k. deželno-knežnega komornega mesta Ptuj   z dne  12. februarja 1913 se
razprodaja okajenega mesa in klobas
po zunanjih kmetih na trgu za življenska sredstva in v mestnem okrožju sploh iz veterinarno-poli-eijskih vzrokov najstrožje prepove* Mestni straži se nalaga, da take, ki se tej prepovedi ne pokorijo, takoj naznani.
Mestni urad ptujski dne 13. februarja 1913.
J. Ornig
žnpan.
Dobra ani-hdilnica
Št. f916 v poliranem niklastem ohišju, 18 cm visoka, gre v vsakem položaju, v službi primerni dobri kakovosti, s 3 letno pism. garancijo, da gre pravilno in dobro, K 2&0, 3 kosi K 8* ; s ponoči svetlo cifernico K 3-30, 3 kosi K 9 —. Št. 4556 haby-bn-diln-ra z jeklenim ankrom K 3'90, ponoči svetla K 43a Brez rizike, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razposiljatev po povzetju ali naprej-plačilu svote po Prvi fabmi ur
Hanns Konrad
c, in kr. dvorni liferant Briix  štev.  896 (Češko). Glavni cenik  s 4000 podobami na zahtevo zastonj in franko.                             88
Nikdar v življenju!
Za trgovca,   ki   lahko   iz  majhnim  denarjem kupi prav prijazno hišo z  dobro  vpeljano  trgovino   ob kolodvoru
m glavni cesti v veselem in prom<tnem kraju. Tedaj r. s lepa prilika vsakemu ; izplačati je le treba tisoč kron, ostanek pa v pet h letih. Proda se le zavoljo prevzetja drugega podjetja      Vpraša
se  pri Anton  Fiedler,   trgovec,  Mostinie,  pošta Podplat.                                     860
Oskrbnik
iznčen na vinorejski šoli v Mariboru, vdovec, brez otrok, z 30 letDo prakso, pri sadjereji, vinoreji, kletarstvo, živinoreji, sploh v celem gospodarstva jako izobražen, z dobrim spričevalom, išče takoj službo. — Naslov pove uprava ..Štajerca."                      2ei
Otročji vozički
za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte * velikem izbira se dobiva y veliki trgovin:
Johann Koss
CELJE
na kolodrsnkem prostora (Zal**—ste cenik).
f^"* Lepa hiša -"p^
Z gostilniško koncesijo blizu Konjic na držami cesti, ena soba za goste, 2 ekstra-sobi, ena velika kuhinja, ena klet, v prvem nadstropju 4 sobe, 1 balkonska soba, 1 predsoba, 2 kuhinji, veliki,   vrt   za   zelenjavo,   njiva,   sadonosnik se
proda. Cena 15.000 K.   Vpraša se pri Aleksandru   Grundner,   Rečje   (Rotschach)   pri Konjicah.                            210
2v£ed
kupuj^.
Max  Straschill
vele tržeč   z   žganjem,    PTUJ.
Uaranje
ali
sugestija
Leta sem se ponuja občinstvu ustne vode, ki 10 prav lepo parfumirane.
Obcinitvo jih rabi in smatra za j»ko dobre, k« imajo dober okus, brez da bi se vprašalo, je-li imajo tudi kakšno medicinsko vrednost. Ako bi o tem premišljevalo, ne polagalo bi glavno vrednost na okus, temveč bi vprašalo tudi po desinfikujo-čih snoveh. — Tudi ni vse eno, oko ustna voda neprijetni doh zakrije ali pa ako ga resnično odpravi. Dobra in uspešna ustna voda ne sme samo parfumirati, temveč mora tudi vse snovi vrenja in nalezljivosti uničiti, neprijetni duh odpraviti, in poleg tega osvežujoče vplivati.
Po teh temeljnih stavkih je narejen  Pfeflerminz-LysofonB.
Pfrfferminz I.v.ofurni po znanstvenih preiskavah tudi deslej kot najbolje priznane ustne vode na vplivu Šestkrat prekosi. Obledi zobe! Ker se potrebuje za en kozarec ustne vode le deset kapljic I'fefferminzLysoforma, zadostuje ena brizgalna steklenica za polne tri mesece! Kolosalno ceno in izdatno !
