teto Vi., it, 169. PeStstiiJ pifsZana v gaJovIal, V IJubljani, v soboto 29. žulila 1922. Pašam. št. 75 p. tOKMOKCC Glasil® SocialSstBfne strank@ Jng@giaraet Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Cek. rac. št. 11.859. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajta ia podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list feo poštnine proste. PROSVETA. (Govor posl sodr. Efbina Kristana v socialni debati o proračunu v Narodni skupščini dne 19. julija.) mnt ^0Sp°d5e. po vsem, kar je povedal lom SCH?.ru£ Divac in po tem. kar se je de-Dra'1 i 0 druge strani, bi rad na-rem nekofiiko kratkih opazk. Ne mo-svetSe s*rim’ati s tein proračunom za pro-rem Dr.edvsem zaradi tega. ker ne mo-so se mogla s sredstvi, ki naJ^,e<*v'dena za ta resort, prosveta v Oiat,! eli vzdržati na dosedanji viširi. še viiati ^ k'- se mogla uspešno da'Je raz- sčoii' se t0 imenuje varčevanje, go-W'-e' 3e to povsein nepravilno, zakaj Se J; ?re za prosveto in če se hoče. da in p^-ze a vprašanja. Mislim, da smo solo«!/ dosegli dobo, ko bi se to lahko Osnov« razurnelo in priznavalo. Prav z $nio „ izobrazbo pa po vsei deželi ni-fredvc stem mestu, kjer bi morali biti. D«ma,Mm.nain ie znano, da nam še vedno iHorai; • e. veliko število šol. ki bi jih ci. fcj 'meti. če hočemo, da ne bodo otro-dolžnj ,nlai5) pravico do pouka in ki so kaj gg ahaiati v šolo, le presedeli tam nenehni 5' amnak da dobe tam res tudi po- 1 Dnillr T i..J.1___ l_ bod ^elfa; x nn[Cxanja in malo čitati. in da iih, ka-s°Hst(» » zakonito določeni čas. take tako, .v Jen’e- Toda pri nas ie deloma velikemu delu otrok ie sploh M Šol Vif D0^a'ati šolo. bodisi zato. ker & zla c« Da.zatO' ker so tako oddaljene, otem r>0zimi otroci ne morejo do njih. ^rednih -010 Ce*° vrsto takozvanih dvo-««Wo 10 ?norazrednih šol. ki so prav % sknrt--6 'n dajejo v štirih ali petih le-«odi v . ' ‘Sto, kar v enem letu. Otrok H£i Drvo 1 + 2011 Da kolikor se na- 1,5 Doti e;°-nadalje ie pa pravzaprav le 2ne]e 0staiim otrokom, ki prideio ponovna soi?- In- gospodje, dokler je ^niasta ^^Sa prosvete tako slaba In r6zUlta+~ °e moremo pričakovati dobrih t0v od cele stavbe. K Vseučilišča. |^ko sp °r Se var^me pri osnovnih šolah, ^kor ctr^st,°Ha tudl z drugimi zavodi. tukai slišali pritožbe zaradi vi- ?adovrJ; - Ljudske šole se ne bi smele let poj Jevat{ s tem. da drže otroke nekaj Jieb; x3Yoio. streho, da iih za silo nauče dn» ‘^kania in malr* iih fra- šokih šol v Belgradu in sploh v Srbiji in na Hrvatskem, obstajajo podobne in enako opravičene pritožbe tudi glede na enake zavode v SSoveniji. Razumeti morate, da ne govorim tega zato, ker bi želel kakšne privilegije za Slovenijo in kaj izjemnega za naše zavode, ampak ker mora človek govoriti pač tudi o tistih rečeh, ki so mu lokalno najbližje. Ni mi treba posebej omenjati želje, da bi se vsi zavodi, ki so nam potrebni po vsej deželi, enako razvijali, absolutno povsod enako, da se to. kar že obstaja, vzdrži na višini, kar se pa še ni moglo dovolj ržizviti, bodisi ker ie še mlado, ali pa ker je bilo drugače ovirano v razvoju, da dobi pogoje za razvoj in tisto podporo, ki je potrebna, da se more dvigniti na enako stopnjo, na kakršni so že srečnejši zavodi v drugih krajih. Pri drugi priliki sem se že dotaknil vprašanja, če je bilo modro takoj v prvem času navdušenja ustanavljati toliko zavodov, kolikor se jih je v naglici ustanovilo. Toda. gospodje, če se ie to že storilo in dovoliio. da so se vseučilišča, razne fakultete itd. začele razvijati in se ie s tem ljudstvu, sinovom in hčeram naroda dalo upanje, da bodo lahko doma dobili vso izobrazba ie napaka, če se to sedaj ruši. A to se godi. Slišali smo na primer kako je z medicinsko fakulteto v Zagrebu. To je vprašanje. o katerem mislim, da so vsi poslanci poučeni, in sicer .ne ie tisti, ki so bili na izletu v Zagrebu, ampak tudi vsi drugi, ki se zanimajo za ta vprašanja, ker so bile tukaj nekolikokrat deputacije