Štev. 1.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1919.
Leto XXXIV.
DOMOLJUB
Ameriko in druge tuje države K 14'—.) — Posamezne številke se prodajajo po
30 vinarjev. ...............................
L30 vi
Kaj pa Cerkev v Jugoslaviji?
Poleti ali na jesen bodo volitve v kon-tituanto. Vse stranke sc že pripravljajo ranje. Tc volitve bodo namreč silno važne. Konstituanta bo velika narodna skupščina, "brana iz zastopnikov Slovencev, Hrvatov n Srbov, ki bo končno določila, kakšna bodi Jugoslavija. Konstituanta bo določila, alj naj se vlada vsa država samo iz Bel-firada, ali naj imajo Slovenci, Hrvati in Srbi vsak svojo samovlado in samoupravo in naj bi bila v Belgradu samo osrednja vlada. Odločila bo, kakšno bodi naše šolstvo. Nekateri hočejo, da bodi šola po celi državi enotna, drugi pravijo, da bi to nikakor ne bilo pametno, češ, drugačne so razmere na kmetih, drugačne v mestih; drugačne pri nas, drugačne drugod. Konstituanta bo določila poleg mnogih drugih reči tudi razmere med jugoslovansko državo in Cerkvijo.
Za nas katoličane je zlasti to vprašanje silno pomembno. Mnogim ljudem ni nič več za vero in krščansko življenje, mnogi Cerkev in vero naravnost sovražijo. Vsi ti se bodo združili s tistimi strankami, Iti zahtevajo, naj se Cerkev loči od države.
Kaj se to pravi? Če jih poslušate, vam bodo vso reč takole razložili; V Jugoslaviji :>i»do razne vere: katoliška, pravoslavna in nohamedanska. Zato država ne more biti ne taka ne taka. Njej morajo biti vse vere enake. To se pa najlažje doseže, če se država za verske stvari sploh ne briga. Za vero naj skrbe verske družbe, za katoliško katoliška Cerkev, za pravoslavno pravoslavna in tako dalje. Tako bodo cerkve tudi najbolj svobodne. Kaj bi se država vtikala v cerkvene stvari, ki jih ne razume? Država se brigaj za svoje reči, Cerkev pa za svoje! Dozdaj se je država v vse vtikala: nobenega župnika ni mogel škof nastaviti, da ne bi bila vlada po žandarjih vpraševala, kakšen je, aH je kdaj kaj zabavljal čez kakega biriča ali vladnega moža, ali kaj takega. Kam to gre? Ali je kdo za župnika ali ne, to naj škof presodi, ki naj vpraša ljudstvo, ne pa biričev. Ali ni res tako? Torej, kar mi zahtevamo, je ločitev Cerkve in države, ločitev cerkvenih in državnih poslov.
Tako vam bodo govorili. To pa ni vsa resnica; še pol je ni. Za tako ločitev smo tudi mi katoličani. Mi ne moremo zahtevati od Jugoslavije, naj bo v«a katoliška,
SLOVENSKEMU LJUDSTVU : V POUK IN ZABAVO :
ko ni. Mi tudi ne moremo zahtevati, da bi država samo nas katoličane in našo katoliško Cerkev priznavala, drugih pa ne. V Jugoslaviji bo dosti toliko ali šc več pravoslavnih kristjanov kot pa katoliških, zato moremo zahtevati zase le enake pravice, pa svobodo. Tudi mi zahtevamo svobodo Cerkve. Država naj se ne vtika v stvari, ki so zgolj verske in cerkvene. Do sem se torej ujemamo. V vsem pa ne. Posebno pa ne v tem, kar vam bodo ti ljudje zamolčali.
Država naj se ne briga za vero in Cerkev, pravijo. To je pa že nekaj drugega. Država nai se ne vtikaj v cerkvene stvari, da, ampak brigati se že mora za vero in Cerkev. Državi ne more biti vse eno, če se morda širi po državi samo brezverstvo. Brezverstvo bo počasi zamorilo tudi poštenje in brez poštenja država ne bo srečna. Vsaka vera je boljša kot pa nobena. Kdor veruje v Boga in božjo pravico, pa naj bo tudi mohamedanec, ta bo zanesljivejši državljan, kot pa brezverec, ki mu je človek žival brez duše in brez vesti. O, država bi se morala prav zelo brigati, da bi bili državljani pošteni, krepostni, verni! Prav zato bi morala skrbno čuvati svobodo verskih družb. Ne se vtikati v verske stvari, pač pa skrbeti za to, da bi mogla katoliška ali tudi pravoslavna Cerkev uspešno gojiti in negovati versko in krepostno življenje.
Prav tega pa ti ljudje nočejo. Tem ljudem mrzi vse, kar jih spominja na čednost, na večnost, na Boga, zato bi vse to radi zatrli. O svobodi govore, mislijo pa le svojo svobodo. Vse naj bi bilo v državi tako urejeno, da bi jih nič ne spominjalo na Boga in božje zapovedi. In to imenujejo ločitev Cerkve in države.
Omenimo zlasti dvoje.
Prvo: Katoliški Cerkvi je družina nekaj svetega. Družina vzgaja otroke za Boga in večnost. Srečni naj bi bili na svetu, a srečni tudi po smrti v večnosti. Zato je Kristus krščanski zakon posvetil. Zakon je zakrament. Tem ljudem pa to ni všeč. Krščanski zakon nalaga tudi resne dolžnosti, ti bi pa radi bili svobodni, svobodno uživali življenje brez misli na Boga, brez misli na dušo. Zato zahtevajo, naj se država nič ne brigaj za zakrament sv. zakona, ampak naj kar sama po svoje uredi zakonske razmere: dovoli naj kar po svoje raz-poroko, da se tisti, ki hočejo, brez ozira na božje zapovedi, lahko ločijo in zopet ženijo in može, če tudi Cerkev pravi, da je to skrunjenje krščanskega zakona. To imenujejo ločitev Cerkve in države. Državi naj ne bo nič mar, kaj uči Cerkev, država naj
SpUl in dopisi se poil-Ijajo : Uredništvu „Do-m o 1 j u b a ", LJubljana,
Kopitarjeva ulica. — Naročnina, reklamacije ln to-seratl pa: Upraroiitvu ,, D o m o 1 j u b a", u«........ Ljubljana, Kopitarjeva alica, 1
hodi svobodno po svojih potih; kaj Bog, kaj Cerkev, za to naj se nič ne briga. Ustreže naj brezvercem, za druge ji nič mar!
Mi pa pravimo: Država naj se ne vtikaj v krščanski zakon! Toda država naj se ludi ne vede, kakor da krščanskega zakona ni, ampak naj krščanski zakon prizna in sprejme, kakor ga je postavil Kristus in ga čuva sveta Cerkev! To bo prava ločitev, ločitev tega, kar je posvetnega, državnega, ter tega, kar je božjega in cerkvenega.
Drugo: „ Katoliška Cerkev priporoča staršem posebno, naj skrbe za dobre šo-I e. Namen šole ni samo ta, da poda otrokom nekaj znanja in vednosti,, temveč tudi, da jih nadalje vzgaja. Šola mora dopolnjevati delo staršev. Zopet pa dobra vzgoja krščanskih otrok nI mogoča brez krščanskega verstva. Zato se v krščanskih šolah poučuje" krščanski nauk, tudi učitelji morajo biti krščanski, in v šoli je znamenje sv. križa, da spominja učitelje in-otroke krščan. vzgoje. Brezvercem je zoprn križ in krščanstvo in krščanska vzgoja. Zato zahtevajo prav posebno, da sc mora odpraviti iz šol križ in krščanski nauk, in iz beril ter pouka vse, kar spominja na Boga in vero. Da se itstreže»brezvercein, naj bodo torej vse šole brezverske. To jim je ločitev Cerkve in drž ive. Vpr, šamo pa: ali so samo oni v državi, da mora ravno njim vse služiti, brez ozira na vse druge? samo zanje naj bo svoboda, vsi drugi naj se odpovedo svoji svobodi in svojim pravicam? Ali -je to' demokratična svoboda? Krščansko ljudstvo sme in mora zahtevati krščanske šole in take šole mu gredo po božjih in človeških pravicah! Ali naj krščansko ljiidstvo vzdržuje državne brezverske šole, poleg tega naj pa zida še svoje krščanske, kakor morajo delati katoličani po državah, koder se je izvršila taka ločitev Cerkve od države? Toi-ej katoličani naj plačujejo radi nekaterih brezvercev dvojne davke, zase, pa šc zanje?
To je, kar brezverci zamolčujejo, ko govore o ločitvi Cerkve in države. Govore o svobodi, za katero ?mo vsi, rfiolče pa o tem, za kar katoličani biti ne moremo in ne smemo.
Seveda imajo brezverci z ločitvijo še druge skrite načrte. Že govore na primer, da naj se cerkvena posestva razdele. Naši škofje so že glasno povedali, da niso zoper to, če se le da cerkvam primerna odškodnina. Sami so se že obrnili na sv. Očeta, da bi se stvar prav uredila. Brezverci pa imajo drugačen načrt. Najprvo naj bi se
cerkvena posestva razdelila, kajpada brez odškodnine. Potem naj b. se pa izvedla lo-čitev Cerkve od države, to je. država naj bi odrekla Cerkvi vsako podporo (za vzdr
iavanje semenišč, bogoslovnih šol, cerkva, duhovnikov). Tako bi moralo krščansko
|:usMvo vse samo vzdržavati, brezverci bi c nm oa pesmehovali in vabili lahkomi-,c . I češ ali ste neumni, ko plačujete, ! iiiim, mi smo prosti vse!) teli dani > ' er ne potrebujemo ne duhovnikov 'ic . va! Mi pa mislimo, krščanstvo ima že li ! o pomena za državo, da država sa-,im v c 11 in vsem dobro stori, če podpira .ršcanske naprave. Čc pravijo brezverci: ali bomo m plačevali davke za krščanske :erkve, ki iih ne maramo, naj le pomislijo, koliko davkov mora plačevati krščansko ■ ljudstvo za razne stvari, ki iih tudi nc ma- ! ra' Enaka pravica za vse'
\li smo torej za svobodo Cerkve, nismo pa za ločitev Cerkve in države, kakor to novodobni brezverci umevajo. To bi se dejalo biti za svobodo vseh, samo svobodo In pravice Cerkve nai bi država svobodno (faz;la in teptala. Ne, tako pa nel Živela svobi c'a \ svobodni Jugoslaviji, svoboda vsem svoboda tudi Cerkvi!
Naročajte »Domoljuba"! Slane 10 ion, 50 izvodov pod skupil m zavitkom pa po 8 kron!
Pravoslavje.
Slovenci smo tako srečni, da smo rersko edini; vsi smo ene vere, vsi smo katoličani Fudi nekdanja Avstrija je bila versko precej edina; prebivalci Avstrije so bili \ veliki večini katoličani, vsaj po krstnih knjigah,
V novi Jugoslaviji nismo več tako *rečni. Katoličani so v manjšini; pravoslavni Srb: imajo večino. Marsikaterega Slovenca je lo nekoliko plašilo, da se ni mogel navduševati za Jugoslavijo, češ da za katoličane v Jugoslaviji ne bo dobro. A čudno je, d;, ravno naši katoliški politični in verski voditelji, dr, Krek, škof Jeglič, Mahnič i. dr. niso videl, varnosti. Ž? samo to nam je poroštvo, >-_ verska nevarnost ni tako velika, kakor si mislijo nekateri omejeni, neizobraženi in boieči ljudje.
Najprej moramo pribiti, da je bila misel jugoslovanske narodne in državne edinosti tako silna in zmagovita, da se ji pameten človek ni mogel več upirati A prav ta zmagovita misel narodnega in državnega edinstva je tudi vzrok, da verska nevarnost za nas ni tako velika.
Kaj pa je pravoslavje? Pravoslavni se imenujejo tisti vzhodni kristjani, ki so se v 11. stoletju ločili od katoliške Cerkve, Poglavitni vzroki cerkvenega razkola so bili politični m narodni; politična in narodna nasprotja, nesporazumljenja in predsodki so skopali prepad med vzhodnim in zahodnim krščanstvom. Vzhodno pravoslavje se je nekdaj opiralo na moč grških bizantinskih cesarjev ter starih srbskih in bolgarskih vladarjev; pod turškim jarmom so se grški oatriarhi zvezali s turško državo V Zadnjih stoletjih je bila ruska absolutistična
carska država glavna opora pravosIav,a. V ustavnih demokraličnih državah pravoslavje nima več posebne zaslombe. _ Zato pravoslavje v novi dobi ne bo vec tako močno in bojevito kakor je bilo nekdaj.
Srbsko pravoslavje jc pod turškim jarmom in v novi srbski državi zelo opešalo. Vzdrževalo se je le vsled tesne zveze z narodno mislijo: Srb in pravoslaven to je bilo isto.
V Jugoslaviji pa se bo omajala tudi narodna opora pravoslavja. V Jugoslaviji zmaguje misel, da so Slovenci, Srbi in Hrvati en narod: zlasti pa zmaguje slara, včasih pozabljena resnica, da so Srbi in Hrvati en narod. Torej pravoslavje in narodnost ni več v taki zvezi kakor nekdaj. Davni predsodki se podirajo, prepad med pravoslavnimi in katoličani se zmanjšuje. S tem je torej oslabljena moi enostranskega pravoslavja, v kolikor se jc opiralo na narodno omejenost.
Ali je torej Jugoslavija nevarna katoliški veri? Nikakor ne. Marveč še celo koristna. Škof .Mahnič. prvoboriteli katoliške misli med Slovenci in Hrvati, je lansko leto objavil več člankov, v katerih navdušeno dokazuje, da je Jugoslavija zelo ugodna za napredek katoliške vere.
Katoliška vera je vesoljna, za vse narode. Ravno med svetovno vojsko je katoliška Cerkev pod modrim vodstvom papeža Benedikta XV, sijajno dokazala svojo miroljubno vesoljnost, ki z enako ljubeznijo objema vse narode in jih kliče v svoje naročje. Katoliška vesoljnost je /.budila pozornost tudi med pravoslavnimi in protestanti.
Nikar se torej ne bojimo, da bo katoliška vera v Jugoslaviji kai oslabljena. Res je. da moramo bili čuječi, zavedni in edini. A naša nevarnost ni pravoslavje, marveč mednarodno svobodomiselstvo. ki bo pa v nemški Avstriji in v Nemčiji še nevarnejše in močnejše kakor v Jugoslaviji. A svobodni zrak v Jugoslaviji ter sosedstvo s pravoslavjem nam ni nevarno, ampak še v marsikaterem ozirti koristno.
V Jugoslaviji torej ne bo oslabljena katoliška vera. Prej bo oslabljeno pravoslavje, namreč tisto pravoslavje. ki se je opiralo na narodna nasprotja in na verske predsodke. Zavedajmo se, da je krščanska vera — vera ljubezni in velikodušnosti. ne pa vera sovraštva in ozkosrčne omejenosti!
Naša rodna gruda v nevarnosti.
Italijani sede trdno na naši zemlji. Uredili so se tako, kot bi jim ne bilo treba teh krajev nikdar več zapustili. Mejo proti jugoslovanski zemlji so tako zastražili, kot bi bila med nami in njimi že vojna. Postavili so n. pr. pri Kakeku mejnik z napisom »Conline d'Ita-ha- - meja Italije, kot bi zasedli našo domovino za večno, ne pa le začasno v smislu določb premirja. Sele mirovni konrfres, ki se pri-
domovine*8*0' končno odločil o usodi naše
*!•«	ieJ.as5,0' da hočejo naše ljudi s
»."''Ml Raz naše s,ovenske šole, ne s kom Goriškem, ampak tudi na Notranj-
dornesmi	s'0Ven?ke naPisc in i'h »«-
sl7o it» ii J!uk?'-,V v	so razobesili
sliko italijanske^ kralja. Na posameznih me-
stih so že uvedli nu naših ljudskih šolah naše ljudi pouk v italijanščini. Z novim letom
f>a prično poučevati italijanščino v naših ah popolnoma po načrtu. Tako smo izpostavljeni Slovenci nasilnemu potujčevanju in «kr> bi ostali pod Italijani, bi bili ruvnotak,, sani smrti in to v najkrajšem času. kot so nr,-ši bratje beneški Slovenci. Saj poznamo ittttr -lansko nasilstvo že od tedaj, ko je bil Kobarid čisto slovaški trg, kjer ni nobenega Italijana zaseden od Italijanov. Tu so popolnoma «><1 pravili slovenščino v šoli in uradih, odstavili slovenske učitelje ter jih nadomestili z laški mi. Naglašali so pogostokrat, da hočejo iu bo. do v najkrajšem času iz slovenskega .rga n» pravili čisto italijansko misleče in govoreč« Kraje. Taka usoda čakH naše ljudi, če bi ostali pod Italijani. Ko bi bilo tu enkrat poitalijan-čcajc izvršeno, potem bi bili drugi zaseotr.l kraji v vedni nevarnosti. Italijan nam vdre lahko vsak dan s silo v naše kraje in n^s, Slovenia bi imela pred vrati svojega osr';« smrtnega sovražnika.