1 originalna brizgalna steklenica Pfefferminz Lysoforma stane K 1' 0 v vseh apotekah in drožerijah.
Zanimivo knjigo o ..zdravja in dezinfekciji' Vam pošljem zastonj in franko. A. 0 Mulimann. referent „r,ysoform"-tvornic, Dunaj, XX., Petraschgassc i.                                                        tU
IMOCCAWURFELI
[sind der allerfeinste.fix und \
Fertig gezupkerte Kaffet
elni Worf el gibt Vi Liter.
.,   kostet -16 Heller.   '
UBERALLZU HABENI!
1C.WENGER.FABR1K.KIASENFURT.I
Vsakdo odlikuje moje
S8
prima Solinške britve
v etui.
iz najboljšega angleškega srebrnega jekla kovane, z roko brušene, ojstre za gotove za takojšno rabo. Vsaka britev se odda
St.  8701 črno pol. držaj '/. votlo brušena f/, široke  .
n   8702......     '/.....       »/.     ..      ■
.   8703   „       „      „     >f.   „           „       «/,     „      .
,   8711    „       „      „     '/,    „           ,.       "/.      „      ,
. K 170 • » If . „   860
Najboljša britev »Graziosa" zlasti gospodom brivcem posebej priporočati I Registrirana znamka! se dobi le pri moji firmi. Št. 22. črno poliran drsaj, klina */» S roka, '/, votlo brulena K 2' — . St. 26. Ista >/8 široka, »', votlo brušena K 290. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju c. in kr. dvorni liferant
HANNS KONRAD
razpoSiljalnica, BitCX fit. 901 (Češko). Glavni c*oik s 4000 podobami zastonj in po&tmae prosto.
de:
djr-vjLŽToet za gx©oeaaje stroje-sr
z o. z.
DUNAJ. IX. 11, Porzellangasse 18.
365
= Bolinder motorji za surovo olje =
so ceniin v obratu jako ekonomični.Za vsako moč od 3 PS naprej WT   Lokoraobili za surovo olje.
Pozor!   1
60.000 parov čevelj' 4 pari čevUj samo K 8—. Zaradi ustavljanju plačil raxnih večjih fabrik se mi je naročilo prodali večje število Čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para mofikih in 2 para ženskih Snir-čev(;|j, usnje. ruj. ali črno ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnja ta tla, veleeleg. najnov. fasija, velikost po St. Vsi 4 pari koštajo le K 8*—■. — Pošlje po povzetju C. Wiener, eksport čevelj, Krakov gt. 206. Icmenjava dovoljena ali dnnr nazaj.
S500 kron!
Vam plačam, ak'< moj uničevalec korenin „Eia-mazilo''. Vašpga kurjega očesa, bradavice, trde koze v 3 dneh brez bolečin ne odpravi. Cena 1 posodice z garancijskim pismom l krono.       12&
Kemeny, Kašava
I, poštni predal 12/234 (Ogrsko)
jalni  CAJ
po   ..Koller"
pri prebavnih in orevea-nih tBžavnh 12o Cena K 1 dO in K 2li(> za zavoj Se dobi pristno v apotekah; Kjer te ne, tam se obrnite naravnost na izdelovalca
J. EICHLER ~OT
apoteka   „Zum čuten Hirten" Gradec. LeonhardstraBe 6.
pi* ioiio veliko trgovino Mann Koss, Celje d
zaradi njene solidnosti, nizkih een in velikega izbira, kjer se s samo dobrini blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih obisk za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutaio, štrikane in šifona>ste srajce, kravate, otročje vozičke, na------                                             grobne vence in trakove, z eno besedo vse.                                               —
86
848510
mnogo izboljšana Bordelaiska mešanica v gotovem stanju. Se prime celo na vlažnem listju. Se lahko rabi pri vsaki rosi. — Nima ostanka (SaU ) — Brez žtovilna priznnnjevalnn   pisma
rab:te v lastnem interesu prašek „aaaa, bakrenega žvepla proti strupeni rosi (Mehltau), Bagol za boj zoper mrvncga in kislega črva (Heu- und Sauenvurm). Kalifornska prekuha zoper sadne Škodljivce, gosenieni lim zoper razne gosenice itd., Laurina za poletni boj zoper Škodljivce, Lauril karbolinej za zimski boj, Lauril drevesni vosek za cepljenje, Ichneumin za nežne rožice. Nikotin Quassia ekstrakt za škro ijjenje v drevesnih šelah, Topomor zoper poljske nvši, Pampil zoper mriesje in ose. — Zahtevajte natančni popis in navodilo za rabo gratis in franko od generalnega zastopstva „Porhin"   fabrikc   materiala   za   vinogradniško   Škropljenje:
Konstantin Ziffer.  Dunaj XIX..  Gatterburgq. 23.