profesorjev in dijakov, ki so obiskovale vse klube in vdade. prinašale spomenice in dajale toliko informacij, da je vsakdo lahko dovolj-no poučen. Podobno, gospodje, je z medicinsko fakulteto v Ljubljani. Ta fakulteta se je začela lepo razvijati in bilo ie upa-nie. da bo tudi ona pripomogla, da dobimo sčasoma tisto število dobrih zdravnikov, ki 50 deželi in narodu tako zelo potrebni. Vsi vemo. da nam primanjkuje zdravnikov v vseh krajih, in sicer prav tako praktičnih zdravnikov, kakor tudi takih, ki bodo sposobni, da nam sčasoma vzgoje nov naraščaj. Gospodje, dijaki prihajajo na to fakulteto in imajo tani štiri semestre. Potem moraio večinoma nadaljevati študije v tuiini, ker je zagrebška fakulteta pre-naoolniena in so tudi življenske razmere v Zagrebu neugodne. Toda v tujini jim ne priznavajo v Ljubljani dovršenih študij, ampak zahtevajo od njih, da napravijo ponovne izpite iz predmetov, ki so se iih bili učili v Ljubljani. Moglo bi se kajpada reči. da bodo pač znali odgovarjati v Pragi, Gradcu ali na Dunaju, če so znali odgovarjati v Ljubljani. Toda, gospodje, velika razlika je, če se odgovarja profesorjem, pri katerih se ie dijak učil in v jeziku. v katerem je študiral, ali pa če pride dijak v povsem tuje osredje in mora odgovarjati v jeziku, ki ga morda za vsakdanjo rabo komaj obvladuje, kaj pa še da bi se ga mogei posluževati za znan-. stvene potrebe. Tako prihajajo ti ljudje v veliko zadrego; marsikdo izgubi semester. ali pa je prisiljen prekiniti ta študi pa v že precei zrelih letih iskati drugo polje. Na tak način se odigra mnogo individualnih tragedii, ali deloma se te tragedije ne tičejo le dotičnega Individua. ampak škoda nastaja tudi za ves nared, ki tako ne pride do dobrih zdravnikov, ki jiU pričakuje. Temu bi se za enkrat lahko odpo-moglo, če bi se otvoril vsai še peti semester v Ljubljani, tako da bi slušatelji lah-t ko s popolnim prvim rigorozom prestopali na druge fakultete. Vsi dobro veste, da je zlasti po vojnf tudi prej norma5no število zdravnikov, postalo premajhno, ker je vojna med drin gimi posledicami na žalost prinesla tudi silno razširjanje raznih bolezni, in naše zdravstveno stanje stoji na mnogo nižji stopnii kakor pred voino. Kakor z medicinsko fakulteto, je v Ljubljani tudi s tehniško fakulteto, ki je zašla v pravo katastrofo. Gospodje, ne mislim mučiti številca tovarišev, ki se toliko žrtvujejo, da poslušajo in ne bom se*< daj obširno govoril o teh rečeh, ker mi po poslovniku določeni čas ne dovoljuje in ker tudi nimam niti najmanjšega upanja, da se bodo ob priliki te proračunske debate upoštevale te želje in potrebe. Po-< dati pa hočem nekoliko reči zaradi Mu-stracije in si pridržujem pravico tudi na-! dalje, brez ozira na to, kakšen da bo ta proračun, delati na tem, da se popravijo te reči in da sc ne uniči, kar je že ustvarjenega. Gospodje, na ljubljanski tehniki, ki je doslei imela lepe rezultate in o kateri slu-čaino vein, da so bili njeni uspehi priznani tudi izven dežele, ki ima nekoliko izredno dobrih strokovnjakov, hočejo ukiniti štiri oddelke: gradbeni, arhitektni. geodetski in strojni oddelek. Če vzamete to. nastane vprašanje, ali je tako okrušen zavod sploh še sposoben, da se imenute tehniška fakulteta. Gospodje, to so reči, ki stoje druga z drugo v zvezi. To ni tako. kakor če bi iz kakšne srednje šole odpravili latinščino, drugo pa pustili in dejali, da se tak zavod kljub temu lahko uspešno razvija. Zlasti pa je gradbeni in arhi-tektni oddelek smatrati za hrbtišče ljubljanske tehniške fakultete, in če odpravite to. ste takorekoč odpravili tehniško fakulteto spfloh. Misli se, da se doseže s tem velik pri-* hranek. V tem ie pa velika zmota. Zakaj če tukaj v poštev prihajajoči dijaki ne bo* do mogli imeti prilike, da študirajo in do* vrše svoje študije doma. bodo morali storiti to nekje drugod, če nočete, da enostavno propade vsa tehnika v deželi. In tedai morate podpirati te dijake. Ne