Na Koroškem in na severu pa imamo drugega Italijanom podobnega sovražnika. Nemca, ki se brati danes z Italijanom ter nas.opa o*; silno proti našim ljudem, tako da nismo varui ne življena. ne imetja. Saj vemo, da vran,, vrani oči ne izkljuje In vemo, da takrat, ko so si stali Nemci in Italijani v najhuj šem boju drug proti drugemu, jih je vcndai družila skupna vez: skupno sovraštvo proti Slovencem. Dobro se še spominjamo, kako ob začetku vojske v Gorici in Trs u Italijan: demonstrirali skupno z Nemci proti Slovencem ter kričali: - Abasso i sciavil« (del s ščavi) Kako so na najpodlejši način oviali Slovcnc nemškim oblastem in tako pomnožili Irpljc naših slovenskih I;udi. Še nismo pozabili, ka>: > so Nemci pred vojno pri vsakih državnozboi skih volitvah glasovali za najhujše laške trt-dentiste. V Trstu in Gorici so od takih prili kah vedno viseli nemški lepaki, ki so pozivali Nemce, naj volijo z Italijani, da ne zmagi skupni sovražnik: Slovenec. Kot protiuslugo Ncmccm za zavezništvo so sprejeli v Goric tudi dva Nemca v občinski svet, o Slovenci^ niso hoteli niti slišati, vkljub temu. da ie bila v Gorici Ic majhna družba nemških priteper cev.
A danes govore in pišejo javno Nema kakor Italijani, da se morajo po vojni združiti proti Jugoslovanom. Vse nemško časopisje po navl a dan na dan potrebo te zveze in sc laska Italijanom. In ta nemško-italijanska pri
{'aznost je našla dobrohotni odmev v vsej itn ijanski javnos.i, v vsem laškem časopisju Bivši častniki nemške narodnosti uživajo p«'1 Itali ani popolno svobodo, jugoslovanski čs«f niki in vojaki pa morajo trpeti najhujša nasil stva. Zapirajo in internirajo jih kol najhiijšt zločince. Tudi srbskim vojakom Italijani nt prizanašajo, kljub temu, da so sc bojevali v njihovih vrstah rama ob rami. Za uradni!: nemške narrdnosti izdajajo Italijani razt?lfc'< v nemškem jeziku, za Slovence pa poznajo }>; italijanščino. Iz Notranjskega nam prihajajo poročila, da scka'o Italijani les v gozdovih naših ljudi popolnoma brezobzirno, sekajo ccl<> sadno drevje v vrtovih, trgajo deske od plotov in jih sežigajo. Nemški knez Windischgrat/ ki poseduje na Notranjskem ogromno površini gozda — nad 25.000 ha — pa uživa pri Itah janib vso prijaznost. Njegovi gozdovi so popolnoma zastraženi od ItaTiianov; Bog obvaruj, da bi posekali tam le eno drevo. Vso težo nai trpijo le naši mali slovenski posestniki. Ja*1' '
1'e, da obsto'i med nemškim grofom in ff»ed talijani tajna zveza.
Trinajst stoletij je branila naša Goriška pohod Nemcev proti sinji Adiiii. Nemci so delali z vsemi silami, da bi zgradili tu trden nem ški most in bi nam ugrabili last naših očetov katero smo cdkupili s trpljenjem s svojo srenj" krvjo. Toda njihov namen se jim ni posre.u Obvarovali smo skupni jugoslovanski domovnu najvažne ši in najzavednejši del naše slovensk' zemlje. Sedaj pa prihaja zemlje lačni ItalH«^ podaja Nemcu roko in ga vabi preko naše«' ozemlja v skupen boj proti Slovencem. Ja«"" je, da je ta nemško-italijanska zveza nevarna za ravnovesje v Evropi in bi utegnila provročiti v bodočnosti še slrašnejši svetovni pow-
!1 >•
Štev. 1
Wilsoii, glasnik svobode, pravičnosti in demokracije, je te dni prispel v Evropo, da se udeleži mirovnega kongresa. Ime) je razgovor i ^jtaliianskim zunanjim ministrom Sonninom ieji skušal vplivati na Italijane, uaj vendar upuetc nasilen pohod proti nam. Toda Sonni-n«hoče nasilstev, oprijemlje se krčevito krivične londonske pogodbe ter noče pustili niti hpfčka slovenske zemlje, katero so zasedli Italijani. Med Wilsonom in med Sonninom ie prišlo do spora in radi tega je odložil veliki glasnik svobode, Wilson, svoj obisk v Italiji. Italijansko časopisje, ki je vedno govorilo o svcbodoljubnosti in pravičnosti ter ljubezni do malih in zatiranih narodov, pa kaže danes svojo pravo barvo. Uradni in neuradni listi napadajo odkrito Wilsona, ker hoče svobodo za vse narode in je proti vsaki nasilnosti. Mirovni kongres se bo pričel v januarju, trajal ba dolgo in vemo, da se bo tu odločila usoda našega naroda.
Naša gruda jc v nevarnosti. Treba je pred vsem, da sam: zberemo vse moči, vse sile, da skupno in edino nastopimo proti tujcu. Toliko let so najboljši naši iantje krvaveli za tujca, sgdaj pa, ko se gre za naše koristi, za našo rfetoiljo, naj pa bedo popolnoma brezbrižni in se ne zmenijo za klic domovine? To bi bilo •fefhnjše izdajstvo narodnih koristi. Le še en korak imamo do svobode, sclnce svobode ni Več daleč, samo če se bodo vsi naši l'udje zavedali, da so sinovi slovenske domovine. Č e S to o že umirali za tujca, ki se je b* je val proti nam, naj pa sedaj ostanemo doma za pečjo,_ ko je naša rodna gruda, imetje in življenje naših ljudi v nevarnosti.
Kateri izmed naših sinov bi sprejel to težko odgovornost na sveja ramena?
Tedenske novice.
Drobne politične vesli.
Ljubljanska narodna vlada SHS je odstopila. Ker se je sestavilo nr.belgradu skupno ministrstvo, ki |e prevze.o mnotto poslov naše narodne vlade (iinance, železnice in pošto, socialno skrb, trgovino, pre-hrauo in narodno obrambo) in zato ta poverje-ništva odpadejo, je narodna vlada v celoti odstopila in se bo sedaj znova sestavila brez teh poverjeništev.
,,, Jugoslovanski odposlanci pri ipirftvai Konferenci bodo Pasič (Srb), dr. Trum-bio (ilrvat), dr. Žolger (Slovenec) in dr. Ves-nŠč, bivši srbski poslanik v Parizu. ,, Slovenci ne smejo zgubiti niti pedi slovenske zemlje. Regent Aleksander jc sprejel v avdienci zastopnika Trata dr. Čoka. Avdienca je trajala nad eno tirp in četrt. Aleksander se je zelo zanimal za raaaere v Trstu ter je prosil Čoka, naj sporoči tržaškim Slovencem njegov pozdrav in pove, da Srbija ne bo dopustila, da bi Slovenci izgubili le ped slovenske zemlje.
Ital. socialistična stranka odklanja priklopitev jugoslovanskega ozemlja jlteifi, ker bo to kal novih vojska.
Krvnoželjni koroški Nemci. Koroška vlada je naznanila ljubljanski, da Jugoslaviji do sklepa miru ne priznava nič Koroške razen občine Jezero. In sedaj prodirajo nemške čete proti slovenskim krajem na Koroškem, naše čete, ker so slabotne, se umikajo. Slovensko prebivalstvo ima sedaj na Koroškem veliko pretrpeti Slovenske duhovnike zapirajo in jih mučijo. Nemške čete i udi ropajo. Zadnji čas je, da naše čete rešijo sioVenske trpine na Koroškem teh muk. Seveda, ko bi imeli mi kaj čet... S samimi protesti pa nemške druhali ne bomo izgnali.
Zadnje zborovanje srbske skupščine se je vršilo 24. decembra L 1. Sprejet je bil predlog o ujedinjenju Jugoslovanov. S tem le Srbija prenehala biti, na njeno mesto je sto-pjUa Jugoslavija.
Državno veče, kibo imelo 250 poslancev, se bo sešlo čez mesec dnL Državno veče bo do konštiiuante, ki jo bo izvolilo ljudstvo, nadomeščalo državni zbor. Volitve t kon- ,
štituanto se bodo izvršile vsaj tekom 6 mesecev po sklepu miru.
Koroška — republika? Nemški Korošci agitirajo po časopisih, da naj postane Koroška samostojna republika. No, nazadnje bo vsaka vas republika!
Predsednik čehoslovaške republike dr. Masaryk se je po 4 letnem pregnanstvu pripela! v domovino, cehi so ga s silnim navdušenjem sprejeli. Pred nar, skupščino je dr. Masaryk podal zaobljubo, da bo vedno deloval za blaginjo republike in da bo spoštoval zakone.
Brezuspešni protesti. Mažari sklicujejo protestne shode proti razdelitvi ogrskega ozemlja. Pa ne pomaga. Čehi, Rumuni in Srbi pritiskajo od treh strani in obroč okrog Ogrske se vedno bolj zožuje.
Italija zahteva 100 miljard vojne odškodnine. Poročila iz Rima pravijo, da bo zahtevala Italija od bivše Av-stro-Ugrske razven ozemlja še tudi 100 miljard vojne odškodnine.
Domače novice.
Naročajte »D o m o 1 j u b a«, ki je sedaj najooij po.iuuen siovenski list. Radi draginje siane 10 kron na leto, če pa se jih naroči 50 pod skupnim ovitKom, stane 8 kron.
Naš listek. V letošnjem letniku bomo še nadaljevali povest »Junakinja iz Stajra« in pridejo sedaj najzanimivejša poglavja na vrsto: Hendelnov boj zoper kugo, ki jo ubranita v resnici Šteiana in Albert s svojo junaško požrtvovalnostjo; Hendel divja zoper Stetano, sin Henrik se pa zaljubi v Šletano; v očetu se borita srd in ljubezen do sina, ki zopet omahuje med očetom in Šteiano itd. Za nove naročnike bo v 4. številki tega letnika povedana vsa vsebina lanskega letnika, tako da bodo letos tudi novi naročniki brali to zanimivo povest. — Poleg tega listka bomo skrbe.i, da bo po možnosti priobčen vedno tudi kak krajši. _
Naša državna zastava in državni grb. Ministrski svet v Belgradu je sklenil, da bodi državna jugoslovanska zastava modro-belo-rdeča. Seveda poleg tega še vedno lahko ohranimo in izobešamo siovensko belo-modro-rdečo. Državni grb je beli dvogla-vi orel.
Srbski bataljon se je pripeljal v nedeljo dne 22. decembra 1. 1. v Ljubljano. Na kolodvoru sta ga pozdravila vladni predsednik Pogačnik in mestni zastopnik dr. Triller. Na pozdrav je odgovoril srbski podpolkovnik Milan Pribičevič.
Dr. Korošec, jugoslovanski ministrski podpredsednik, se mudi sedaj v Ljubljani.
Pravoslavje. Prav zanimiv in poljuden pouk o pravoslavju se nahaja v »Apostolskem molitveniku«; ta moliivenik obsega razen zanimivega pouka tudi vse navadne molitve. Vmes je mnogo lepih, novih molitev iz slovanskega bogoslužja. Dobiva se v Katoliški bukvami in v prodajalni K. T. D. (Ničman).
Misijonski koledar. Misijonskemu koledarju smo znižali ceno na 2 K, in sicer iz raznih tehtnih vzrokov. S tem je torej popravljen iačun, ki je priložen posameznim zavitkom. Upamo, da smo s tem zelo olajšali agitacijsko delo vsem našim prijateljem. — Misijonska zveza.
Za slepce. Pri »Komisiji za vračajoče se vojnike se je ustanovil poseben odsek za slepce, ki bo skrbel za to, da se slepci priuče kakemu primernemu delu, s katerim bi si deloma služili kruha, deloma si krajšali dolgčas. Sedaj se izobražuje v tem kuratoriju 20 slepih vojakov. Ker pa jih je po deželi še mnogo raztresenih, se prosi, da jih domači pošljejo v ta zavod, kjer imajo priliko čemur se priučiti.
Umobolne iz Štajerske, Koroške in Piimorske, pripeljejo spremljevalci večinoma neposredno v deželno blaznico na Studenec, in sicer največkrat brez potrebnih dokumentov. To postopanje ni pravilno in zavod bi v smislu predpisov bolnika lahko odklonil. V pojasnilo bodi občinstvu povedano, da |e treba vse bot-nike, toraj tudi umobolne, zgjasiti najprej ▼ sprejemnem uradu deželne bolnice v Ljubljani; za sprejem umobolnih t deželno blaznico pa je poleg tega še potrebno zdravniško spričevalo od uradnega zdravnika aH pa od onega,
ki je bolnika zdravil. — Vodstvo deželnih do. brodelnih zavouov: Dr. Dolsak m. p.
— risma v Ameriko. Cenzura za pisma v Švico je ioapravijena ter lahko sedaj naši rojaki 'Jugoslavije svojcem v Ameriki brez ovir pišejo, fisma naj se zaprta, ako mogoče v re-komandiranih ali ekspresnih pismih pošiljajo na našega rojaka gospoda Albina Kunca, lia-sel, Centralbahnstrasse 21, Schvveiz. Vsakemu pismu je priložiti za poštnino in stroške 3 K (tri krone) v bankovcih ter natančen naslov v Ameriki. Pisma pridejo gotovo in hitro r roke naslovnika. Na drug način ni sedaj mogoče odposlati pisem v Ameriko,
Jugoslovanski poslanik v Pragi je postal Ivan Hribar, bivši ljubljanski župan.
Narodni davek. Župnik Jak. AljaJ je naoral med svojimi župljani na Doviem lOOt Kron narodnega davka. Od tega je poslal 5M kron Naroani vladi SHS, 500 Kron pa za siro« čad. —
160 primorskih sirot, in sicer 10< dečkov in 60 deklic v starosti od 3 do 14 let pride teaom meseca januarja ▼ Ljubljano. Družine, ki bi sprejele o.roke, ali za svoie, ali 1< v začasno osKrbo, naj pošiiejo svoje naslove tu »Pover,enistvo za socialno oskrbo« v Ljubljani 4 0.0 00 brezposelnih delavcei je secaj v Trstu. Laški ujetniki, ki jih Italijan ne puste v aomovino, umirajo lakote; vsa* dai jih umre 15 do 20.
i a t v i n a. Trgovcu Francetu Kniiic fa Hraš pri Smiedniku je bil uKraoen na Priitt s Ko vem pri Kranju velik zavitek božičnih ra*
fieCmc :n i britoiu zavitek rožnih vencev. — atovi, ki so znani, prejmejo zasluženo plačilo a j se ogias il roupisaua vijuuno prosim tii,to gospo, kateri sem pri vožnji iz Ljub-l.ane na Dolenjsko dne 14. dec. 1918 na postaji Grosuplje izročila zavoj (v n,em je bil oamsKl kloouK, zimsKa naija in solncntk ter denarji 5000 K), naj svoje ime naznani podpisani. Dobi veliko nagrado. Pridem sama po svoje blago — jožeia Golul, Žubina 23, p. Št. Vid pri Za< tičini.