Izborni godbeni inštrumenti
po najnižjih cenah v brezmadežni izpeljavi.
Glavni conik zastonj in franko. Sola za lastni poduk je vsaki harmoniki   zastonj   priložena.
Št. 112'/, gosle za šolarje *lt velike z lepo poliranim lesom K 5'8H. Boljše gosle po K 650, 760. 8 40, 9--, 10 80. St. 212'/, oršester-gosle z garnituro iz ebenholca
po K 16-80 in višje. Boljše harmonike K 11
Dobre harmonike:
Št. 8003', 10 tipalnikov,   2 registra,   28
glasov, vel  2iXi2 cm K 5'—• Št. 30&1/.  10  tipalnikov,  2 registra, 60
glasov, vel. 6X1* c°i K 6-40. St. 663'/4 10  tipalnikov,   2 registra, 50
glasov, vel. SIX'« cm K 8 —. St. 685/2  10  tipalnikov. 2 registra, 60 glasov vel. 28XIR cm K 9 50. imnlu ,» .■ —, 12'— itd. Velika  izbira  godbenih   inštrumentov v mojem glavnem ceniku. Brez ririke! Izmenjava dovoljena  ali   denar  nazaj.   Pošilja po  povzetju   ali naprcj-placiln svote t. in kr. dvorni liferant                         88
Hanns Konrad, razpošiljal, godbenega blaga
Hi ii.\ št. 898 (Češko). Glavni cenik s 4000 podobami zastonj in franka.
Zahtevajte v vseh  trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte „v vsaki hiši izvrstne „Š t a j erčeve" už i g al ice.   V velikem se jih naroČi naravnost pri „Landerbank", Dunaj I.  drugače  pa pri glavni  zalogi   BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah.
Zaljubljeni ste
v svetovno znano
rzeno
od katere stane 6 kil poštni zavoj franko samo • K 8'70 po povzetju. Poleg tega dobite še
zastonj
en lepi rabni predmet. Ako se vzame 6 zavojev, stane eden le K 8'10.
„Probat" daje brez dodatka pravega kavnega zrna  zdravo,   okusno kavo.   Samo pristno pri   Bernsdorfef, Getreideriiaterei, Bernsdarf 43 bei Trauteuan (Češko).      81
Cepljene trte
veleprima : Laški risling, Moslec, Silvanee, Muškat, Rulandec, Traminec, Bnrgundec, Gatedel, Welt-Hner, Kollner, Portagizec, Slankamenka, Zier-fandler. Ranfol, Blanfrankisch, Izabela za grmovje in amerikanske koreninske tite se dobijo pri
P. Srebre, Maribor na Dravi.
130
Trgovina t orožjem, c. k. laloga smodnika
LECHNER u. JUNGL, GRADEC,  Sporgasse   1
priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za hranitev aiitom. žepno pistole, precizno pristrel|ene v zistemih „Brow-ning", „Stcyer", „Mau«er" in „Baya*d". Revolvri v najbogatejši izbiri le od K 6*50 naprej. Flobert-puske in karabinerji, dvocevne Lancaster-lovske-puSkc od 36 K naprej. Patrone, ovitke ___________patronnv itd   C-nik zastunj in franko. •             84
m. PIRICH
usnjarija v   PTUJU
da naznaniti, da vzame kože v delo in kupuje tudi vsakovrstne kože po najvišji cerp. Pri njej se dobi tudi vsake sorte leder, kopita in vse drugo, kar šoštar potrebuje, tudi oberteile, katere sam izdeluje po najnižji ceni.                         77
Gospodinje !
Previdnost!!
Ne kupite pulra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskušene svetovne marke           460
BLAIMSCHEIN
MARGARINE
preiskusih. iiUNIKUM"   ni rastlinska margarina.
..UNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernf ilt) g velepasteurizirano smetano in ima vsled tega najvišjo rezilno vrednost ter jo v resnic. 2dra/a.
■ ■UNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši nuiunn prodnkt.
■■UNIKUM"   Je    F^f**y)|    cenejša nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za    >""^*^ jO
SAMO BLAIMSCHEIN „UNIKUM" je 8 stalno državno kontrolo varovana in je to  na vsakem zavoju
razvidno.
Cenjena gospodinja!
Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar
pečete
cvrete
kuhata
za kruh s putrom
BLAIMSCHEINs „UNIKUM"-MARGARINO
Se dobi povsod.                                                                                    Poizkušnja gratia in franko.
Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV.
iooo kron plačila
. za take, ki so plešasti in nimajo brade.
Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Car« lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast.
Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti.
Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi.
Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v Jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantiral
__                 Ako to ni res, plačamo
■V    IOOO kron netto     ~W
vsem osebam, ki so pleSaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brea uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi
Qospod Joaef Silhany piše: Velecenjena firma!
Ker je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 8 tednov lepo rast brade dosegel, prosim, da mi pošljete en paket Gara i 6 kron po povzetju.                                                                   Z velespoštovanjem
Cara-Haua. Kopenhagen.                                                      Josef Silhany, Erszebetfalva, Ogrska.
Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom-moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vas lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem ze mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha,in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajem Vaš
Obs. diskretni zavoj.
0. V. M. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled m padajo lasi potem   lahko   in   mehko. pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino.
En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron.
aj boljšo
Raz-
12&
(Pisma treba frankirati s 25 vinarji,"poštne karte pa z 10 vinarji).
Dobre cene ure !
stane moja pristno amerikan-ska antimagoetidna sistem Roško pf pat ent-anke r-remon-toar ura št. 99 s plombo, v dobrem niklastem ohišju, sekundni kaz„ natanko repasirana in regulirana, s Dietnim garancijskim
listom samo K 420. St. 99'/4 ista ura z nikiasto verižico, priveskom in usnjatim fute-ralom v črno oksidiranem jeklenem ohišju K 450. Brez rizike! Izmenjava dovoljena
ali denar nazaj 1 Pošlje po povzetju prva fabrlka ur                 88/k
HANNS KONRAD
c.  m  kr. dvorni lieferant, BRUX št. 891 (Češto).
! Glavni cenik s 4000 podobami  na zahtevo  vsakomur  zastonj in franko.
Pozor posestniki J
Lesne deske, štafelne, late in švartelne, kakor tudi vsake vrste mreže iz d rata za ograje, potem »se vrste farbe, laka, firnajza in karboli-nenma, cementa, apna, traverze, strešni in zidani cigelj, kakor tndi vsake vrste železnine, najcenejše   pri   tvrdki    Alois    MatSOhek    V
Mariboru, Tržaška cesta, poleg bolnišnice, m
Najbotjsa praska razprodaja!
Ceno perje za postelj!
1 *» tivih al i sitnih 2 K; boljših 1 K M h; na pol belih 2 K 80 h; Mik 4 K; belih lahkih 6 K 10 h; 1 kg najfinejših sn^žtno-heliti, slišani« 6 K 40 h, 8 K; 1 kg Osumi (Daunen) livega 6 K, 7 K; belega '' K; najhnejši prsni 12 K. Ako s« vzame o K, potem franko.
fl5^ Soteva postu IJb -pj
t krepkega, rdečega, pUvega, belega ali rumenega nankinga, 1 latient, 180 cm dolg, 120 trn »irok, z 2 glavnima Marinama, .saka 80 cm dolga, fiO cm široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flamnasnm perjem sa postelje 16 K; pol-daune 20 K; dume 24 K; posamezni tafcmti W K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne Mazine 3 K, B K 50, 4 I. St posije po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vratttv franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazal. 8. Btnleeh, Deachonttz Nr. 716, feiio. (Bitim)- C*1"* pata m bank*.
Trezen majer
kteri ima nekaj delavnih moči, se takoj sprejme na eno blizu farne cerkve in na ravnem ležečo majarijo. K majariji je zemljišča, da si lahko kravo in več svinj redi, ima vse prosto in vsak dan, kadar je delo  plačilo.   Natančneje
se izve pri g. Fr. Osebek, Makole.      ai?
451692