maram vas truditi s številkami. Toda če vzamete svinčnik v roko, pa izračunate na eni strani izdatke za te oddelke, na drugo pa postavite potrebne podpore za dijake. ki jih preženete in ki morajo študirati drugje, spoznate, da ste v računskem oziru na enakem, toda veliko izgubo imate v učnem pogledu: dijaki, ki so začeli študirati pod profesorjem, kateremu so se privadili, ki so se vživeli v gotov sistem, bodo če prideio nenadoma v drug zavod, nekai časa takorekoč brez glave, dokler se ne vžive v nove razmere. Izgubo imajo oni. izgubo ima pa tudi dežela, ki ne pride do potrebnih moči v času. v katerem bi sicer lahko prišla. (Dalje prih.) NARODNA SKUPŠČINA. 27. julija. Razprava o proračunu vojnega ministrstva. Poslanec Brodar (SLS) ie hvalil ministra, da je napravil tako hitro red pri oskrbi vojakov glede prehrane. obleke in strehe. Govorili so še drugi poslanci od„ .Tugoslov. kluba. Oglasil se je k besedi tudi vojni minister gen. Vasic, čujmo. kaj pravi 011! — Proračun VG.ine-ga ministrstva je naravnost maihen. Armada šte.ie »samo« 3322 častnikov. (Imamo statistiko staro samo 2 meseca, ki pa trdi, da jih je 6066!). Oficirske plače so naravnost siromašne, tako da se častniki zadolžujejo. (Kakšne so pa potem plače drugih državnih nameščencev, ker so za polovico manjše?) Je proti skrajšanju vojaške službe, ker v šestih mesecih ni mogoče vojaka usposobiti za boj. (Vojna je Pa nasprotno pokazala, da so se vojaki-rekruti po 12 tedenskem vežbaniu borili v fronti kakor stare sablje. Trditev, da armada ni prevelika, ie smešna, če povemo, da je imela naša armada do pred tedni pod orožjem še 144.233 vojakov, dočim je bivša Srbija imela največ 11.000 mož stalne vojske. In ali ie bila srbska vojska za Srbijo premajhna? Prihodnjič bomo ob-javili članek, ki bo pokazal na podlagi statističnih podatkov, kakšno armado in s kakšnimi napori vzdržuje naša Jugosla-vijaX Proračun vojnega ministrstva ie bil seveda sprejet. Na popoldanski seji se ie vršila razprava o proračunu ministrstva za gradbe. Izmed slov. poslancev ie govoril poslanec Zebot (SLS), ki je kritiziral silabe ceste v Sloveniji, in posl. Stanovnik (SL), ki se ie potegoval za cestarje, ki so bili odpuščeni. Po govoru ministra, ki je kot odgovor posl. Žebotu očital Sloveniji most čez Muro pri Veržeju, češ da ga je dobila na račun Srbije, je bil tudi ta proračun sprejet. Na večerni seji je prišel na razpravo proračun ministrstva prometa (saobrača-ja). Govoril ie posl. sodr. Golouh o soci-alno-političnih delavskih vprašanjih, za priznanje strokovne organizacije in kolektivnih pogodb, za izboljšanje Drejemkov uslužbencev in zahteval pojasnila o podr-žavljeniu južne železnice. — Proračun je bil tudi sprejet. Zatem bi imel priti v razpravo proračun za pošto in brzoiav. Pa ostal ie posl. Barič in izjavil v imenu opozicije. da smatra opozicija našo pošto in brzoiav za tako slabo, da se ne izplača o tem govoriti Tu ne razumemo opozicije; tembolj bi bilo menda potrebno govoriti. — Ta del proračuna je bil seveda takoj sprejet. Polltline + Fašisti v Šibeniku. Urednik lista »Hrvatskog Samobrana« g. Mika -lerič v Šibeniku ie priobčil v »Slobodni Tribuni« daljši, članek o terorizmu fašistovske bande v Šibeniku. Pravi, da ie prišla deputa-cija fašistov k njemu na stanovanje in zahtevala. naj kot urednik takoj preneha z izdajanjem svojega lista, če mu je milo življenje njega in družine njegove. Urednik ie csial na poziv fašistov hladen in se ni odrekel izdajati lista. — Bog ve, kaj ga od strani fašistov šc čaka! -f »Orjuna« v Novem Sadu. »Po-kret« z dne 26. julija tl. se jezi nad velikim županom Slepčevičem, ker ie odredil. ea se mora razpustiti jugoslovanska nacionalistična organizacija Or. In. Na. Minister za notranje zadeve seveda razpustitve ni odobril. Novosadski nacionalisti skušajo sedaj izpodriniti velikega župana. + Financijskš c-dbor je sklenil zvišati trošarino na kavo, sladkor, bencin in