Kdor ve, da je Mandelj Jožef, prideljen k »Scheinvverierkomp. 7«. voj. pošta 427, dne 27. okt. 1918 res padel pri umiku bivše av-stvrijske armade, naj sporoči očetu: Francetu Mandelj, Kal, p. Št. Vid pri Zatičini,
Prosi se tisti iz Kusije vrnivši se posestnik iz okolice Kranja, ki je minuli teden v neki gostimi v Kranju pripovedoval Urban-čku iz Žabnice, da je ob odhodu iz Rusije videl Jožeta Košir, »mlinarja pod mostom« iz Školj« Loke, da takoj naznani po dopisnici svoj naslov Ivani Košir, mlin v skofji Loki, ali se pa osebno proti povrnitvi vseh stroškov istotam oglasi.
Prošnja. Komu izmed vračajočih s« ujetnikov je kaj znano o četovodju Vincenca Levstek, ki je služil pri 27. črnovojniškem polku, III. stolnija in se pogreša od dn« 13. avgusta _ 1916. leta iz bojev pri Stani-slavovu (Galicija). — Kdor bi kaj o njem vedel, se lepo prosi, da bi to proti povračilu sporočil njegovi ženi Tereziji Levstek, Bajer 35, pošta Stari trg, Rakek, Notranjsko.
Postrezite! Kdo izmed vračajočih s« iz ruskega u;etnišlva bi kaj vedel o dijaku ii-lozofije Francu Možina, ki je služil pri tirolskem polku št. 36 in je prišel v ujetništvo 20. oktobra leta 1914. Bil jc zadnji čas v Sibiriji Tara, Tobolska gubernija. Prijazno obvestila naj se pošlje njegovemu očetu Janezu Možinft Dob št. 29, pošta Pliberk.	«
Cerkvene vesti.
Umrli župnikL V Št. Rupertu na Dolenjskem je umrl 22. decembra 1. 1. ondotni župnik in duhovni svetnik Janez Mervec v 73, letu starosti. V Št. Rupertu je služboval 26 let. — Na Brezjah je umrl duhovni svetnik ia vpokojeni župnik Ivan Bcrlic v 77. letu starosti. — V Po janab pri Ribnici je 22. decembra 1. 1. umrl župnik Ivan Lavrenčič, star 50 let. — V Leonišču v Ljubljani je umrl župnik iz Peč Jože! Žagar, star 53 let. N. v m. p. I
Slovenski jezuitfe v Jugoslaviji. Dosedaj so bili ljubljanski oo. jezuiti« podrejeni nemški provinciji. Sedaj je na jezuitski general v Rimu o. Vladimir Ledochowsld
naredil u vseh jugoslovanskih samostanov sa-
mostojno provinco.	,	. _ .
Ztfled našim vojakom in C« s t r ni kom. Na sveti dan je bi p pri škofovi ma<i do 20 pravoslavnih srbskih častnikov s svojim generalom. Vedli so se nad vse vzorno ter celo darovali v cerkvene namene.
C a s t a i član občine Prečna |c pogini ljubljanski knczoškoi dr. A. B. Jeglič.
Iz naših društev.
Št. J a k o b s k i -Orel- v L j u b lj a n i vljudno vabi k igri Domen«, katero uprizori na Novcsa leta dan ob 6. uri zvečer v »Ljudskem domu <.	. . ,
K a t o 1. društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki, ima dne 1. januarja 1919 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu svoj 26 ti redni občni zbor. Vsi redni in podporni člani se vljudno vabijo, da se is!ega pol-ncštevilno udeležijo.
Kal. slov, izobraževalno društvo na Homcu priredi v nedeljo 5. januarja 1919 vcselico z vsporedom: 1. Petje; Dr. Fr. Kimovec Venček slov. narodnih pesmi. 2. Ifcra: Dr. Krek. -Tri sestre-.. 3. Igra: -Naravni način zdravljenja«, burka v enem dejanju. 7acetel" po popoldanski službi božji. — Predp^odaja vstopnic v mežnariji.
,.;izne vesti.
Ministrske plače na Češkem. Predsednik Cehoslovaške republike bo dobival •n milijon kron na leto. ministrski predsednik 70.000 kron ministri pa po 60.000 kron.
Naš k o 1 c d a r so vpeljali v Srbiji. Do-»edai so imeli pravoslavni koledar 14 dni za nam
A v s t r i j s k o tiranstvo. Vojno sodišče je tekom štirih vojnih let obsodilo 11.400 ljudi ua smrt, od teh je bilo pomiloščenib 3800 * £cle po smrti.
Nemški cesar in cesarica sta f.e'o nevarno obolela.
Boljševištvo v Rusiji vedno huje divja in razdira vsako redno življenje. Tovarne to opuslošene in razdejane, povsod vlada strašna podkupljivost. V Petrogradu stane liter mleka 50 rubljev (krog 180 kron), surovo maslo 150 rubljev kg, ravno tako sladkor. Vsi meščani so izključeni od javnih kuhenj in jih na tisoče umrje ali znori vsled lakote. Nekdanji kralj časopisov Propper se je v bolnišnici zastrupil, ker ni imel kaj jesti, člane bivše carske rodbine so menda prisilili, skočiti v prepad. og koder še niso dobili trupel.
Španska bolezen v Ameriki silno razsaia. Od 15. seotembra je umrlo v Združenih državah 350.000 civilistov in 20.000 vojakov.
Dopisi.
Iz Stražišča pri Kranju. Na brzojavni pozdrav povodom praznovanja ujedinjenja vseh Mo ven cev, Hrvatov in Srbov dne 15. grudna j . I* dobilo prostov. gasilno društvo sle-det brzoiavni odgovor: ^Beograd. Njega Veličanstvo kralj Peter in njegovo kraljevsko Vi-sočanstvo regent prestolonaslednik Aleksander izrekata za preleoi pozdrav povodom praznika našega ujedinjenja svojo prisrčno zahvalo ter se čutita eno s celini narodom, ki se ■veseli ujedinienia slobodne Jugoslavije Po najvišjem nalogu - sef dvorne pisarne Balug-
„,, V j-omu je 20- decembra po noči uničil otfen, gornji del hiše posestnika Franca Medena ria t f"*' ^oreJ0, e veliko obleke,
ic neznano PrX/Ve- Kak° ie oj!en' K neznano. 1 red dvema mesecema je umrla
mlademu gospodar u žena za špansko boleznijo in se nit, pogreba ni mogel udeležiti ker je bil še pri vojakih. _ V Lomu dobimo električno razsvetljavo. Baron Bom in oskrbnik Bornove graščine g. Sonnbichler bosta kot nasa občinska odbornika vse storila in potreb no ukrenila, da se naprava čimprej« izvrši
Kopnvnik v Bohiniu, Dne 8. januarja 1919 bo stoletnica smrti Val. Vodnika,' prvega slo!
4'
, venskega pesnika. Ker je bil pri nas prvi župnik borno .skušali proslavil, po »volih močeh 100 letnico njegove smrti prvo nedeljo po sv. Treh kraljih. Podrobni spored slavnost. priobčimo v prihodnji številk,. Pripravlja se ljudska igra Nova fara na Kopnvniku in se marsikaj. Prihodnjič več.	j„-on,
Vrhtrebnje pri Trebmem. Dne 22. decembra smo imeli tu na tem prijaznem hribčku blagoslovljene novih zvonov. Slavnost se ie lepo izvršila; zvonovi so prav lepo peli. Cerkev je bila vsa okinčana. Zvonovi iniaio res prav krasen glas. tako da smo vsi zadovo |iu z njimi. Popoldne sc je vršila tudi posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Upajmo, da bo v bodoče nam lepše solnce sijalo kot do seda .
Kočevski okraj. V Kočevjuse gode kar naprej spremembe. Glavar Oton Merli |c odšel; malokdo je žaloval za njim. Na njegovo mesto je prišel Slovenec dr. Franc Ogrin. Upamo. da bo novi glavar bolj upošteval ljudstvo kot posameznika in bolj gledal na življenjske razmere, česar prejšnji glavar ni znal. /a spre: membo na glavarjevem stolu smo hvaležni Narodni vladi in res pravemu ljudskemu poslancu g. Škulju, Vodja okr. sodišča je sel, na njegovo mesto je stopil Slovenec. Nemški Sol. nadzornik se je poslovil, njegov delokrog je prevzel nadzornik Novak. Tudi pri davkariji so nove spremembe. Tako je pravi
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3'/40/n brez kakega odbitka.
'M ure od Mutrai Ho mcjiKk.
Glej Inserat!
Gospodarski del.
Poživimo »Kmetske zveze"!
Jugoslavija bo po ogromni večini prebivalstva kmetska država. Kmetje bodo po »volem Števila v ogromni večini Vsi stanovi v
Jugoslaviji si že izdelnjelo načrte za svoje bodoče stanovsko in politično delo. Delavci se združujejo v svoiih delavskih strokovnih društvih in imajo že pripravljene razne načrte zakonov, ki naj Jih sprejme naSa država v njihovo varstvo. Ravno tako delajo obrtniki in drugi stanovi. Ali naj kmetje stoje ob strani in naj čakajo, da jih dragi stanovi prehlte in morda na njih ?kodo?
Kmetska koristi morajo priti v novi državi do prav posebnega izraza. Kmetski stan mera zavzeti v Jugoslaviji prostor, ki mu gre po njegovem številu, po njegovi davčni moči in po njegovem splošnem pomenu za državo. Industrija ln obrt sta v Jugoslaviji še na zelo nizki stopinji. Kar imamo industrije, ]• po veliki večini last tujcev. NaS kmet bo vm| v prvem časa Se vedno navezan na tujo industrijo.
Ako hočemo, da bo Jugoslavija obračala posebno pozornost na nas kmete, se moramo brigati za to sami. Združili se moramo v mogočno politično kmetsko zvezo, ki bo zastopala naSe koristi. Poživimo naše »Kmetske zveze«, ki so pred vojsko tako lepo delovale in nam v mnogih stvareh zelo koristile. Pomislimo samo, da bo treba v Jugoslaviji popolnoma novih postav. V starih avstrijskih, pa tudi deželnih postavah je bilo prccej dobrih stvari
poleg velike množice slabih, ki so bile nartfv. nost v škodo kmeta, ali pa so bile naviti«, prav lepe, v življenju pa so se Izkazale frm škodljive. Kar je dobro, ohranimo si kot pod. lago novih postav, slnbo pa vrzlmo v kWHn nadomestimo z dobrimi in koristnimi stvniSn Pomisliti moramo tudi, da so kmetske r»zfae. re med slovenskimi kmeti drugačne, kot ,0 med hrvaSkimi ln srbskimi kmeti. Zato nt p i. pr, vljatl podrobnega zakona, ki bi bil za t*<t, Jugoslavijo enak. Osnovni zakon naj bo glavnih potezah enak za celo JugoslavIH de podrobnosti pa naj se kmetom dopusti samovlada (avtonomija). Polaga naj se vef-ja važnost na kmetijske družbe, ki naj sc piv. osnujejo tako, da bodo kmetom nudile prt.1-vsem več praktičnega pouka In na) bodo ne. kaka kmetska. borza.
Treba bo lovskega zakona, posebno še zato, ker se naš deželni zakon precej razločuje od onega na Hrvatskem. Kmetje mdri mo v tem oziru zahtevati na svolem posest", popolno lovsko prostost.
Cestni zakon je bil doslej kranjslii najboljši izmed vseh deželnih zakonov v bivših avs rijskih kronovinah. Glejmo, da ij.i ohranimo in izpopolnimo v toliko, da ne tyo treba za vsako stezo toliko prošenj in pote
Vodni zakon bo prirediti tako, iln bomo kmetje dobili glavne pravice pri vodah V bližini našili kmetskih domov in da home Imeli kmetje prve koristi od naših domačih vodnih sil. Tehnika na polju elektrike silno hitro napreduje, in morda ni daleč več čas, ho bomo elektriko rabili tudi za obdclovauje po lja ln ne samo za luč. Kje naj potem iščejo sil. ki nam bodo proizvajale elektriko? IV tej stvari je uredništvo drugega mnenja. Manj!'-«, kmetske elektrarne bi bile za kmeta vsekalo; predrage naprave, ki bi se nikakor no renti rale. Pač pa bi bile na mestu velike de?«!«f elektrarne, ki brez hibe funkcionirajo in V kmet za mnlo ceno imel vedno dovolj eleh tričnega toka na razpolago.)
Silno veliko gozdov in pašnikov, ki so bili doslej last cesarskih, naj fci prešlo v narodno last. Kmotje moramo gledati pred vsem na to, da tu ne bomo prikrajšani Skrbeli bomo morali, da se vsi rodovitni kraji i nižinah in ravninah preurede v njive za pevske sadeže, pašniki pa naj se izboljšajo, da • bo trpela pri tem naša živinoreja. Tudi ne gr-. da bi se gozdovi v višavah prodali v izseka-vanje raznim špekulantom, katerim gre pred vsem za dobiček, za denar, nam pa bi osla!? goličave in skale, ki bi bile prava podlaga M nove hudournike.
Država naj prevzame v svoje roke zavarovanje zoper požarne škode in vremenske poškodbe poljskih in gozdnih pridelkov. Zavarovanje naj bi bilo prisilno in naj bi sc zavarovalnina plačevala z davki vred. Na ta način bi bilo mogočo znižati zavarovalne premije, preprečilo bi se pa tudi, da bi razne tuje zavarovalnice vsako leto ne pobasale toliko milijonov ljudskega denar j« in ga odneslo Čez mejo.
Vojska nam Je popolnoma uničila živinorejo in skoro povsod bo treba pričeti čisto r. novega. Tu bo morala država krepko poseči v svoje blagajne in nam pomagati. Preskrbeti nam bo moral« plemensko živino ln prešli«. Vojska je uničila mnogo naših domov in hlevov ali pa so silno potrebni popravila. Gledati bo treba za cenen denar na posodo., da se vse to ali obnovi ali pa popra-vL Tu bo treba izvežbanlh ljudi, ki bodo napravili moderne in praktične načrta za naše domove in hleve, da se ne bo delalo po stari navadi, ampak vse tako, da bo za nas pripravno ln koristno.
Vlnoreja je skoro popolnoma uničena vsled velikega pomanjkanja delovnih moči, modre gaiice ln žvepla med vojsko. Tudi tu bo treba pomoči aH pa pametnega in strokov-njaškoga sveta, ali bi ne kazalo morda kake parcele rajši izpremeniti v njivo ali travnik.
Občinske uprave so bile po kranjskem deželnem rakonu še precej dobre. Izpremeniti bi bile le v toliko, da bi imela več oblasti in moči. Župan in občinski odbor naj dobijo več samostojnosti in moči, da ne bodo odgovorni prav za vsako malenkost žnndarjem ln drugim gosposkam. Tudi Imajo po avstrijskih postavah župani doslej precej, da ne Te-
wo vse prave« takega posla. M lih prav nit ne briga, ampak J« samo potnha gospodom v rasnih ptsarnlk. To naj s« odpravi ln oMinaki udbor t županom na del« na) gleda bolj na gospodarski procvit občine. Izjava oMli-kega iiilbora in župana pa naj bodo * kmečkih za-dfrvah pred gosposko vodno odločilne.
Kmetje smo Imeli na naših posestvih •/sled vojske posebno ogromno škode. Uničili -O nam zelo veliko bivši avstrijski vojaki, ki -o bili od časa do časa skoro v vseh vaseh aaalanjeni. Naše njive in travniki so zanemarjeni, gozdi neiztrebllenl vsled pomanjkanj? delovnih moči. Zdaj bo treba pričeti znova * delom. Kako nM zmoremo to vse sami, ako nam država ne bo pomagala.
Kmetskl stan se Je v te) veliki svetovni .rofski izkazal kot glavna onora v državi. Kaj koristijo vsi kanonl in puške ako pa vojaki in drugi ljudje nimajo kaj Jesti? Ali bo to naša Jugoslavija sedaj upoštevala, da je zadovoljno in srečno kmetsko ljudstvo poleg flbelavcev podlaga srečni državi?
To so vprašanja, ki morajo biti zdaj glav-.44 skrb vsakega kmeta. Zato pa je neobhodno jjotrebno, da se kmetje združimo v »Kmetske Aveze« in ta vprašanja razmotrivamo in potom to kar Je dobro za nas, po svojih zastopnikih zahtevamo. V. L. S. je naša edina slovenska stranka, ki resno zastona kmetske koristi, »Kmečke zveze« na naj bodo njene po-ifa-M/nice. Možje, kmctfo primimo in zbudimo nnfe »Kmetske zveze« k novemu, za nas ko-ifcfnenui delu! Začetek drugega leta bodi posvečen temu delul
Za našo obrt.
I ,. r,~ • ■	■■
Važna vprašanja se nam porajajo v naši novi skupni domovini Jugoslaviji. Med !<4ni je brez dvoma jako važno vprašanje •tako bo v bodoče pri nas z obrtjo.
Pogled v zadnja leta pred vojno nam o njj ne nudi posebno razveseljive slike. Že so Q oglašali preroki, ki so ji napovedovali skoraišno smrt. N' čudo, da je ta ali oni •am zdvojil nad bodočnostjo svojega stanu ofc pogledu na razvaline nekdaj tako cvetočega rokodelstva, ki jih je povzročila nenadoma nastopivša svetovna vojska. S hrnto roko je pobegla v delavnice. Obrtnik jc najbolj čutil, kako so sc skrčile zaloge s tirov in, ki jih je vojska požirala v velikem. Ključavničar ni dobil železa, čev-hr tisnja, krojač blaga a obleko in naipo-lrebne:šega sukanca. Vojsk je pobra'a iz njegovih delavnic domala vse delavne mo-(1, ki ^ti ginile na bojnih poljih. Ob vsakem prdbiraiiju se je izpraznila delavnica "in marsikje je moral tudi mojster sam purliti •tjfa, 'pilo, kladivo in prijeti za puško. Oslali so vajenci, pa brez pravega učitelja in Ludi brez potrebnega nadzorstva. Obi lne šole. sredi; če rokodelčevc izobraz-h", je zasedlo vojaštvo.
Pridružilo sc je pa še večje zlo: po-"t n j k a 11 j e obrtnega narašča-I 1, „ Obupne prehranjevalne razmere po mestih so ga še povečale. Obrtniku, ki je N'ypv komaj dihal, ni bilo mogoče nositi •^Vrbi za prehrano vajencev, ki bi jih potreboval v svoji delavnici. Militaristični dr-z.*ni ustroj je z mogočno silo vlekel komaj šoli otlrVstle dečke v tovarne, k železnici, •ia cesto in jih naredil za vse njih življenje.
M<«je, ki so videli, kolika škoda bo, ■ (to se podere tako mogočen steber srednjega Ntanu, ki je v resnici prava moč na-odova, so že pred vojno mislili na to, kako bi.-fle odpomoglo pomanjkanju obrtnega laraščaja. Uftanovilo se jc v Ljubljani Drtlgtvo za varstvo vajencev, ki
sklchilo sezidati v Ljubljani zavod, io bi
skrbel za 200—300 vajencev. Toda vojska, ki je uničila 'toltfeo l^pih načrtov, je pr<*-križala žacastio ttfdl tegat vendar pa je društov uvidevajoč živo potrebo po odpo-moči vkljub težkim razmeram skupno z Zavodomzapospeševanjeobrti na Kranjskem in s pomočjo kn, šk. ordinariata v Ljubljani ustanovilo v Ljubljani provizoričen Vajeniški dom, v katerem se skrbi za nadzorstvo in celotno vzgojo obrtnih vajencev.
Posledice strašne vojne se bodo morda najbolj kazale na mladini. Splošna posiro-velosl, javno zapeljevanje, malovredne to-varišije, pomanjkanje dobre vzgoje in verskega kakor tudi ttrokovnega pouka odtu-juje mladino Bogu in Cerkvi. S tem g neva veselje do dela in pouka, širi se brezdel-nost, dočim se veča pomanjkanje dobro iz-učenih pomočnikov in izurjenih mojstrov in tako hiti stan, ki bi bil lahko trdna podlaga narodne sreče, propadu nasproti. — Temu pretečemu zlu odpomoči je namen, ki ga je imelo zgoraj omenjeno društvo z ustanovitviio Vajeniškega doma v Ljubljani.
Vojna je minila; v nov težko pričakovan čas stopamo. Ali naj ne bo ta doba tudi doba povzdige naše obrti? Smelo smemo oriča kovati", da se bo v novi m'adi državi, ki še ni vprežena pod jarem vele-kapitalistični industriji, modernim razmeram prilagodeno in dobro organizirano obrtništvo znova pomladilo in vse leoše uspevalo. Zato slovenski starši, ne silite otrok v tovarne, na cesto, ali v šolo, ako morda čutijo veselje do obrti. Ne strašite se žrtev, ki jih morda morate doorinesti skozi troje ali četvero let, da se sin izuči v dobrega pomagača in v samostojnega mojstra.
V	Vajeniškem domu v Ljubljani, kjer je za vajence preskrbljeno z dobro vzgo;o in najpotrebnejšim strokovnim poukom, ki ga zlasti sedaj ob pomanjkanju obrtn:h šo! isti posebno pogrešajo, je prostih še neka j mest za vajence, ki bi se pod njegovim okriljem pri dobrih mojstrih izučili obrti. Prošnje je nas'av!jati na »Društvo za varstvo vajencev« v Ljub'jani, Ko-menskega ulica 12. Društvo samo pa priporočamo v podporo vsem prijateljem naše mladine.
fiospodnrsVa ohvfsffJ«.
ŠTETJE IN KLASIFIKACIJA KONJ.
Po razsulu avstro-ogrske armade se je število konj in vozil v naših kra,ih izredno pomnožilo. Potrebno 'e, da se dobi pregled čez te konje in vozove in da se dožene upravičenost sedanje prsesti. Treba je tudi ugotovi;! potrebo naše jugoslovanske armade.
V	to svrho ie Narodna vlada ukazala splošno štetje oziroma klasifikacijo konj in vozev na s'edeči način:
1)	splošno štetje vseh, v slovenskih pokrajinah se naha'a'očih konj in vozil;
2)	popis vseh konj, ki so bili do 1. novembra 1918 iast avstro - cgrske armada, ali pa last oseb, ki so spadale k tej armadi.
To se zgodi na ta način, kakor se je to svoječasno vršilo pri seznam:h. ki 'ih je sestajala obična v svrho klasifikacije koni in štetja vozil. Pri vsaki osebi se ima natančno ugotoviti, na kak način je prišla v posest konja, —
Te sezname ima občina sestaviti v dveh izvodih, od katerih enega donošlje na »Vojaško evidenco konj v Ljubljani« Nršakova vojašnica, drugi pa or.tane pri občini in sc nadalje dopolnjuje.
Pri klasifikaciji, ki se vrši v dotičnem okrnil* naj prinese občinski zastopnik ta ser znan s sebaL Poleg toda n mora vpisati v to sezname tudi take osebe, ki so konje prodale! komisija pa bode preiskala, v koliko te imel dotični pravice do tega.
Ti seznami morajo dospeti na vsak načia najkasneje do 15. januarja 1919 na »Vojaška evidenco konj«; okrajna glavarstva so odgovorna, da se ta rok nikakor ne prekorači«
3) vsa poveljstva in druge oblasti, ki m
Eroti potrdilu ozfr. reverzu oddajale eraričn« onje. imajo tozadevne sezname ln prepise
£ o trdil čimpreje vposlati »Vojaški evidenc) onj«.
Doba in začetek klasifikacije, kakor tudi vse pravice in dolžnosti te komisije se bodo pravočasno razglasile. O tem se obvestijo vsa okrajna glavarstva, občine, orožniške postaj« in štacijska poveljstva.
Dva kmetijska tečaja za v o |j ne invalide. Kmetijska šola na Grma pri Novem mestu priredi za invalide en sadjarski in en vinarski tečaj, ki bodeta trajala od IS, februarja do 15. oktobra 1919. Tečaja imaU namen, usposobiti invalide za praktične sad« iarske in viničarske pomočnike. Tečaja sta brezplačna in se priredita a podporo deželna komisije za preskrbo vračajočih se vojaikov, V vsak tečaj se sprejme ro 6 invalidov. Prošnje za sprciem v en aH drugi tečaj je predlo, žiti ravnateljstvu kmetijske šole na Grmn pri Novem mestu najkasneje do 15. januarja 191* Prošnji je priložiti domovnico oziroma krstni list, v prošnji sami ie navesti način telesne poškodbe oziroma pohab'jenosti.
Terjatve napram bivši avstro-ogrski vojni mornarici. Tvrdke, Id ima'o terjatve napram bivši avstro-ogrski vojni mornarici, dobe glede prrav takih terjatev v pisarni trgovske in obrtniške zbornic« v Ljubljani zelo važna navodila..
Odgovori.
Marija Z. z D. Vaše vprašanje bi bilo brer.usoešno, ker »Domoljuba« še ne moremo pošiljati v Ameriko in se tudi Amerikanci še ne vračajo v domovino. Prijavite svoje vpra» sanje, kadar se vrnejo redne razmere.
Za naše gospodinje.
OSKREOVANJEE IN KRMLJENJE MOLŽNB ŽIVINE
Red v krmljenju, zdrava rediina krmi in pravočasno napajanje živine ima velik vpili na množino, sestavo ln zdravje mleka. Neredno krmljenje pokvarjena krma povzroča nfr redno tvorjenje mleka Slaba pokvarjena krma daje mleku slab okus in grenkobo, vodena krma pa vodeno mleko. Krmljenje ali krta-čenje živine med molžo ni za priporočati, ker se vzdiguje prah in pada v mleko. Tudi kidati gnoj med molžo ni priporočljivo. Vsa dela « hlevu je opraviti pred nli po molži. Le dobro oskrbovane krave so zdrave in dajejo zdrav« mleko. Zanemarjenje molzne živine in površnost pri oskrbovanju kvari zdravje in okus mleka.
Snaga.
IVIlcko bo cstnlo nepokvarjeno le tedaj, ako se pazi, da je blov živina, posoda, shramba in tudi oseba ki ima opraviti z mlekom, vcino snažna. Nikakor ne zadostuje snažen hlev, živina pa stoji v blatu. Pkrb za suho na-slilje je važna zadeva v mlekarstvu. Pred molžo naj se kravi vime temeljito osnaži da na pada nesnaga med molžo v mleko. Zelo onesnaženo vime je treba očistiti z vodo in zbrisati s suho snažno cunjo. Oseba naj ima pri molži snažne reke in Istotako prednasnik. Posoda, v katero se molža, naj se pred uporabo očisti.
Največja pazljivost in snaqa jc pač pri molži potrebna. Pri molSi pride največ nesnage v m\pko. Prve kanlje mleka naj se po-molzejo na tla. To mleko jc urkvaricno, kor je lahko nekaj nesnaqe prišlo v scsce
"M
C e i e n i e mleka
akoi bo molži na ced«o z gosto mrežo in vat-flm vložkom je priporočati. Vsa nesnaga v mleku se tako hitro odstrani in se n« more ^utoniti in torej nima Škodljivega vpliva na mleko S cejenjem odlašati ali "*lo čakati, da le vse dolo v hlevu opravljeno, ie nezmiselno. T. čas se nesnaga v mleku razredči in dostikrat ne more Iz mleka več ločiti. V mleku je Edl dosti malih mušic, dostikrat pa padajo {Sd večje muhe v mleko. To je nujno zabra-nM z dobrim cedilom. V novejšem času se »porabljajo hlgijenični molžnjaki. Ti imajo vdelana že na pbkrovih cedila ali sita da ne-Inaga sploh ne pride v mleko. Te molznjake Imenujemo higijeničn.e in jih je zelo priporočati Pripomniti je še, naj se ce)enje vrši zunaj hleva, na hladnem prostoru. Po cejenju naj se mleko hladi v mrzli vodi še bolje z ledom ako je na razpolago. Hlajenje ima namen' omejiti razvoj škodljivih glivic. Te se v mleku jako hitro množe, zlasti pri mleku takoj po molži. Mleko ohlajeno od 35 do 15 stopinj Celzija se ohrani dalje časa nepokvarjeno, ker se mlečne glivice ne morejo tako hitro razvijati.
Shranjevanje mleka.
Latvice in golide je pred uporabo temeljito snažiti. Nikakor se ne sme nalivati v latvice mleko, lz katerih se je ravnokar mleko izlilo. Te latvice je poprej dobro pomiti tako da se odstranijo vsi ostanki od mleka. Opozarja se zlasti na snaženje vrčev, v katerih M donaša mleko v mlekarne. Za shranjevanje mleka je priporočati železno pocinjeno posodo. Steklena posoda se lahko snažna ohrani, vendar se rada ubije Lončena posoda je slaba, ker jo mlečna kislina prehitro razje, tam pa ie nabira nesnaga, ki kvari mleko.
Mlečne shrambe naj bodo hladne, svetle m zračne, tla naj bodo betonirana, da se lahko snažijo. Kjer je vodovod na razpolago, se priporoča v mlečne shrambe napeljati vodo, v kateri se mleko lahko hladi, s tem, da se postavlja v bazen, ako Je več mleka, se lahko nabavi tudi hladilnik. Okna naj bodo zamrežena, da ne pridejo muhe v mlečno shrambo. Zrak naj dohaja v shrambo na tak način (kozi ventilacije, da ne prihaja tudi prah vmes.
Zgoraj navedenih navodil naj se poslužujejo gospodinje oziroma skrbijo, da se te npoštevajo od oseb, ki imajo posredno ali neposredno z mlekom opraviti. Vse napake in oeprilike pri mleku bodo Izginile, konec bode tudi vse jeze in prepiru po mlekarnah in v mestih radi pokvarjenega mleka. Obenem pa •e bode pospeševalo zdravje odrasle mladine, klasti pa malih otročičev. Mleko Je zanje ne-padometljiva hrana, za njih zdravje in razvoj nujno potrebna. Skrbite, da bodo uživali otroci zdravo mleko. To dosežete le z izpolnjevanjem navedenih navodil.
Češka česnova Juha. .Skuhan krompir olupi in razreži na kocke, posušen ali več dni Btari kruli razreži na tanke rezine, zmešaj s krompirjem, naloži v globoke krožnike in doni vmes zniočkanega česna, na vsak krožnik «n strok. Na slanem kropu razpusti malo surovega masla in prevrej malo kumine in nia-jaroria in zlij vrelo na krožnik. Pravijo, da krepi ta juha želodec in prožen« zlatenico, *ato je prav primerna za večerjo, za kar je na Češkem marsikje v navadi.
Saška sirova juha. Osminko sira kuhaj na litru vodo, precedi skozi sito, deni v pre-cedek 30 gramov surovega masla in prevrej *o enkrat, vtepi 2 jajci in zlij na opečene kocke Jkoniznega kruha.
Klobasice. Namoči polenovko in skuhaj, razdrobi in razseči meso. zgneti ravno toliko kuhanega ali pečenega krompirja in zmešaj * ribo. Malo peteršilja in masla vmešaj naredi male klobasice, povaljaj v moki in opeci. Namesto polenovke se vzame lahko vsaka druga riba.
Z oljem. Skuhaj in raztrži polenovko »mešaj v skodelici paradižnik, olja in kisa w>alo čebulo, soli in popra, polij ril), ln \me-iaj še par ir».rkili krompirjev.
Izobrazbi.
Marsikaj.
IV.
Možje in fantje!
Dosti krajev ste pregledali v teku štinh let. Prehodili ste malodane celo Evropo, nekateri širne planjave azijske . ,. Videli in poskusili ste več. kakor je kdaj v mladostnih saniah hrepenela vaša duša.
Pa mi povejte, možje in fantič, ali ste kje videli tako lep košček sveta, kakor je zemlja slovenska s svojimi ličnimi cerkvicami!
Slovensko ljudstvo je marsikje znano kot verno, boguvdano ljudstvo. Zato ie tudi vojne križe tako mirno in vdano prenašalo.
Ali bo ostala živa vera naša narodna last tudi v Jugoslaviji?
Možje in fantje! Marsikaj ste prestali. Tudi vaša vera je trpela trde poskušnje, vaše zaupanje je šlo velikokrat v ogenj. Hude boje sem bojeval, vero sem ohranil, bi dejal lahko marsikdo s sv. Pavlom.
slaviji! Potem bo pri nas lepo, kakor nikjer na svetu ...
V.
Zadnja vojska! Odsedaj naprti ne bo ver vojske. Tako se govori in piše po časopisih.