taksne znamke. Ta novi dohodek računajo na 230 milijonov dinarjev. -r Pomorskim parobrodarskira društvom je vlada zvišala subvencijo od 10 na 30 milijonov dinarjev. + Imunitetni odsek je sklenil po dolgem razpravljanju, da se na zahtevo Svet. Pribičeviča izroči poslanec Stojan Protič sodišču. No, smo radovedni na obravnavo. če sploh do nje pride. + Italijanska ministrska kriza, ki je upala doseči svoj konec v sestavi novega Orlandovega kabineta, traja še nadalje-ker ie Orlando odklonil kraljev predlog o sestavi nove vlade in ie mesto sebe priporočil g. Bonomija. Bonomijeva vlada se je še pred nedolgim časom slabo izkazovala na svojih »političnih sejadah: za »hotenje pacifistike«. Vsled težkoč položaja parlamentarne grupe še niso našle prave orientacije. Klerikalci kakor tudi soc. reformisti so za izključitev desnice Koalicija, grupa večine, ki je odrekla zaupanje Factovi vladi — koleba. Manjšina, ki je upala v umetno dihanje ranjkega ministrskega predsednika, dela na vse krip-lje, da bi se. če ne drugače, tudi »tihotapskim« Dotom vrinila v novo ministrstvo (vojščaki Giolittija. liberalci, agrarci in črni). Nar. fašistovska stranka bolj »molči« (!) in kuha svoja visoka načela o »Patrii« v kipečem lončku krize. Mogoče bo pa le kai rekla za Bonomija že vsled svežega spomina na njegovo vlado, ki ni nikoli bila »reakcionarno antifašistovske-ga značaja« in je njena »meščansko-kapi-talistična bolna« narava raje koga trpela, če že ne božala. Ali kaj se hoče, ko pa je »zboljševizirana masa« tako nepostavnili spoštovanj do vsake vlade, ki ne more drugega »zboljšati«, nego edino nanovo prezračiti prazne kase drugih »zboljšani« mednarodno svetovnega položaja pacifističnih hotenj. Vse to pa le zaradi ene sa~ l me pobožne misli eksistence. Ako bi se končno le porodilo iz krize dete Bonomi-ieve vlade, bi to spočetje ne bilo preveč presenetljivo in delavsko proletarska masa bi že ob krstu samem zaslutila tudi konec »kreature«. Zibel vseh podobnih »jetično roienih« ie povsod enaka. Medtem se množe fašistovska nasilja naprarn proletarcem in celo tudi proti _ klerikalcem. v Lombardiji, v Toskani in ostalih provincijah. + Zvezna pogodba med Jugoslavijo in. Češkoslovaško bo podaljšana, kakor vse kaže, v avgustu, ko se snideio v Karlovih varih Pašic, Ninčič in Beneš. ~r Konferenco Časnikarjev male antante so zaključili, v Karlovih varih. Sklenili so več važnih zaključkov o organizaciji informativne službe in o delovanju telefonskega. telegrafičnega in radiografič-nega prometa. Sklenili so, da se bodo podobne konference vršile cdslei dvakrat v letu. + Bivši šef madžarskega dopisnega urada, Echard. ki je vladni zastopnik v parlamentu, je zahteval v posebnem go- voru. nai vlada takoj ustaviizdajo>Az Esta«, »Magvar Orszaga«, »Fe.stl in »Vilaga«. ker nosno ti listi q krivdo za madžarsko revolucijo, ta predlog sprejeli v parlamentu. ta predlog sprejeu v j?° predlog pomenil zmago najhujse + Na kongresu ruskih monarhistov ^ Mad- Miinclinu so sklenili prestaviti centi um monarhistične akcije iz Nemčije na žarsko. „ , . or. 7a_ + Tekstilni delavci v Moskvi so za radi znižanja svo'jih mezd stopili v ... dnevno protestno stavko. Po rev je ta stavka največja. + Sovjetska vlada se je odiocna P> dati znamenite krone in dragulje mos skih knezov in čarov. Veščaki c_ . vrednost draguljev na 700 milijonov ljev v zlatu. ... . iz. +V angleški strojni industriji je* bruhnila kriza, ker so delavci zav zahtevo delodaialcev o znižanju m- • H- Znana socialistična pisaieUic* Lady Warwick v Londonu je pred h kem objavila plamteč poziv na^ 'j vseh civiliziranih držav, v katerem je pozvala k protestu proti nezasns ^ mu početju zamorskih čet v n®fnht,(,ia a; o .v skhcavaia zamorskih čet ozemlju. V tem pozivu se je -na članek v »Arbeiter Zeitungi«, Kl R, suje številne francoske bordele ^ skem ozemlju ter nasilstva _zain ^ vojakov nad nemškimi belimi z?onSke V odgovor na ta poziv, so poslale z- ^ članice vseh avstrijskih strank _?a jiva-Warwick pismo, v katerem se ji ^a-ljujejo za njen poziv z naslovoifl .em morske čete in bele žene«, v s speh odgovoru pravijo, da upajo na fa. objavila sodi” njenega poziva, ker ga je žavljanka antantne države. scu -f K poročilom o prisilnem raZ e, v velikanski rudarski stavki liki, kakor tudi o klevetah v kapital^j^i nem časopisju, ki skuša z vsemi s razcepiti vrste stavkujočih, pise po ški »Proletarec«: »Sedaj, ko m j.