V istem časopisu in skoro na isti strani pa zopet beremo: lz strategičnih mirov je potrebno, da gre meja po teh in teh krajih, po teh iu teh gorah... To so pravi po domače: 7.a slučaj prihodnjo vojske jo to in to potrebno.
Zadnja vojska in stratogični oziri: kako gre to skupaj. Če ne bo ver vojsko, čemu so stratogični oziri, če bo pa še vojska, čemu pravijo, da jo to zadnja vojska!
VI.
Na sv. Očeta smo pa čisto pozabili. To ni prav. Tudi sicer so Bog in božja previdnost silno malo, premalo poudarja. Vse se godi in govori samo v imenu t-lovečanstva.
Hodimo bolj katoličani. Sv. Oreta in njegovega dola za mir. njegovih molitev in prošnja pri Hogu, pri vladarjih in pri ljudeh nikar no pozabimo.
Iz Vatikana je izšel prvi klic za mir. Vsi drugi, ki jih danes kujemo v zvezde so se pozneje oglasili, so čakali na razne ugodnosti s,, se izgovarjali lia vse mogočo načine
Sv. Oče n i kriv. da ga svet ni poslušal Krivi so drugi, krivo je brezvorstvo. frainnson-stvo, ki hoče Cerkev uničiti.
Katoličani, ne pozabite: Sv. Oče je prvi povzdignil svoj glas za mir. To je bilo še takrat, ko JO bil klic po miru voloizdajalsivo takrat. ko so avstrijsko vlado prepovedovalo molitve m prošnje za zmago in mir, ko je ko osku deželna vlada duhovnikom prepovedala pri sv. maši moliti'za mir...
Vil.
Pisali so že, kakšne naj bi bilo poštno znaruko v novi državi: nosilo naj bi na sebi spomine na našo sužnost, na naše zatiranje
Čemu?
Preteklost pozabimo. Živi naj \ knjigah, v zgodovini v povestih, v upravi nove državo preteklosti ni treba.
Dajmo na naše pisemsko znamke #r)ie naših večjih mest: Ljubljane, Zagreba. Sarajeva, Bel,, rada i. dr.
Ali: Znamke naj nosijo znamenitejše kraje naše domovine.
Ali: Narodna noša posaninih narodov naj bo označen, na slikali pisemskih znamk.
Tako imamo načrt za trojno izdajo
l.e preteklosti ne...
VIII
Brali smo, kaj govori Prevzvišeni o plesu.
Povejmo še nekaj o plesu z narodnega stališča,
»Stajeriš, šotiš, zimšrit, povštertanc polka kadri ta, bal.« Kaj nam ta imena govore? Nokaj smrdi p., Nemcih, nekaj pa po Italijanih. Sploli od tujih narodov poDoemo to kar imajo slabega. Nemška žoja je znana Že v pregovorili, italijansko kletev jo slišal tudi žc cel
svet. Ples smo pobrali pa od oholi naših največjih »prijateljev« in zaveznikov.
Jugoslovanski ples jo »kolo«. Po imenu gu poznate, drugače pa. pri lia« . . .
»Kolo« tudi v moralnem oziru ni tako n, -varno kakor to, kor smo pobrali pri tujcih,
Bodi zvest materi!
Piše Jos. D c b e 1 j a k.
Zvestoba! Velika beseda! Ena onili dragocenih besedi, ki ti zazvene blagodejno v dno tvoje duše. Najsi jo ljudje teplo jo čestokrat z nogami, kakor teptajo vse dobro, njenega čistega zvoka in zlatega jedra ji ne morejo vzeti. Zvest materi! Zvest sveti Cerkvi, eni, sveti, katoliški in apo-stoliški Cerkvi! To nam mora biti temeljno pravilo in vodilna misel za vse življenje, življenjska zvezda, ki ji sledimo tem ru-dostneje, čim lažje jo je najti in čim varnejša in vidikov polnejša je pot. Le eno Cerkev imamo, lam kjer je Peter neoma-jana skala, tam, kjer je njegov od Kristusa nastavljeni naslednik: Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo Cerkev, in peklenska vrata je ne bodo premagala. »Te besede,' pravi protestantski filozof Schelling, »so odločilne za vse veke /a prednost Petrovo med vsemi apostoli in treba je vse zaslepljenosti razprtij in Sfritn-karstva, če se jim hoče dati drugačen pomen.< —
Pribita resnica je, da je Gospod Jezus Kristus ustanovil vidno, z določenimi oblastmi opremljeno kraljestvo, kateremu je dal sam v enem zgodovinsko najvažnejših trenutkov Cezareje Filipove ime Cerkev«.
Zato je povsem jasno, da imamo le eno Cerkev. Le eden je Gospod, od katerega izhaja; le ena resnica, ki jo u i; le ena božja milost je, ki jo posredni-; le en cilj je, h kateremu naj vodi č!o\t štvo. — Enotna jc. — V najvažnejših siva reh ni v njej najti slabosti človeške needi-nosti. Enotni so vsi v svoji veri, vsi tristo milijoni katoliških kristjanov na zemlji. Že Luther toži s silnimi očitki« in z »utripajočim, tresočim srcem« o needinosti, ki je že takrat vladala v protestantizniu, ker je bilo že od vsega spočetka >ma!oaanc toliko sekt in veroizpovedovanj, kolikor glav«. Luthrov pomočnik Melancbton obžaluje -neozdravljivo zlo«, »nadloge in razkole«, »da za objokavanje vsa Laba nima dovolj vode«; in v novejšem času (1915) piše protestantski Reichsbote- o neprijetni resnici »notranjega razpora evangclj-ske cerkve«, ki »ne prinaša nikakega poročila blaženstva več«, ker vse, kar en propovednik pritrdi, drugi zanika«.
Da bi bilo več cerkev, je misel, ki jc že iz navedenih razlogov neizpeljiva. Taka misel je prav tako oddaljena prerokbam stare zaveze, kakor Jezusovim prilikam 0 nebeškem kraljestvu. —
Sveta je Cerkev. Svet je Gospod — torej mora biti tudi njegova Cerkev edino-le Cerkev svetosti. Dasi navezana na ljudi in njihove slabosti, ni nikoli nehala dozorevati bogatih in dragocenih sadov svetosti. To potrjuje med drugimi protestantski
filozof Leibnitz, ki pravi: »Edino le v Cerkvi, ki je obdržala ime in značaj katoliške, najdem one nadčloveške zglede junaške
kreposti in notranjega življenja, ki j'e v njej tako pogosto.« —
Katoliška je Cerkev, t. j, vesoljna po času in obsegu. Vesoljna, vse obsežna je bila ljubezen Gospodova — torej mora imeti tudi njegova Cerkev vesoljne, vse-obsežne težnje, »Ve vse ste prišle prepozno,« piše že sv. Hilarij (f 366) z ozirom na tista veroizpovedovanja, ki so si hotela po krivici pridevati to ime; »prepozno ste vstale, da bi veljale za Cerkev Kristusa«, Eden najkrasnejših in najplodovitejših uspehov te njene bistvene lastnosti je mi-sijonarstvo, t. j. njeno delovanje in prizadevanje, zbrati vsa ljudstva sveta v enem ovčjem hlevu, pod ves svet presegajočo kupolo mističnega sv. Petra, — In končno; ne od začetka šestnajstega stoletja, ne od danes ali včeraj je sveta Cerkev, temveč je apostoliška, to pomeni: »zgrajena na temeljih apostolov«, medtem ko morajo priznati protestantski učenjaki, da se: »sekte pač hočejo zvezati z apostoli, vendar so izgubile za to nit« (Martensen). »Nasledstvo krščanstva je popolnoma nemogoče, ako se hoče preiti kaloličanstvo« (Schaff). Edi-np apostolom je podelil Gospod poslanstvo in svoje oblasti — torej.je le možno, da se dviga njegova Cerkev v vsem le na aposto-liških temeljih:
Ta znamenja nikakor niso izbrana samovoljno ah poljubno, temveč se opirajo na bistvo božjega Ustanovitelja samega in na lastno notranje bistvo svete Cerkve. Zakaj ena Cerkev mora biti po vsebini njenega razodetja, sveta mora biti po svojem namenu, katoliška z ozirom na njeno prostranost, apostoliška po času.
,„ Ta štiri znamenja pa ima edino le rimsko katoliška Cerkev.
Ako pogledamo še enkrat nazaj na vse bistvene lastnosti naše matere, svete Cerkve, jo vidimo ožarjeno z bleščečim sojem. Vidimo pa tudi čudovito svetlobo, ki razsvetljuje one besede, katere je govoril Gospod apostolu Petru: »Ti si skala, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev, in peklenska vrata je ne bodo premagala«.
In res: ako čitamo legendo kateregakoli svetnika, najdemo v njej vzvišene prilike ljubezni do Boga, zaupanja v njegove obljube in pobožnega češčenja. Življenje svetnikov so edini življenjepisi, kjer najdemo neomajano zvestobo do Boga in sve-<te Cerkve tudi v najgrozovitejših bolečinah mučeništva, neskončno požrtvovalnost v službi trpečega človeštva, brezmadežno čistost srca v sredini vse pokvarjenosti in posirovelosti, pa tudi sredi premetene mamljivosti in zapeljivosti. Govore nam o težkih križih, ki so jih nosili pogumno na svojih ramenih do konca življ"enja, o po-ttižnem samozatajevanju, o smehljajočem zaničevanju smrti, o zvestem in vdanem vztrajanju v skušnjavah, polnih najtežjih duševnih bojev .,, Kdo naj zbere vse luči, ki so se užigale na solnčnojasni svetosti .katoliške Cerkve!
Kdo bi še dvomil, da je katoliška Cerkev nepremagljiva in edino zveličavna? In aato srečni, resnično srečni tisti, ki ji zvesto služijo početo od roj>tVa; srečni trsti, fci> so se vrnili s pom§efb božjega usmiljenja in njegove milosti nazaj v njeno edino
zveličavno naročje. Mnogo jih je, ki so tudi v naših dneh našli to pot z žrtvami najtežje vrste, z mučeništvom in smrtjo, da so za to zamenjali dragocen biser ene, resnične katoliške vere.
Zato blagor tudi Tebi, če boš mogel reči na dan sodbe za vse veke odločilne besede, da si bil »zvest materi«; zvest eni, sveti, katoliški in apostoliški Cerkvi.
Kaj naj storimo drugega, kakor da se zbiramo krog nje vsi in jo venčamo z lepim in duhtečim cvetjem ljubezni in neomajane zvestobe ...
Red v naravi.
Predavanje F, O.
David opeva v 8. psalmu Boga, rekoč: "O Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime na vesoljnem svetu!« Da, res čudovita so pota božje modrosti in -vsemogočnosti. Koliko je reči na svetu, ki si jih ni mogel človek dolgo razložiti do najnovejših časov, ko so izumili učenjaki nova sredstva za spoznavanje narave. Koliko je pa še vendar reči, ki še zdaj ne vemo o njih, kaj da so pravzaprav. Tako si učenjaki ubijajo že dolgo glave, kaj da je n. pr. magnetizem, elektrika itd. Stari so si razlagali različne stvari na čudne načine, tako, da se jim mi zdaj smejimo, ko vemo, kako da je res, a oni pa niso imeli takih učiteljev, ki bi jim mogli povedati resnico. Pomislimo na kratko le to, kako so mislili naši stari pra- in pradedi o svetu, Thales iz Mileta (ok, 600 let pr. K.) je mislil, da je nastalo vse iz vode. In kaj je naša zemlja? Zemlja je, pravi on, velika plošča, ki plava na vodi. In zato ker plava, nikamor ne pade, če se prav včasih malo zagunca kot ladja na morju, kadar pridejo valovi, in to je potres. Še precej brihtno si je mož to razlagal, kaj ne? Kmalu za njim jc vstal drug modrijan, ki je rekel, da je nastal sveHz zraka. Pa kako? Le poslušajte! Nekdo kdo? — je tako hudo pritisnil na zrak, da se je moral strditi in se je izpremenil v zemljo. Ko je pa ta pritisk odnehal, se je seveda zemlja malo nazaj dvignila, a nekaj kot en mehur je šlo pa nazaj v zrak; in to je naše nebo, na katero so zabite zvezde kot žeblji v les, da kapice ven gledajo in se svetijo. Bliže resnici je že prišel grški modrijan Pythagoras (okrog leta 500 pr. K.), ki je učil, da je zemlja okrogla in da plava v zraku. Ti možje in seveda še mnogo drugih so mislili, da jc naša zemlja največji svet in da je ona središče vsega. Velik mož v starem veku, Platon, je pa začel slutiti, da ni zemlja središče vsega, ampak solnce in da so zvezde zelo daleč od nas. Toda Ptolemej (okrog 100 let po Kr.) je pa spet stare trobil, da je zemlja si jdišče vsega in da se vrti solnce okoli zemlje. To mnenje je ostalo do 15. stoletja. Kardinal Cues (okrog 1450) je nato prav spoznal, da je naša zemlja zvezda kot so druge zvezde, ki jih vidimo. Šele kanonik Kopernik (ok. 1500) je prav uvidel, da je središče vsega solnce in da se zemlja suče okoli solnca in ne narobe. Toda kdo mu je to verjel, vsi so se mu v obraz smejali. Kajti v sv, pismu beremo, da je zaukaza! Jozve solncu, da se naj Ustavi, rte pa zemlji; torej se mora soliice vrteti okrog zemlje, ne pa zemlja
okrog solnca. Jozve je seveda tako govoril, kakor se ljudem na videz zdi. In Galilei (ok. 1600), o katerem sem že govoril pri urah, da je namreč iznašel nihalo, je odgovoril modro na te besede: »S*r. pisnio uči samo, kako se gre v nebesa, ne pa, kako gredo nebesa.« Toda dokazati tudi on tega ni mogel, zato mu ni nihče verjel. Šele Kepler, ki je bil okoli leta 1600. profe-sor v Gradcu, in Newton sta jasno dokazala, da gre res zemlja okrog solnca in sicer od zahoda proti vzhodu. A ne samo naša zemlja, ampak tudi tisoč in tisoč drugih manjših in večjih zvezd in solnce se vrti okoli našega solnca. Vse te svetle pike na nebo so solnca, ki so nekatera celo 100-krat večja kot je naše solnce. Koliko je pa tudi takih zvezd in solne, ki jih ne moremo videti, ker so predaleč! Z dobrim očesom moremo videti na obeh polovicah naše zemlje le komaj 6000 zvezd, a z najboljšim daljnogledom se jih vidi vmes še milijone in milijone, a koliko se jih pa še ne vidi? Kdor to nekoliko premisli in si predstavlja, kako drvenje in vrvenje je nad nami med zvezdami, s koliko hitrostjo se to vse vrti samo okoli sebe in obenem okoli solnca, a se vendarr vse vrši v tako lepem redu, da se ne zadene nobena zvezda ob drugo, ket-potem bi bilo konec sveta — kdor torej to vse premisli, mora pač vzklikniti s kraljem Davidom v 18. psalmu: »Nebo oznanja božjo slavo in delo njegovih rok oznanuje nebes.«
Toda namen mojega današnjega predavanja ni, da bi premišlevali te nebeške prikazni, ker to nam jasno kliče, da tukaj mora vladati vsemogočna božja P&ka. Hočem vam pa to drugikrat povedati natančneje. To so čudeži božje vsemogočnosti v veliki meri, a danes vas hočem opozoriti na nekaj drugega, ki vam kaže ravno isti čudež božje previdnosti bolj v majhni meri, če opazujemo naravo v podrobnosti.
Dandanes je mnogo res učenih ljudi, a koliko je pa tudi takih, ki hočejo biti učeni in se tudi učene kažejo na zunaj, a so le pobeljeni grobovi. Tudi pri nas se dobijo taki, ki hočejo n. pr. o verskih rečeh mnogo več vedeti kot pa oni, ki so štiri leta študirali bogoslovsko znanost v semenišču in morda še kaj več naprej.
Toda ti »gospodi« hočejo biti učeni le na ta način, da bi s svojo »znanostjo« vrgli iz nebes Boga. Dobijo se namreč ljudje, ki trdijo, da je nastalo vse slučajno brez Boga. Vse te nebeške prikazni, ves ta čudežni red nebeških teles in sploh ves red v naravi je le slučajno tako nastal, nič ni bilo treba Boga, ki bi vse to ustvaril in del v ta krasni red, ki ga opazujemo povsod v naravi. Toda če greš v visoke gore in vidiš tam pri izviru kake vode lesen žleb, po katerem voda teče, ali ne boš rekel, da jc ta žleb slučajno nastal, ker so ga črvi tako lepo okroglo snedli in ga je veter sem prinesel ravno pod izvirek vode? Nikakor ne, ampak vsak bo mislil, da tukaj kj blizu biva kak človek, ki je to naredil. Ali tudi takrat nima človek nobenega namena, ampak je kar samo slučajno tako prišlo, da si napravi človek pri hiši močan funda-ment, da ni streha ravna, .anipak da visi, , da dene v okna stekla? Odkod je pa vendar to človek dobil v svojo glavo, da tako
(\2
dela, ali je to slučajno prišlo v njegove možgane? Toda poglejmo zdaj malo v na ravo, če si moremo misliti} da bi to na^< stalo vse slučajno.
Naša zemlja naj bo slučajno tako od tialjcna od solnca kot je res. Zdaj pa pomislimo: če bi bila polovico bližje solnca .kot je zdaj, bi bilo pri nas 4krat bolj vroče; in če bi bila šc enkrat tako daleč od njega, bi bilo le 1 četrtino tako gorko pri nas kot •]c zdaj. Kakor je znano, naša zemlja nekoliko visi. Kaj bi pa bilo, čc bi popolnoma pokonci stala? V srednjem pasu zemlje bi bila vedno neznosna vročina, na obeh tečajih zemlje pa vedno neznosen mraz. Če bi pa zemlja še bolj visela ali pa celo ležala, bi bil na onem delu zemlje, ki bi bil obrnjen k solncu, \ edno dan in poletje, na s-asprotni strani pa vedno noč in zima. Torej naša zemlja ne more stati bolj primerno kot stoji, da imamo pravilno dan in .noč, pravilne letne čase. In to naj nastane slučfioo?
Čudno se morda komu zdi, da jc skoro tri četrtine zemeljskega površja pokritega ■j. vodo. Toda to mora biti tako, da izhlapi dosti vode v oblake in da dobijo vse dežele dosti dežja. Poglejmo led! Led jc lažii kot voda, zato plava na vodi. Če bi bil težji, bi moral iti na dno; in kadarkoli bi se naredil na vodi let, bi se potopil. Tako bi re nabralo na dnu vode vedno bolj debelo leda,' ki bi ga nc moglo solnce stopiti. In kaj bi bilo posledica lega? Vse, kar živi v vodi, bi moralo poginiti in mogoče bi bila že naša zemlja vsa sam led.
Čc bi nc bilo okoli naše zemlje zraka, bi solnčni žarki vse sežgali na zemlji. Zdaj pa to zahranja zrak. — Zrak nam tudi va-ruie živlienje; kajti vsak dan se odtrga mil;:one kosov nebeških teles, ki letijo proti zemlji. Toda predno pridejo do nas, se ob ribanju ob zrak tako razbelijo, da sc raz'ete v prah. Ko pridejo solnčni žarki do zraka, sc odbijajo na zraku; in zato jc nebo tako lepo modro. (Mavrica.) Če bi nc bilo zraka, bi bilo nebo vse črno. — Zrak sestoji iz raznih plinov: iz dušika, kisika, vodika in ogliikove kisline. Ljudje in živali dihajo v sebe vedno kisik in ga po rabijo, ven pa izdihavajo ogljikovo kislino; rastline pa ravno ogljikovo kislino rabijo za svoje življenje, losik pa gre nazaj v zrak. I ore| kak lep red! — Kdo bi mislil, da so tudi vulkani in puščave tolike važnosti za ž.vlieniel Od tod pride namreč največ praha v zrak, okoli katerega se lahko na-red »o vodne kapljice. Vsaka toča ima v sredi cmo piko.
Poglejmo zda, čudežni red, ki nam ga kazco rastlipe. Da more rastlina rasli, potreb,i,e svetlobe in solnca; zato je listje okoh stebla eno vrh drugega, da solnce lahko vsakega obsije. Nekatero listje jc še spoda) rdečkasto ali plavkasto, d
ste bolj na suhem, ima bolj mesnato listje, da lažje obdržt roso in tako preskrbi potrebno vlago. One pa, ki imajo dosti vlage, imajo pa listje bolj voščeno aH pftknto z
dlako, da kaplje lahko zdrsnejo na tla. Pri onih rastlinah, ki sc ovijajo in od začetka ravno rastejo, se začne steblo pripogibati najprej proti severu, potem proti zahodu in slednjič proti jugu kot kazalec na uri in išče, kje bi dobilo opore. Če začne fižol v zemlji poganjati, pride iz zemlje najprej močnejše steblo, in sicer zavito, da je klica bolj varna; šele potem, ko je že klica tudi zunaj, se zravna po koncu. Kako različno obliko imajo slednjič rastline in njih listje! Kako jc to vse pravilno in umetno narejeno! Ali naj bo to vse slučaj?
., ,	.-----<asto, da nc
more svetloba prehitro skoz. čc raste rastlina v grmovju, ima dolgo steblo, da pride lahko solnce do nje. Rastline in drevesa, k. ima,o dolge korenine, imajo navadno doli viseče in šp.často listje, da se steka dez po nph na korenine, ki so daleč stran Rastline pa k. imajo bolj kratke korenine m rastejo bolj v dno, nosijo listje bolj po konci, da teče veda po njem proti deblu .n tako h koreninam. Katera rastlina ra- vanje
Poglejmo zdaj živalstvo, ki nam je bolj znano, a nihče tega bolj natančno ne premišljuje. Živali, ki se hranijo s travo, imajo oči na strani, da vidijo okoli sebe, če se jim bliža odkod sovražnik. Tudi one ptice, ki daleč vidijo, imajo oči ob straii, ker drugače bi pri letanju nc mogle dobro gledati. Vsaka žival ima v naravi svojo nalogo. Kolikokrat se jezimo na različne muhe in mušice, a koliko korist nam dajejo! Žuželke odstranjajo raznovrstno gnilobo, hranijo nam pticc in so takorekoč pravi vrtnarji v naravi. Da sc različne cvetlice oplodijo in rodijo sad, k temu pripomorejo žuželke. Cvetlica privabi žuželko k sebi s svojo lepo barvo in duhom. Žuželka, n. pr. čebela, gre tja le zaradi meda, a obenem odnese praške in rodi sad Opazovalo se jc že, da n. pr. čebela prav rada ccli dan leta samo po ene vrste cvetlicah, kjer najde najprej med in tako pospešuje tukaj plojenje. In cvctlicc imajo šele takrat v sebi med, ko je za nje čas, da sc začne plojenje. Torej cvctlicc koristijo žuželkam, žuželke pa cvctlicam. Torej tako lep red!
Poglejte, muha ima lahko eno poletje 25,000.000 mladih, listnata uš pa še več in poje cn dan do lOOkrat več, kot je sama težka. Zakaj pač to? Zato. ker ima tudi požrešne sovražnike, lastavica porabi za svoje mladiče na dan 5000 žuželk. Čc bi nc bilo žuželke tako rodovitne, bi kmalu izumrle. — In kako umetno je narejena ptica! Glava in kljun jc za ptico roka in prsti; glava se mora lahko pregibati.in tudi vrteti. Če mora ptica več leteti, ima tudi bolj močne prsne kosti, ki morajo biti ol!e, da jc ptica lažji. Pljuča imajo 5 parov nekih vreč za zrak, čez katere diha med letanjem celo \ vlsočini 10.000 m in zraven še lahko poje. Da ptic ne zebe, pokriva telo spodaj nežno perje, ki mu pravimo mah, in po vrhu še kot ko/uh bolj debelo perje. Na trebuhu navadno nimajo perja, da gre lahko telesna toplota do jajc, ko valijo. Da si ne zmoči perja, si namaže vsako pero posebej z neko mastno tekočino, ki jo imajo vodne pticc.
Riba ima telo tako ustvarjeio, da lahko prereže vodo, in gre naprej tako, da premika reono plavuto semtertja, prsno in trebušno plavuto rabi kot krmilo, h.-blna m zadnja plavuta jo pa držita vedno po koncu. Kako gre pa riba lahko gor ali dol v vodi? Vsak je žc videl tisto stvar, ki ji pravimo ribji mehur, a ji koristi le za pla-1 a mehur je razdeljen na dva dela.
Če riba ta mehur stisne, je ona lažji in grt kvišku; .če pa samo zadnji del stisne, jc p« is prednji del ribi« težji kot Eadnjj in rib« gre i. glavo navzodl. AH ni to umetno narejeno? Je-li slučajno tako?
Hrano si dobiva vsaka žival po svoji naravi, Govedo ima tako narejene zobe, jezik in gobec, da lahko trga travo, če bi hotela žival travo popolnoma zgrizti na paši, bi morala tam predolgo stati in srna bi bila potem preveč v nevarnosti pred sovražniki. Zato morajo to storiti drugje na varnem po prežvekovanju. Da se to lahko zgodi, imajo te živali trikratni želodec. Surova trava pride v prvi želodec, kjer se nekoliko omehča in pride nato v drugi želodec, ki pošilja potem travo v kepah nazaj v gobec, da se dobro zdrobi. Šele potem gre v tretji želodec in v čreva, ki so 22krat tako dolga kot je žival sama,
(Konec sledi.)
Sveti večer.
1'riredil po K. — Fr. Ks. Steržaj.
(Konec.) VI.
Ne dolgo potem je voz obstal pri zadnji hišici koficem Rukovnega. Komaj vidno je brlela luč skozi nizka okenca.
Z bičevnikom je parkrat potrkal na vrata m parkrat zavpil. Kmalu so se vežna vrata odprla in Hoštjanova brša je začudeno in vprašaje pogledala na pragu, /adaj za njo pa je kukalo troje rumenolasili, kodrastih glavic«
Kdo pa jc?c je vpiašala vdova.
Ali sle vi Boštjanova Urša?i je vprašal Janez.
Seveda! Kaj pa bi rad?i
1'olem pa kar sem pojdite in pomagajte mi tole odložiti z voza. Nekaj je tudi za vas.c Medtem, ko je skladal z voza vrečo s krompirjem, zelje, jabolka, moko, dežico masia, špeh, jajca, ie povedal iznenadeni Urši, zakaj in na čegavo priporočilo. Ko je odložil skoro trel ino, kar jc bilo na saneh, je segel v žep in ji stisnil Se pet kron v roko, obrnil sani in med glasnim IJršinim zahvaljevanjem pognal kobilo.
Za Tijini pa je solznih oči zrla revna vdova vsa srečna in je blagoslavljala po lihem dobre ljudi. Pozno zvečer pa sc je razlegala vroča molitev hvaležnih ljudi k nebeškemu. Detetu za srečo in blagoslov dobrotnikov...
Janez je kmalu oddal šc ostalo revnejšim po vasi, pa nikjer mu ni zali valje vanje za živež tako dobro delo, kakor pri mali rfcvni hišic- Boštjanove Urše in njenih otrok.
Kmalu nato se je ustavil pri Žvanovih, spregel kobilo in jo peljal v hlev ter ji položil sena v jasli.
Medtem pa jc bi!a Anica povedala materi. kaj se ji je med potjo pripetilo. Kar ioo-g.a ni dovolj preliva liti Janeza in poudarjati
00	voli svoje hvaležnosti v skd njegove pomoči,
1	odi mati sama se mu je zahvaljevala. Videlo sv je obema, da zahvala prihaja zares iz dobrega in hvaležnega srca. Ta p;i se je ves v zadregi izgovarjal, čtš, da nt bilo nič poseb« nega na tem.
Kmalu nato so :cdeli za mizo v prijaznem pogovoru. Mlajši bratci in sestrice so sc gnetli okoh Janeza, občudovali zdaj velike, svetle gumbe na telovniku, /.daj zopet lepo, z biseri okrašeno njegovo cedro, ki .si jo ie nabasal in pndno vlekel iz nje dimnale oblačke.
Živahna veselost je zavladala pri vseh. Koznata lica Anična pa so vedno bolj rdela in iz menili lepih oči je sevala skromna nedolžnost njene notranjosti.
Le včasih mu je ušel pogled nanjo. Pri-poz#aM si |e mora' nehote: Poleg Anice je /ofka daleč, daleč zadaj.
Ozrl se jc na uro,
- O nič se ti še'ne mudi, Janez, je pripomnil nato oče ?.van ki je l-il medtem prišel iz hleva v sobo
Saj še ni deset. V treh četrtih ure si lahko doma, pa se še prej lahko nekoliko '»na pošti pogreješl«
»Tam se pa nocoj ne bom več oglasil, •: mu je ta hitro odvrnil. Sam ni vedel, zakaj mu je to tako hitro prišlo na jezik.
Pa ostani do enajstih tukaj, do polnoč-nice boš Dotem ravno prav prišel.
In tako je Janez šc ostal. Ko 30 potem •prižgali pri jaslicah v kotu lučko in zmolili rožni venec, se je Janezu zdelo popolnoma prav in primerno. Med molitvijo pa mu je vedno bolj in bolj ugajala misel, ki se mu je Vrivala, da je bilo vendarle prav, da je peljal na Bukovno, mesto da bi se bil mudil na »pošti-, med razposajeno, napol pijano tova-nšijo.
Ko so se mu pri ločitvi iznova zahvaljevali za Anično rešitev, je dejal: »Nasprotno sc vam moram jaz zahvaliti za res lepi — sveti nocojšnji večer« in udaril je z bičem narahlo po kobili, ki se je spustila v lahek tek in izginila v nočni temini.
Samo zvonček od komata se je čul in enakomerno udarjanje ob sani, ki so drčale po cesti proti domu.
Na »pošti« so se ravno takrat odprla vrata. Iz notranjosti se je slišalo vpitje in hripavo pelie, na vratih se je prikazala napol pijana družba razgretih obrazov.
Za njimi je prišla Zofka v spremstvu debelušnega dragonca Ligičevega Jaka.
Janez je bil privozil ravno do tam- Kobila je hotela po stari navadi zavoziti pred pred gostilno, pa jo je voznik naglo potegnil ria cesto.
No, ti si 1111 pa pravi,■< je nekako za-dirčno in /.asmehljivo dejala Zofka, ko ga je zagledala. Obljubil si mi, da boš takoj nazaj, pa prideš šele sedaj.
Gotovo je čarovnic« preganjal. Saj pravijo, da se pred polnočjo zbirajo. <
Ali p;, je molil po poti, ker ga je bilo strah; ha, ha, se ie zakrohotal dragonec in ga zaničljivo pogledal.
Glasen krohot je udarjal Janezu na ušesa. In čudil se je, da je prej bil sam tako rad med to razposajeno družbo, ki se mu je nocoj kar naenkrat tako pristudila. Primerjal je Aflico in Zofko, njeno tako različno obnašanje: ta tako razposajena, posvetna in gizdava, in Anica skromna, tiha in pobožna . .. Kje je le prej imel oči in |>amet, da tega ni uvidel.
Vse drugače se mu je zdelo pri polnoč-nici. Vse bolj prikupljivo in vabljivo nego druga leta. pa tudi njegova notranjost, njegovo srce bolj sprejemljivo za čudovito lepoto in vzvišenost svetega večera.
Minulo je leto za tem, ko je peljal mladi gospodar s svojo mlado, brhko ženo Anko na Buk ovno svetonočne darove. Oglasila sta se oba pri Žvanovih in so se v pogovoru spominjali lanskega svetega večera.
»-Tako sem bil razjarjen tisti večer, je dejal Janez. .Mislil sem, da sem izgubil vso srečo svojega življenja, ko so mi mati ukazali, da moram zdoma na Bukovno, preden grem na »pošto«. Malo je manjkalo, da se jim nisem naravnost uprl. ..«
»V svojo nesrečo,- je pripomnila Žvanov-ka. -Vzel bi bil Zofko in morebiti bi bil danes ravno na tem kakor ona, nesrečen in prevaran.
Da, prav je bilo, ko sem ubogal mater. To je bil začetek moje sreče. Že večkrat sem »m povedal to, pa mi vselej pravijo: »Vidiš, Ja.iez. četrta božja zapoved/«
»No, in ravno takrat sta me morala napasti ona dva Lahona,« je pristavila Anica, »drugače bi se midva gotovo ne bila nikoli srečala in našla.«
Nazadnje bi se jima ti še zahvalila in ju oškodovala za Janezove batine, kaj ne?-< jo je podražil njen oče.