^. vseh krajih stavke, prihajajo <-io je, večinoma »prijatelji ljudstva«, ^^1. logi za prisilna razsodišča v ^»>5° Pod kapitalističnim sistemom P ^odo« taki zakoni uničenje unij. reliin konskega načrta, ki prepove , ^ prop*' agitacijo med delavci za sta > c!je giranje bojkota in propagand j ^ bo unije. Zanimiv predlog, ki naj Potre' sprejet, ker ga bogate dru'/be ^išči, 1^' bujejo. S sedanjimi zakoni, s « pod gislaturami in drugimi javnimi la}ilco njihovo kontrolo, imajo tudi s s0 bo stališče v boju proti delavstvu. ^ do- seveda spremenilo — toda ne ^rejneiV' kler se delavstvo samo ne1._,„n ljiid' Kajti da je tako kakor je, ie doP'1'] vednost^ k, st«, p r(\ t v enemu svojih člankov: »Ame stvo, ki vsled svoje nezavedno me«, [;i šča take razmere. »Chicago \ ^ se šteje za »največji svetovni .v^o de' I a nasil0° iavstvo ni za revolucijo, ne * jg^e niti za mirno, in vodstvo At &vetl\e lavske Federacije predstavlja^. jjst ^ delavstva, ameriSKega aeiavsiva .. •» - etS e pred kratkim pisal, da je G j, den služabnik kapitalizma. . pr® bo res. Ce bi bil, bi ne mogel w ^ jj sedtiik A. D. F. 41 let. In ^ to ostudna slika ameriškega {o: v organiziranega delavstva. £ Iavstvo, dokler je nezavedno^. w vedni službi k< ipitalizma, ^ fruge'11 proti njemu v stavkali m n PridobifvJT^f plač in P°dobl,e male ameriško i i1 maio P°menijo. Tako je r?im i v elaV.Stl°‘ 111 ker je tako’ mi- mu ip 1 fV0]1 Fcderaciji vodstvo, ki VDrelnf r°dn°’ ki ie odsev duše po-kakor xliaHameriskes:a deIavca- Odbori, članstvo s-° Xedno odsev večine drž?vi Hor^?nizacii» ali prebivalstva v Ea nm'p5tlrd,Vff ni zato Predsednik, ker ker J!I I^°;. j,udstvo ni hotelo> ampak, In 7nnpf • Ihtelo. Isto je z Gompersom. kaDit-Uicf ima.m° *u nauk: Ne napadanje trabirrf^ In Oompersa ter njegovih Sivt ,aippak vzgojevanje delav- sa?n.n. ,iS?°ia^zem Ram I30 prineslo dru- Ijudstvo tV°’ bo^e’ inteligentnejše Iieni'!i ^®er'kanski bankirji so priprav-nov h ?v°“ti Nemčiji posojilo 250 milijo-slaviir, r3ev DO 7 in 1Do1 Odstotkov. Jugo-£a mora dražje plačati. m vesti. te biv;la&sk* sanatorij. Kakor poročajo, ni Ur ,a bolniška blagajna, sedaj Okrož- rajevii Za .zavarovanje delavcev v Sa-ljen medil krasen, moderno oprem- riervnana^or!'' za Jetične, slabokrvne in 0 ieZUe V Kobiljdolu pri Sarajevem. ba u gotovo krasna ideja, ki jo bo tre-*ud' pr* nas- Seveda brez Venc}ae drzavne pomoči bo to težko. žava r,fn?ptramo, da se bo morala dr-to |e počiti tudi za take izdatke, ker Prvi vrsti tudi njen interes. ienio ?a;n3 ^as v trgovinah. Kakor ču-Marib^ e sr,erni-i trgovcev v Celju in šcitj dpiU sk^eni‘ na podlagi zakona o za-d°sedati-^VC^ev P°daIjšati delavni čas od v.*t. «v HI \ 11 l. wClo UU liana jn 8 na lir dnevno. Tudi Ljub-°staia> M°Sta,a mes*a seveda ne bodo za-DnA^!;* sin o odločni nasprotniki vsake- raZV).rovjSanja delavnega časa. in sicer iz ?"ani n' \.so tudi kapitalistom dobro ‘ahlj0 trgovcev bo svojo namero Jienci taiVrs:^ ^e bodo trgovski nastavke b0 a'^p zaspani kot so danes. Tudi tu V p°..azalo ali in kako so organizira-ki m i--‘n druffod jih je še mno-da bodo dosegli uspehe z Racijami. Dod strrT?rora^un do konca t. m. še ne bo avgu^j0, ‘)0 treba še iskati dvanajstino ^aina°vin‘, *mei! • "'U1 v drPavijani, potem pridejo V Df)iasniIo 'rneniI{- sicer pa ne. Toliko nalo bnL+ v?e> V Ljubljani smo zopet ,!^vet« V'dobili smo nov tednik: n dn usedaj izišlih številk posne-vo-iji 1 P?.e biti ta list na vsak način v svoi; ]anianov- Čeprav je nagla-Drvi številki, da smo Slovenci starokopittieži. ne mara, če sodimo po do-sedanii vsebini lista prav nič strokopit-nosti pobijati. Zdi se nam. da hoče list za-megleno in zaspano Ljubljano zibati v njenih sanjah. Le nogleite si n. pr. članek »Ljubljenec dvora in mesta«, aii pa v prvi številki sentimentalno »Ljubljansko zgodbo«, ki je s svojim sladkopikantnim duš-kom ravno dobra, da še bolj uspava ko-modnega Ljubljančana in ugodi njegovim nizkim poželenjem. Točnost je takemu zaspancu seveda tudi deveta brica. Tako piše n. pr., da ie bila dne 8. sept. 1620 poražena vojska kralja Friderika Pailackega na Beli gori. Kralja Friderika poznamo, pa tudi zgodovinarja Palackega. a obeh v eni osebi dosedaj še nismo poznali. »Svet« že ve. komu ie to namenjeno; naši ljudje itak malo čitaio, in če čitaio, pa obenem dremljejo. »Zvezdo« imamo, tudi na Dunaju imajo nekaj podobnih parkov: pa primerjajte ljudi, ki počivajo recimo v »Zvezdi« 7. onimi, ki počivajo v dunajskih parkih! Tam vse čita, pri nas le redko-kdo. 1 seveda, sanjati ie veliko lepše. Kdo bi si živce kvaril! Vino in kranjske klobase bodo še vseeno vedno dobre. Zat.o nam Bog dai še več takih »Svetov«, ki nas bodo zibali v še boli prijetno dremavico. Ce danes kdo zakolne na težke čase, bo že polagoma utihnil, iz kletve bodo le še malodušni zdihljaji in naposled bodo še žive zapeljali tja h Križu in jih Dokopali. Kaj hočemo več? Vino in kranjske klo-ba^bodo že drugim teknile: mogoče \\ ranglovcem, ki se počutijo v Ljubljani bolje nego doma tam ob Donu in Volgi. Potres, svetovna vojna, vse zaman j! Kaj bo moralo uriti nad Ljubljano, da jo bo predramilo? Celja* Socialistična pkadsmiia v Celju priredi dne 30. julija izlet v Hrastnik k razvitju rdečega prapora in ogledu ondotnih tovareji. Priiave za izlet sprejema sodrug Leskošek, Celje. Vodnikova ulica 3; isto-tarn se dobijo listki za polovično vožnjo iz Celja v Hrastnik. Izkaznice stanejo 14 dinarjev. ki so obenem vstopnice za vse prireditve v Hrastniku. MarSbo?. Dve narecibi mestnega magistrata. Zgodili^ so se slučaji, da razni obiskovalci gostiln ter kavarn po 10. ozir. 11. zvečer niso hoteli plačati ponočnjaški dinar, češ, da so ga že preje plačali v kakem drugem lokalu. Županstvo je sedaj razglasilo naredbo, da se mora ponočnjaški davek dati v vseh lokalih še enkrat, ne-glede na to, če je bil gost oreje kje drugje to storil, — Mnogo prttm-o ^ w- , bival magistrat zaradi prehitre vožnje j avtomobilov in motornih koles po mestu. Takšna hitra vožnja je povzročila že mnogo nesreč, radi nje se je dvigoval prah, ki škoduje zdravju ' jn se je krušilo zidovje hiš po ozkih ulicah. Zlasti so že mnogo škode napravili težki tovorni avtomobili, radi katerih so ceste ponekod že čsto pokvarjene. Županstvo je na te pritožbe razglasilo: 1. da je vožnja avtomobilov z železnimi obroči prepovedana in da jih morajo njihovi lastniki do 1. septembra opremiti z gumijevimi obroči", 2. da ne smejo na tovorne avtomobile naložiti preko 4000 kg teže; 3. da mora imeti vsak avto ob strani črno desko, na kateri je z belimi črkami zapisano ime in stanovanjc njegovega lastnika; 4. vozila smejo po mestu voziti kvečjemu z brzino 15 km, tovorni avti samo s 6 km, istotako vsa vozila ob deževnem in meglenem vremenu; 5. ceste, ki merijo manj kot S km na širino so za avtomobila* uromet prepovedane. USNJARSKA STROKA. (Poročilo o občnem zboru Podružnice čevljarjev v Ljubljani.) Redni občni zbor Ljubljanske podružnice čevliarskih delavcev se ie vršil dne 16. julija t. 1. v restavraciji pri »Zlatorogu«. — Predsednik Kutnjak poda svoje poročilo o dosedanjem delovanju podružnice. Iz poročila je bilo razvidno, da je podružnica tekom svojega kratkega obstoja dosecla lepe uspehe ter ie dobro napredovala. Poročilo ie bilo vzeto na znanje brez ugovora, kakor tudi tajniško poročilo. Iz blagajniškega poročila sodruga Menceia ie razvidno, da se podružnica lepo razvija in da se ie število članov v zadnjem času zelo pomnožilo, da to število vedno narašča V novi odbor so. bili izvoljeni člani večinoma iz starega odbora, kar znači, da ie članstvo zadovoljno z delovanjem prejšnjega odbora. Sodrug Jakomin, član centralnega odbora .ie poročal o delovanju našega Osrednjega odbo. ra. Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik strokovne komisije sodr. Mežna-rič,. ki nam ie obrazložil pomen delavske socialne zakonodaje in važnost socialuegii zavarovanja delavstva. Govoril ie tudi o nalogah delavskih zaupnikov kakor tudi o dolžnosti članov organizacije. Ob koncu zborovanja je pozval predsednik sodrug Kutnjak članstvo, nai se z vso vnemo oprime svoje organizacije, ker nas čaka še mnogo dela. Skrbeti moramo, da si izboljšamo prcložai. zlasti ker draginja vedno narašča. Člani nai izpolnjujejo točno svoje članske dolžnosti, da sc bo naše delo redno vršilo tudi v nadalje, ker le na ta način nam bo zagotovljen uspeh tudi v bodoče. V novem odboru so: Franc Kutnjak, predsednik; njegov namestnik Gliha I rane; tajnik: Matko Iavčar: namestnik: Plauss Franc; blagajnik: Atence i Ivan: namestnik: Zavrl Ivan; preglednika: Mi-la\ ec Jožef in Klanžar Ivan. Odborniki Zupančič Andrej. Jager Anton. Peklenik Jožef. Trupej Franc. Sedlar Jos;T2. Kranjc Avgust. Sodnik Andrej. članom vseh socialističnih organiza-cij v Ljubljani! Poživljamo člane vseh socialističnih organizacij, da N se polnoštevilno udeleže predavanja s. A. Cerkvenika »Abstinenca in socialistični svetovni nazor«, ki se bo vršilo v petek 2S. t. m. točno ob pol S. zvečer v magistralni dvorani. Predavanje bo za ljubljansko delavstvo nekaj popolnoma novega in bo pokazalo marsikaj zanimivega. Vsakomur bo dana prosta diskusija. Predavanje priredi ljubljanska podružnica »Svo-/ ^ = Vrednost denarja. 1 dolar velja 78.50 Din. 1 lira 3.65 Din, 100 avstrij.sk'h kron pa 30 par. V Curihu velja 100 naših kron 1.65 švicarskih frankov. — Vatikanski orožniki so se uprli. Ko so odrekli pokorščino, so to naznanili s klici: »Živio papež! Smrt poveljniku!« Prišla je švicarska garda in razorožila upornike. To ie prva vest iz Vatikana. Druga vest iz tega spomina teme se glasi! da ie »sveti« oče prepovedal vernikom vsega sveta čitati dela. ki jih je dal človeštvu eden naivečiih živečih pisateljev, in filozofov, veliki borec za trpečo maso. Anatole France. Precej njegovih del je prevedenih tudi na slovenski jezik, druga se prevajajo. Slovencem ie Anatole France znan in znan ie vsc-mn svetu, katoličanom in nekatoličanom. Papeževa prepoved- ki ie napravila v Franciji mnogo bur-ie, bo pripomogla, da bodo imsla Francev,1 dela dvajset milijonov novih čitateiiev i rt s tein novih slušateljev resnice in pravice. Ko beremo o takih prepovedih, sc ie dobro povrniti v čase — ne še prav dolso nazaj — ko je cerkev sežigala na grma-. učenjake in iznajditelje * ker se ni strinjala z njihovimi iznajdbami na polju znanosti, ker je smatrala nove znajdbe za žaljenje Stvarnika. Ampak znanost je šla naprej vkljub grmadam, natezalnicam, inkviziciji, preganjanjem in drugim nepoois-ljivim mučenjem, ki jih je izvajala edino zveličavna cerkev. Papeži, kardinali in stcoije. ki so uprizarjali morije in potlače-vali znanost, so danes v širši zgodovini pozabljeni. Nosilci luči. znanosti in civilizacije žive. Grmade jih niso mode uničiti. — S konvencije angleške delavske stranke (Labour Party). Koncem junija t. 1. se je vršila v Edinburghu, Anglija, Konvencija britske Labour Party, ki je federativna stranka' angleškega delavstva. Med važnimi vprašanji je bila na dnevnem redu tudi aplikacija angleške *comunistične stranke za pridruženje k Labour Party. Kot smo že poročali, je predkonvenčni odsek priporočil konvenciji, naj aplikacijo zavrže, ker ni verjeti obljubam komunistov, da se bodo ravnali po ustavi in pravilih Delavske stranke, ker jim to zabranjuje komunistična taktika razdvajanja in ruvarjenja. Ko