»No, saj ju je Janez tudi pošteno poplačal.
»Ravno prav sla mi prišla, da sem nad njima ohladil svojo jezo," je dejal in pristavil bolj tiho: »Toda plačilo, ki sem ga dobil na lanski sveti večer, to je bilo še najlepše.«
Anici je lice veselja zardelo, lahko se je naslonila Janezu na ramo in solzica radosti n srečne blaženosti se ji je utrnila z jasnih Jči.,.
Hj Listek Bfl
Junakinja iz Štafra.
PotmL Prava)« * * * (Dalj..)
Vrata postranske sobe so se odprla na široko, S korakom kraljice je vstopila hišna gospodinja, da bi se v novi praznični obleki pokazala svojemu možu. Obleka je bila iz rdečega, črnoobrobljenega atlasa, od katerega se je njena bela koža razlikovala kakor novo padli sneg; okoli vratu in iz zlatih las so lesketali rdeči, modri in zeleni biseri. Za njo je stopical krojač, podoben črnemu škratu z drobnimi nogami in s kozjo brado, in je nosil rdeče žametasto vlečko.
Za trenutek je obstala v obednici in se je z roko branila deklice, ki ji je vzklikajoč priletela nasproti, da ji ne stare krasote. Nekoliko je nazaj nagnila glavo s svilnato plavimi lasmi, smeje je odprla škrlatne ustne, da se je iz njih zabliščalo kakor dve vrsti biserov, in je samozavestno vprašala oba moža: »Je-li dobro? Henrik, kakšna sem? Kaj praviš?-:
Hitro se je obrnila; kakor male strele so lesketali biseri po sobi.
Henrik se ji je globoko priklonil in je uljudno odgovoril: Daleč naokoli je vam ni par, lepa ste kakor kraljica.
Helena se je zadovoljno nasmejala, potem se je precej, valove zlatih las počasi s čela odstranjujoč okrenila proti staremu pijancu, da se ji pokloni tudi ta: noben moški ji ne sme ostali hvale dolžan:
Kaj pa mislite vi, gospod Bertold? Je-li obleka dobro urezana? Se-li smem pokazati pred svojim gospodom? Brez laskanja! se je smehljala.
Rdečefcradec je vstal ter je, roko za vrč držeč, motril krasno obleko in krasno gospo:
Brez laskanja — svojo kosmato brado je gladil navzgor, drobne svetlorjave oči so se mu hudobno svetile: -Gospa, lepa ste, kakor solnce, obleka je naravnost sijajna. Samo nekaj pogrešani.
Kaj?* je gospa ostro vprašala.
.Čudoviti kinč, ki sem ga videl pri rajni gospe Marjeti, ko je bila na godovini pri Volku Hendel v Ajhenu.c
»Tako,- je rekla gospa, ki je stala pred ogledalom in, grizeč se v ustni, pretikala rubin v laseh. Kaj pa je vendar bilo takega? je nepotrpežljivo vpraševala lepa gospa.
Imela je v laseh belo svilo s tenčico in je s svojimi kostanjevimi lasmi ter temnimi očmi izgledala kakor angel. Vsa miza jo je strmeč občudovala in vse se je zagledalo vanjo. Henrik, to je bila tvoja mati.--
Gospa Helena je postala rdeča, potem zopet bleda; prsi so ji kipele pod biseri in zh-tim nakitjem, njene modre oči so streljale grom in blisk.
Li res mislite, da danes še kaka gospa dene na glavo tako starokopitno čepico. Za ves svet si ne položim na glavo takega starega stolpa, tem manje, ker bi si tako zakrila svoje lase, ki so mojemu gospodu tako zelo všeč.«
Ponosno, z dvignjeno glavo, z na prsih prekrižanimi rokami je šumela v sobo svojega moža. Zlati obeski so žvenketali, visokopeta-sti svilnati čeveljčki so prasketali, in po sobi, katero je zapustila, je zadišalo po sandalu in vijolicah.
»In vendar je bila tvoja mati desettisoč-krat lepša, kakor je ta!--%4e rekel Bertold. »Lep obraz še ni vse pri ženski, mora imeti tudi srce, dobro, nežno in čuteče srce.«
»Kdaj. je bilo godovanje pri Volku?« je zamišljen vprašal Henrik, ki si je okoli prsta ovijal kodre plavolase deklice, ki se je dobri-kala okoli njega.
»Je že precej dolgo tega. Če se ne motim, je bilo leta 1594. Tvoja mati je bila takrat ravno v pričakovanju in je par tednov "ozneje dobila dečka — Henrika, če ga morebiti poznaš,«	--—
Kakor poletno jutro posije v teman hra< stov gozd, se je prikazala gospa Helena v pisarni svojega moža. Sedel je pri svojem pisanju in se še ozrl ni; ljubkovaje mu je položila roko na ramo in je zašepetala: »Dragi, kake ti je všeč moja obleka? *	>
Joahim je vrgel pfero proč, obrnil se pa svojem stolu ter jo je pogledal, ko je rav.no stopila proti oknu.
Nežno zelenje pomladnih dreves, ki so se zunaj majala v pomladnem vetru, je z zeleno zlatimi lučicami obsevalo njeno blesteče belo kožo in ognjenobarveno svilnato obleko: Bilo je, kakor bi se majnik igral z veselim poletjem. Joahim Hendel je rekel: -Všeč mi je obleka, še bolj pa ona, ki jo nosi.
Helena se je privila k mogočnemu možu, njena roka je iskala njegovo. Joahim, ,je vprašala, »mi-li dobro stoje lasje in biseri v njih?-*
Njen glas je razodeval gorečo prošnjo, obenem pa tudi nevoščljivo bojazen. Oj, ona druga, ona druga, o kateri je Bertold govoril tam v drugi sobi in jo tako hudo žalil! Je-li slišal? ...
Oj, kolikokrat jo grize ponoči misel ra ono drugo: naliva ji grenkega pelina v kupo veselja, da je žena najlepšega moža v deželi ki ga ji tako zavidajo .. . Peče jo, da je ona druga bila nekoč, četudi le za malo časa. njegova žena.
»Bi-li ne bila morala dejati avbice na glavo?" je vprašala in je svoje modre oči uprla v njegov resni obraz.	,
Zakaj pa? Saj si zadesti lepa! Komu se pa tako lišpaš?
Samo zate, samo zate. Proseče mu je nastavila cveteče rdeče ustne, da je nanje pritisnil poljub. Vzela je njegove roke v svoje, pritisnila jih je na prsi ter je oziraje se v postransko roko, kjer je pil in se smejal Bertold s Henrikom, plašno vprašala:
»Moj ljubi, moj zaklad, je-li res, da ie bila Henrikova mati lepša, kakor sem jaz?
Veliki mogočni mož je izpod obrvi, podobnih črnim, potegnjenim mečem, zrl na lepo gespo, ki ga prosjači ljubezni in se trese od ljubosumnosti. Moti se! Z vso njeno lepoto, z vso ljubezensko umetnostjo mu ne razpali krvi, mu ne razdraži živcev, kakor mu jih je ona nežna druga z njenim sladkim glasom, z otožnim nasmehom, ki ga je osemnajst mese-c-2v ljubila- v bolesti, potem pa je ovenela. Pa vendar se moti Helena, če zavida ono drugo in se čuti zaradi nje prikrajšano: prva in največja ljubezen Joahimova danes ni niti Marjeta, niti Helena — njegova največja ljubezen je danes: Štajer.
Vendar je prijazno rekel svoji ženi, kakor bi pomirjeval dete: »Helena moja, Henrikova mati se ne more primerjati s teboj. Kaj je lepše, naša ponosna, zelena Štaira z njenimi nebrzdanimi slapi, ali pa gorsko jezero, ki ob vznožju švicarskih gora mirno počiva in sanja kakor modro oko? Mi možje smo veseli lepih žena: tako sem vesel tudi jaz, da je bila enkrat Marjeta moja, sedaj pa ti. — No? je prav tako? Ali te še kaj boli?«
»Ti si dober, dragi moj,« je vsa srečna šepetala in je pritisnila svojo glavo na njegove prsi. »Pa še nekaj me boli, gospod mestni sodniki« se je nakrat zasmejala. sklonila je glavo nazaj, izvila se mu ie iz rok, ki so se komaj dotikale njenega telesa, in je hitela k pisalni mizi:
>Sam Bog ve, kaj je vse tu napisali«
Z belo roko je hlastnila po listu in je vanj zrla: Br! Sama kuga! Pusti jo lam, kjer je; danes ne boš več pisal, danes si moj.«
Kakor deklica je zletela proč s papirjem v roki. Par korakov — in Joahim jo je dohitel:
»O, ti porednica! Daj sem!« Kakor za šalo se je nekoliko trgal ž njo. pri tem pa so se ji svilnati- lasni trakovi ujeli s prarni njegovega rokava in razpletle so se visoko nakopičene kite, da so se vsuli ckoli nje zlati lasje.
Omamila je moža, ki ji je iztrgal papir iz rok ter ga vrgel proč, kakor dete jo je dvignil s tal ter jo je pritisnil k sebi.
»Oh!« je vesela vzkliknila. Tako sva se začela vrteti na dan poroke. Dragi! zaplešiva še danesl«
Kar zaškripljejo vrata. Čujl Nekdo trka ..
-Noter! Kdo je!« ie zaklical sodnik Hen-Jel. Žena se ga je držala za ramo red zoper Kugo je ležal na preprogi na leh,
k Vrata sc odpro in v sobo stopi mož v rudarski opravi; na klobuku se ,e križalo dvoje
srebrnih kladivov.	.	j„.,i
Gospodje in gospe, nfcjprej moj pozdrav! Sem li prav prijet k mestnemu sodniku Jo-
ahi7oaliim je prikimal z glavo: >Pred njim
St0,lt,>Priliajam iz Ajzenerca. Prinašam vest iz komorniškega urada. Seda, je previdnost na mestu. Črna smrt je v Janspahu.«
Gospa Helena je zavpila na glas.	,
Približal se je Henrik z Bertoldom ln te /aklical z bliščečimi očim: Oho! V Janspa-hu! Samo en dan hoda od nas.«
Bertold jc debelo bolščal m je zamrmrai: »Sedaj gre pa za resi« , Hendel ,e z bodečimi očmi gledal na nesrečnega sela.	. ... ■Poznam vas,« je rekel. Pišite se Spil!
unate li seboj pisma?-	.
, Da, vaša milost.« Moz te potegnil izpod neclrija z rdečo vrvico ovito pismo.
Helena,« jc rekel Hendel, »pojdi proč, prehladiš se mi s svojim golim vratom.«
Helena se ie vsa tresla in je prestraseno
vprašala:	, , .	,	t
>Za božjo voljo, ali te res, kar pravi/« Bomo že videli. Pojdi v svojo sobo in sleci lo obleko. Lizika, pojdi z mamico!«
Helena se je odstranila, vsa rumena v obrazu, in je s tresočo se roko peljala deklico, ki se je plaho ozirala okoli. Bertold je štorklja! za njo: obraz mu je pobledel in junaško srce mu je močno tolklo. Kuga, nesrečna beseda je to, preklicana reč! — Sam jo ie doživel leta 85. Na kupih so ležali mrliči po , cestah, v Štajro so jih metali. Brrr!
Sodnik ie odprl pismo, v katerem mu je knežji uradnik iz Ajzenerca poročal, da je kuga udarila v Štajersko, v admonstki okraj. V Janspahu da leži šestnajst ljudi za kugo, 10 kužnih mrličev so že pokopali v skupno jamo. Svetuie, naj zastraži mesto, naj zapre prehod čez Anižo pri Rajflinku. Če pride po Aniži čoln z železno rudo, lahko pripelje seboj črno smrf.
Henrik je očetu čez ramo zrl v pismo. »Oče,« je rekel, »če je treba straže v Rajflin-Vu, sem vam jaz. na razpolago.«
Sodnik mu ni ničesar odgovoril, marveč ie vtaknil pismo k sebi, sklonil se je ter s tal pobral red zoper kugo in je nato s krepkim glasom rekel selil:
: Spil, rotim vas pri živem Bogu, je-li res, kar poročate, se - li uradnik ne moti?« — Hendel ve, da ajzenerški plavži rujejo, kolikor le morejo, zoper admontske plavže in ne brez vzroka: Kriva samostanska palica udarja pro-testantovske plavžarje, izvaja po ceni železno rudo in škoduje aizenerškemu železu. To vedo tudi v Štajru: Morda pa sedaj v Admontu razsaja kuga, — ker so v admontskih rudo-kopih našli novo rudo. To je pomislil Hendel in je rekel Špilti: Sel se ni obotavljal in je stopil k pisalni mizi, položil je roko na lute-ransko sveto pismo in je rekel:
»Pri segam pri troedinem Bogu, da preti naiskrajnejša nevarnost. Zato vas svarim in rotim, da ne štedite s sredslvi, z denarjem, da se obranite čine smrti. Iz Janspaha že vse beži, 16 mož ima kužne bule, 10 jih leži pokopali!}!, črnih kakor oglje. Resnica je.«
Dobro,« je rekel Hendel, »sedaj je čas, da ukrenemo najstrožje naredbe. Hvala vam, Spil; ;>al mi je le, da ne morete prenočevati v KI:., U Se danes morate zapustiti mesto, da se ljudstvo ne izpozabi nad vami zaradi vaše žalostne novice. Poznam svoje Štajerce. — , vašega uradnika vam dam seboj par vrstic. Le lepo miren naj bo; tako mi leži pri srcu moj Slaier, da ini ni treba tujih opominov, ako velja, moje mesto obvarovati nesreče. Ta-le moia roka bo obrnila kugo, tudi če priplava po Amži doli.« Nato reče sinu: »Henrik, ponudil si mi svejo pomoč, sedaj te potrebujem. Nemudoma je treba sklicati sejo. Takoj za-lahaj Koma, pa jezdi v skok k Madlziderju. nai povabi župana in svetovalce, — najbolje, ce to sama opravita,, da se izognemo nepotrebnim govoricam. Na tri sklicujem sejo, pri 32
kateri morajo biti vsi, sedaj je ura dve. Urno,
POŽU5čee8e ni končal, že je Henrik kakor blisk švigal po sobi sem in tia: meč, pokrivalo rokavice — tako — vse ie v redu . . . Na pragu že se še enkrat obrne in vpraša: »Koliko je številka, 18 ali 32?«
»Številka 32.«-
^mogočnimi koraki je odšel,. V hipu ga jc bilo videti, kako je dirjal liki vihar med svetlimi drevesi proti mestnim vratom.
Sedaj se je usedel sodnik Hendel k p saln, mizi in je začel pisati. Ves promet s štajersko, tudi z Ajzenercem se mora zapreti dokler divja kužna nevarnost. 1 o sicer ne bo brez škode, pa kaj pomaga, če pa gre za blagor Štajra, cele države.	. , •
Nekdo prigromi po stopnicah gori; zunai se sliši krik in vik. Sodnik vstane od mize:
Gospod,' gospod, nevarnost! Izgubljeni smo v Štajru!«	. .
Neki moški jc planil v sobo z razmršenimi lasmi, z divjimi pogledi, kakor bi gledal peklenske prikazni, in je pretrgano jecljal: »Gospod. mrlič! Mrlič, ki je umrl na kugi! Na Aniži!«
»Kaj še?« jezno zarezi Hendel. Neupog-njen stoji tu, kakor marmor mrzel mu ie obraz, čeprav mu za hip zatrepečejo vsi živci in se mu misli kakor strele križajo za čelom: Razglasiti red zoper kugo . . . Pokonališče za kužne mrliče . . . Vapno v mrtvaške jame .. . Kcmisarja za kugo nastaviti ...
Počasi in pomirjevalno, kakor bi imel pred seboj, norega človeka, je vprašal trepetajočega moža:
»Ima li mrlič bule?«
Par sob v stran je bilo čuti pretresujoče ženske klice: >0 Bol, usmili se nas!« in pri-govarial je starikavi bas: Pa gespa, o gospa, ne tako! Gospa!«
(Dalje prih.)