je prišla zadeva pridruženja na konvencijo, je bilo po vsestranski debati oddanih proti pridruženju komunistične k Delavski stranki 3,086.000 glasov in za pridruženje samo 261.000 glasov. S tern je aplikacija komunistične stranke za pridruženje ponovno odklonjena. Delegat je glasujejo na podlagi števila članstva, ki ga zastopajo. Na zadnji konvenciji Labour Party je bila aplikacija komunistov za pridruženje zavrnjena s 4,100.000 glasovi, za pridruženje pa je bilo oddanih 400.000 glasov. Oddanih je bilo torej za obe strani več giasov kakor na letošnji konvenciji. Nasprotniki aplikacije so dokazovali, da je komunistična stranka duševna sužnja Moskve in tretje Internacionale, angleško delavstvo pa ni navajeno sprejemati diktatov od niko-oer. Zadnjič je bila zavržena aplikacija komunistov meseca januarja od ekseku-tive Delavske stranke z motivacijo, da konstitucija komunistične stranke zabranjuje. da bi mogla postati lojalna skupina v federativni Delavski stranki. Tisti, ki so argumentirali za sprejem komunistov v Delavsko stranko, so naglašali, da ima angleško delavstvo priliko s činom sprejema pokazati tolerantnost in voljo delati z vsemi skupinami v delavskem gibanju. Iz poročila konvencije posnemamo, da ima Labour Party sedaj štiri milijone članov. Zadnje leto jih je imela 4,359.807. Nazadovanje je pripisati brezposelnosti in splošni industrialni depresiji. Konvencije se je udeležilo 800 delegatov. Iz drugih poročil posnemamo, da je stranka v vseh drugih ozirih napredovala in se ji bliža doba, ko bo dobila vlado Anglije v svoje roke. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: Anton Podbevšek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporab Ijajo že 25 let prijetno dišeči Feller-iev „Elsaf nog in celega telega. Je nmog močnejši in delujoč: nego cosko žganje in najbolje sre te vrste. Tisoče priznanja motom in poStnino za vsakog 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica . . • • * Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 spec. steklenice 24 , , 8 , 36 , , 12 , POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. 300 K 570 K 800 K denaf naprej pošlje, dobi še popust v n*ravL . — 8 K In 12 • PRDIOT: Elsa obliž za kurja očesa Elsa mentolni klinčič 16 K; Elsa posip0 ^ 12 K; Pravo Elsa ribje olje 8 »K; Elsa T^^idroir8' 48 K; Elsa kolonska voda 00 K; Elsa a 48 K; 60 K; Glycerin 16 K in 60 K; Lysoli Lyso»or strflp Kineski čaj 4 K; EUa mrčesni prašek 1 ^ za podgane in miši po 16 K m tfA evgen v. feller, lekarnar, stubi mlele don|a Elsafcrg št. 35S WW~ Najfvečia izbira razllinih pletenin, majic, nogavic pri tvrdki in rokavic A. 6 E. Skabame Ljubljana, Mesini S/g št. 10. STAMPIUp KNT. ČERNETA 1JUB1JJA1VA Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko TONE MALGAJ stavbeni in poiM Dttn in lir Kolodvorska ulica it. 6 - Prvovrstna —— s as PUCH-KOLESA pnevmatike in vse potrebščine kupite najceneje pri tvrdki specialna trgovina Šivalnih strojev in koles :— ss 1 ■ :t'== Ljubljana, Sodna ulica št. 7, leni. m-*** , gumijevi predmeti si ® na drobna in dabo Glavno zastopstvo ^ gumijevih ob^®VtoVarDe vorne automobile io0. Walter Martiny, lor Hydravlična sti??c^*obrO' montiranje gumijevih o cev v centrali, ** Rimska cesta v hlag8 podjetje za P^®Vvee kraje, CEHISALA: Ljubljana. Rinka testa 1. Telefon St. 588. 10 tovornih automo Podružnice: d Ljubljana, Maribor, Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, Knez an tel. št. 470. tel. st. 133. ^lC& ' - SelniSka glavnica ia glav ',000.000. K 50 .R**erva okroglo K 45,000.000-—. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti • ugodnemu obrestovanju. Prodaja srečk rasredne loterija. Kupuje in prodaja vse vrata vrednostnih papirjev, financira orarične dobave in dovoljuje — vsakovrstne kredite. — Brzojavni naslov: Banka. Telefon št. 261 * v Ljubljani. - Podružnice: v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuju in Bre Žicafc*