Iveri.
Dober zgled služi slabemu kot opora, močnemu kot spodbuda; prvi ga skuša posnemati, drugi — ako mogoče — prekositi.
Samoljubni človek bo obsioal onega, ki mu ni na poti, z brezmejno hvalo, samo zato, da bo mogel tistega, ki mu ie na poti, obliti s tem večjo množino graje. Prvega bo nezaslu-
ženo hvalil; drugega nezasluženo grajal. «
Zviti in samoljubni človek svojega sovražnika vpričo ljudi samo zato čez mero hvali, da vzbudi proti njemu grajo in zavist.
To fn ono.
Na!manjše knjige. Že stari rimski pisatelj Plinij pripoveduje o knjigi Iliiadi. da je bila tako majhna, da so jo lahko spravili v orehovo lupino. Najmanjša knjiga je izšla v tiskarni Sahnina v Padovi na Laškem leta 1862. Visoka je samo devet milimetrov in pol, torej niti en centimeter, široka šest milimetrov, dobrega pol centimetra, pa je vendar na vsaki strani devet vrstic s približno sto besedami. Natisnieno je v knjigi pismo slavnega učenjaka Galileja na neko kraljico. Salmina je priredil par let pozneje, leta 1870., tudi izdajo pesnika Danteja v velikosti štirih centimetrov na višino in dveh na širino. Najmanjše sveto pismo, slari testament, so tiskali leta 1896. v mestu Gias-gov na Škotskem na 936 straneh najfinejšega indijskega papirja, višina štiri centimetre in pol, širina niti tri. Še manjši je novi testament istezaložbe, tri centimetre in na dva. L. 1674. je tiskal B. Schmidt v Holandiii "zbirko pesmi na 49 straneh v obliki ene četrtine angleške poštne znamke za en peni (10 vinarjev).
Pribežališče za ptice. Kakor na albatrose so prežali in prežijo tudi na druge divje ptice. Samo v državi Luizij^na v Uniji (Zedinjene države severoameriške) so jih leta 1912. pomorili nad štiri milijone. Zlasti otok Ma-"5 Islarid pri mestu Novi Orleans je bil pravi raj za
lovce te vrste; na milijone uboge živali so tam postrelili ali polovili. Vdo^a znanega milijarderja Sage Russela je pa sedaj otok kupila za 750.000 kron in ga je podarila revnim pticanj; čuvaji ne pustijo nobenega lovga nanj. Osfal bo tak kot je, divji in neobljuden. Dolg je 25 kilometrov — od Ljubljane do Kranja — širok pa 12 km — od Ljubljane do Medvod.
gospodarske stroje CIT!
Jarka KuHk, spec. tovarna stfedokluky v PiagL Za veliuo gorsko posestvo pri Zidanom moattf
iščem oskrbnika
kmet ali delavec z družino. .Stunovanjo in kurjava zastonj. Vsi pridelki in živinoreia so ilell na polovico. Kavcija najmanj 500 K |>otrebua. Nastop takoj. Ponudbe na u|>ravo ,Domoljubu* pod trajno dobičkonosno 5403.
Domačo semensko deteljo, Mf- laneno seme, sirk -««
in diuga dom. semena kujiujo v vsaki množini FRANC POGAČNIK, Dunajska c. 36,
Ljubi ana.
Ženske, »ko hočete primeroma poceni kupiti različno
in
blago za žensko otroško obleko, ,,br",e
so z do-
pisnico na upravo „Donioliuba'. Pove Vam naslov trgovine, katera ima v zalogi So lo|io in tr|iežno predvojno lila o. Hhzjio.šiIju se le v množini nad .'100 kron vrednosti.	5.(99
industrija za razsvttljavo,
društvo z o. z. Maribor ob Dravi, Gosposka ul.5,
&tei<1rčre na rr.ue za razsvetljavo za miine, žage iti druge.kraje. S ektci ai uioior i, e e tr čn> qiadiin>ki, e ektrične _žepne stfetiUe._
Čevlje in opanke
vsake vrste si lahko sam nuln,e (tumpla) če si naroČi
\ n|; ' železni last
(kojiito)
za ceno od K 1P— j istnvno tovarna. PoSIIJa po
po;tn -■ povzet|U	.
SMEV, tvornlca strojev«. Bjelovar
v < masi - podgane * £ * stenice - ščurki
Izdelovnnle ln razpnftdiater preizkul. radikalfla učinkuiočej>a uničevalci, sredstva, za katero doira-iaio vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in mili K 5.—I u liurke K 5.—i tinktura za stenic« K 2"—j posebna močna tinktura n stenice K 5'—i uničevalec moljev K 2°—; praiek proti mrCesom 2 in 4 K; tinktura proti uiem pri liudeb 3 K; mazilo za uli pri iivini 2 K; praiek za oii v obleki in perilu K 2"—j tinktura za bolbe pri pseh K 1'50| tinktura proti mrčesn na sadju in zelenjadl (uničevalec rastlin) K 3'—. — Pošilja po povzetja Zavod za pokončevauje mrčesa "
M. Jfinker, Zagreb 1. Petrinjska ulje« 3,
vitidobro in trpežno
mlatilničo
za ročni in vratilnl pogon, dalje stiskalnico aa sadje in grozdie, milne za grozdje, decimalne tehtnice, kotle za žganjekuho, kllnje za Slamo-reznice, roCne m Ine za mletev moke, itd,, naj si ogleda mojo zalogo, dokler so imenovani stroji » zalogi na razpolago. Drugi poljedelski stro|l se pa lahko naročajo pri Franc Hittl t Llubljani, Martinova cesta St, 2. Največja zaloga poljedelskih strojev v Jugoslaviji.
Mlini za dišave
primerni zu vse namene, prodaja tvrd-ka ADOLF OPPENHEIM, Mor. Ost-rova Brfickeng t3. Zahtevajte prospekte in pobližja pojasnila.
ZOBOTREBCE
vseli vrst kupuje po najvišji ceni in v vsaki množini tvrdka Mihael Omahea, Višnjagor«.
Kupim za seme BDirekOOC StOrfC,
laneno In deteljno seme. Prodam
dobro Slroino Dl|e kmetovalcem. Jos. Jezernik, trgovec, Stob, p.
Domžale.	5089
rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matlfa Podkraišak brivec, Ljablfana, Sv. Patra cesta 32.
Naznanilo!
Ker je poštni promet zopet odprt, lahko sedaj zopet razpošllam raznovrstno
pip* barvo n
za prebarvanje blaga in stare obleke in sicert črno, modro (plevo), rujavo, zeleno, rudečo, lilo in sivo v zavitkih po «0 vin. Prosim, kdor 3e barvo potrebujo, za takojšnje cenj. naroČilo.
Za eno žensko obleko je treba 8 zavitkov barve. HazpoSilja se po pošti. Vsakemu naročilu se pridene rn|, in pa slovensko navodilo, lahko nekaj kg illll Kazi Loibner, trgovinabarv za obleke, Coije, pri „Zvoncu".
„Jugo" milo za pranie
zbolišana vrsta, bela, v kosih po četrt kilograma, 1 zaboj 25 kd It. i. 100 komadov) 11« K Iranko za bol k Zagreba. S poito 4 ktf neto 28 kron iranko. PoSilia po povzetju zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb St. 1, Petrinjska 3.
Z naroČilom se prosi Doslati tudi polovico zneska.
ica
a. a. dataln. ilvlj.nj.ke lo r.utu* e.sgodna 1» Jam.tv.n. ta varovalnloe
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
•prejema zavarovanje na doiivatja in smrt, zdinieno tud z vojnim riziko, otroških dot, rentna In ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen mod. Absolutna vsrnost. Nliks premij«.
HajpgciilPH.i*» rogoil aa Toino raTaro.ania
Zato d tomelji aa Traj.muo.u. — Pro»pehti aaalouj lu poltnioa proato. Bpoftolm zaatopmki •• apr.ja-majo pod najugodDajftimi pogO|l. 1M:
fismiia strešia opska
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdkl
loan JelaCin, Ljablfana
Emonska cesta 2. 479J
Edini nlovcnakl zavod brez tujega kapitala
UZHJEmNH ZHUHROVHLHICH
proti polarnim škodam in poSkodbi cerkoenih zoonoo
Ljubljana, Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam; 1 raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbo. 2. vso. premično blago. mobilijo, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vso poljske pridelke, žita m krmo, i zvonove protj prolcmu, 6. sprojema tudi zavarovanja na živ lenjo, oziroma doživetje in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podie»ja obrti kakor tudi posamezne os«3be za deželno
nižioavBtrijBko avarovalu-eo, id katore ima tudi dežela Kranjska podružnico Varnostni f aklad In adnine, ki so znašalo 1. 1916 K «»«« .8MHM. s< poskočile koncem 1. 1917 na 1,081.888*64.
'lodaj, čimvec|o zanimanje za ta edini siovcnnki zavod, tembolj bo rastei zaklad. Ponudb« ln poJa*nlla da]« ravnateljstvo, glavno poverjenlitvo v Celju ln n* Proseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjeniki.	Ceno primorno. biti a cenitev in takojšnjo izplačilo
Kot zvezda Trem Modrim
postanite ljubi bralci „Domoljuba" tudi Vi svojim ubogim črnim poganskim bratcem in sestricam in nova luč bo zasijala Vašim trcem, sreča in blagostanje se bosta naselila v Vašo hišo I
Sodelujte pri tem apostolskem delu reševanja duš s tem, da kupite misijonski
Klaverjev koledar 1919.
To je pravi misijonski koledar, opremljen z jako lepimi, poučnimi kot zabavnimi povesticami in slikami, ki razveseljujejo mlado in staro. Posebno pretresljiva je slika in popis sužnja, vkovanega v drevesno deblo, enako tudi povest o starem čarovniku „Hudobca ni maral za mojstra", o zamorskem dečku „Izgnanec" itd. Mnogi dobrotniki bodo našli v lepem koledarju dramatične slike svojih poganskih krščencev in od-kupljencev iz sužnosti.
Le eno je želeti: „Klaverjev koledar" naj imajo v vsaki hiši in družini, vsi Marijini družbeniki* tudi otroci naj ga pridno berejo, tnkt »e bo misijonska misel vedno bolj širila 1 Zato naj vsak bralec ^Domoljuba" naroči za god sv. Treh kraljev vsaj en Klaverjev koledar, da s tem reši dušo enega ubogega poganskega zamorčka, in ta bo njegova svetla zvezda v celem življenju in najlepše novoletno darilo božjemu Detetu 1	5407
1 koledar stane samo 80 vin. s poštnino vred; kdor pa naroči cel tucat ali več skupaj, dobi pri vsakem tucatu enega povrhu.
Novoletne pozdrave pošilja vsem prijateljem in dobrotnikom misijonov in vabi k obilni naročbi
Družba sv. Petra Klaverja za afriške misijone, Ljubljana, Pred škofijo štev. 8.
Zastonj
dob' vsak na željo fflo cenik o zlatnini, srebr-nin- In fiodallli. Violine po K	55.- In
vISie. Dobre harmonike K 4?'-, «>-, - dvovrstne dimniške harmonike K l2Ci, IU, Irivrstne K »«., ICC in viSie. Zamena dovoljena nll denar nazaj. PoSilia po povzetju ali predplaftiu razpoJiii. Jan Konrad, Brli* 1991, c. in kr. dvorni založnik, CeSko.
Krema za britje sSMsu;
va bre> vode. 1 porcelanasti lonfak ^ K, 1 ducat 60 K.
Milo m oriije tfsrftft
9 K, I ks 34 K. - PoSitj« ae proti oaprcipoiiljatvi dcnaria M. Jfinker, ekspertna trgovina, Zagreb 1, Pclriniska 3-111., Hrv.
Pristno TOALkThO MILO
lino diSeCc komad 100 gr 3 kosi K 15--.fr kos. K 28--12 kos. K S2--
Pcitlio ifemi« oh. PRALNO MILU
za kg kron 26-—
PoSilja proti predplačilu
M. Junker. izvozna tvrdka Zagreb 1, Petriniska 3. Hrvatsko.
ww" Popolno belo platno
morete dobiti z vporabo našega izbornega iuga PKHŠEK Zfl PLATNO. Velik prihranek in malo truda pri pranju. 1 zavoj 150 gramov K l*—, 250 gramov K 1-50, 150 gramov K 2*50.
Najmanj se more naroČiti 10 zavojev!
Pri naročilu 5 kg popusti Razpošilja se po povzetju. Prodajalci dobe popust.
Zavod za ,zvoz M. jODlM, f«■fc.E'«
Z-Hctnr»riilri za Prodajo strojnega olja aavupilliu za vse tovarne, za avtomobile, motorne pluge, mažo za vozove, telin. vazelin, surogatni firnež in barve se sprejemajo za tako.išnii nastop. Oglase naj se pa le izurjeni gospodje. Ponudbe na kemično tovarno Hugon Polak, Krni. Vinogrady, Jting-manova tflda 33.	4811
KHRBID
v vsaki množini v izvirnih zavojih po DO ali 100 kg za ceno pn E 2-70 kg neto iranko Bosanski BroU (v zavojih po 50 kg neplačilo K 3-— za izvod) naroča se pri Bosan. deln društvu za elektriko, Jajce, Bosna. — Plača naj se naprej po poštni nakaznici v Jajcu, večje vsoto pa potom Industrijalne banke v Sarajevom na račun gorenje tvrdke. - Primrmikljnj nn transportu trpi kupec.
Primeren dar
najfine.^e, pravo toaletno milo.
C ma!tl> kosov K 24 - (i velikih kosov K 36 — 1? „ „ K 44-_ 12 „ „ K 6T. _ A i) j. K 81-— franko na vsako postajo.
Denar naprej! Leop Zeisler, Zagreb, Margaietska nI. 6/1,odd. 10.
(Zakonito ritvaro vnn )
Moj Unlveraal-ro6nl milo <e
ieboron ■/.a mletev naha, dlftav. BlaflSorJa, kara, ovsen. rtža^ orcliov lta.
Ta aiftli n.lm ae je rekom vojske •iS '"borno obnrsel in Ho lahko r-t • rablja r» vsako vrsto mlovako-» ga izdelka leža okolu J kg.
Cena K 24'—, _ Unlversal-mlin ca meso
ii	K (10 _.
Mlin za drobljenje kosti
K 320'_.
1'ošilja so r. Dunaja proti
predplačilo r.nonka po gmarolnem zaitopatvn
Pfaks BOhnel Dunaf
IV. Varga.etenotr. J7 odd. P. 67.
MT ProspcKl zastonj.
H.taia kouiotcij MlJ0Ui01juLtt". '
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomc3tDa sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na tedon krmi, ena pest polno Mrnitin" to je dr. pl. Trnk6czy-a rediln) prašek. ,,MlSllIl Paket velja 3 K, 5 paketov 15 K poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesecc za enega vola, kravo ali prašiča, da se zred*. Dobiva se pri vsakem trgovcu.
Glavna zalogu: lekarna Trnh6czy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Himu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
Srbečico« lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboform" mazilo". Popolnoma bret duha, ne maže. Poskusni lonček K * — veliki K (!•— porcija za rodbino K 16-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna prt zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520
1'attita na varstveno znamko „8kt\boJorm" 1

Iščem oženjenega
majarja
brez otrok, oba zdrava, pridna, poštena, snažna in varčna, znati morata vsa domača dela, kakor pri živini na vrtu in na polju. Plača po dogovoru. Naslov jiove uprava lista pod štev. 5225.)
m
LKID5K4 POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
t Ljubljani, v lastnem domn Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vlogo vsak delavnik dop. od 8. do J, ure iij jih obrestuje po
3U
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vlož- «§l nike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čisto .'1 K L»5 v n, na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči U račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortiza-cijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Vloge v »Ljudski posojilnici" ao popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog Je bilo koncem leta 1918 nad <0 milijonov kron.
»Ljudska posojilnica" stoji pod neposrednim državn m nadzorstvom.

niš
nsi:
aiJ
Največja izbera ur,
zlatnine, srebrnine
svetovnoztiana
tfazpošiljalniea
H- SUTT^ER
samo v Ljubljani &t
93 5
•JUKovorm urednik Joaln Uoettncar v Ljubljani.
Tiskala KatollBka tiskarna.