List frriafa od oVfobra 1947 kot tednik — Od l januarja 1958 kot poltednik — Od 1- Januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — GLASILO SO KRANJ — SREDA, DNE 1. JU* "A 19*4 LETO XVII. — št. 51 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odhori S/HI. Jesenice, Kranj. Radovljica. škofja Loka I "rtič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C NE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Medobčinske koristi Ob spominu na težke dni, ko so datirani narodi Evrope — med katerimi je bilo največ Francozov, pričeli graditi ljubeljski predor, so včeraj dopoldne slovesno odkrili spominsko ploščo prvim graditeljem, ki so dali svoje življenje v podružnici koncentracijskega taborišča Mauthauson na Ljubeliu, Predsednik občinske skupščine Tržič MIlan Ogris je odkril spominsko ploščo, bivši interniranci Francije pa so položili venec in cvetje. Istočasno je bila tudi svečanost pri spomeniku. Popoldne, je bil sprejem vseh gostov iz Francije pri predsedniku občinske •kupščine. T Produktivnost Inšpekcijske službe so v območjih politično teritorialnih enot zelo pomemben faktor pri uveljavljanju zakonitosti ter krepitvi stro-kovnosti dela v gospodarskih organizacijah, zavodih ter družbenih službah. Le-te v današnjih razmerah razširjenosti samoupravljanja ne opravljajo zgolj inšpekcijsko, marveč tudi strokovno mentorsko oziroma preventivno vlogo. Vendar pa tako zahtevni nalogi službe inšpekcije pogostokrat niso bile kos. Predstavniki gorenjskih občin so pred nedavnim pripravili Razpisi za vodilna mesta Kranj, 30. junija — Občinska komisija za volitve in imenovanja pri občinski skupšičnl Kranj, ki je bila od skupščine posebej pooblaščena, je na današnji seji sklenila, da na osnovi določila 112. člena, 3. odstavka temeljnega Zakona o volitvah delavskih svetov In drugih organov uoravlja-n(a v del. organizacijah (Uradni list SFRJ, št. 15 z dne 8. apr. 1964) sporoči vsem delavskim svetom tistih delovnih organizacij, kjer so direktorji na tem delovnem mestu že več' kot 8 let, da razpišejo to delovno mesto v soglasju z občinsko komisijo za volitve in imenovanja ter ponovno Imenujejo direktorje. To naj bi bilo narejeno v smislu uveljavljanja reelekcije vodilnega kadra v delovnih organizacijah. merilo če primerjamo podatke o doseženem gospodarskem razvoju in obsegu osebne potrošnje, ugotovimo, da smo pri nas v zadnjih nekaj letih ustvarili sicer ugodno raven gospodarskega razvoja (povečanje narodnega dohodka In skupnega življenjskega standarda), da pa smo na področju osebne potrošnje zabeležili mnogo slabše rezultate. Znatno zvišanje življenjskih stroškov je povzročilo poslabšanje odnosov v delitvi narodnega dohodka. Gospodarskim organizacijam ni preostalo drugega, kot da povečujejo osebne dohodke; včasih celo hitreje, kakor so dopuščali rezultati gospodarjenja — kar je znova vplivalo na zviševanje cen. Ponovno povečanje življenjskih stroškov pa ie najbolj prizadelo delavce z nižjimi prejemki. Na različna priporočila oziroma opozorila so se v podjetjih skoraj akcijsko lotili reševanja nastajajočega problema. Pri tem pa se je dogajalo, da so najnižje osebr ne dohodke zviševali ekonomsko neupravičeno — izplačevali so jih iz nespremenjene skupne kvote za osebne dohodke, tako da so prizadeli stimulativnoslne razpone, predpisane za delovna mesta, kjer se jih more določiti. Načelo delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela jc bilo s tem kršeno, ker skladno s povečanjem najnižjih osflfbnih prejemkov tisti prejemki, ki so delno nad nivojem povprečno minimalnih dohodkov, niso bili zvišani. Analize gibanja osebnih dohodkov v tržiški občini za letos kažejo, da je bil glede rasti osebnih dohodkov dosežen določen napredek, saj je bilo povečanje v glavnem rezultat večje produktivnosti, pe pa »faktorjev zunaj komune«. Navajamo nekaj primerov zvišanja prejemkov v tržiški občini, čeprav, žal, nimamo podatkov o rasti produktivnosti. —Januarja Jetos so povprečni osebni dohodki v gospodarstvu znašali 33.585 dinarjev (lani 28.423 din), v negospodarstvu pa 39.077 dinarjev (lani 35.647 dinarjev), medtem ko so se aprila v gospodarstvu dvignili že na 38.640 dinarjev (lani 30.754 dinarjev, v negospodarstvu pa na 53.087 dinarjev (lani 43914 dina rjev). Zanimivo je, da so prejemki v negospodarskih panogah povprečno zelo visoki, čeprav je v teh službah delitev dohodkov po delu še najmanj Izdelana. Čutiti Je celo odpor do teženj, da bi delavce družbenih služb nagrajevali po uspehih dela, češ da je težko najti merila za tako delitev In da bodo storitve v zdravstvu, šolstvu in lokalni upravi potem manj kvalitetne. — S takimi mnenji se je treba kar najhitreje spoprijeti, saj bo najbrž prav sprememba načina nagrajevanja spremenila tudi strukturo osebnih dohodkov v šolstvu, kjer je glede višine prejemkov zadeva še najbolj kritična. Naj slednjo ugotovitev ilustriramo s podatkom iz resničnega življenja: Fant, ki je s težavo zaključil osemletno šolanje, je kot nekvalificiran delavec v industrijskem podjetju po treh mese- cih zaposlitve prejemal natanko dva tisočaka več kot predmetni učitelj, ki mu je zaradi neznanja zadnji razred psemletke tako re: koč podaril. Takih fantov, ki se niso kaj prida trudili, da bi koristili družbi, pač pa so že takoj po obveznem šolanju svoje roke zavestno pričeli rabiti le zase, pa je pri nas še zelo veliko ... Tudi v kranjski občini sta zadnje leto produktivnost in osebni dohodki v medsebojnem' razkoraku. Produktivnost ^ je bila lani namreč za 12,8 odstotka višja kot leto prej, medtem ko se nominalni osebni dohodki dvignili za 19,4 odstotka. — Na področju nagrajevanja po delu nas čaka torej še zelo veliko rezerv. Izpopolnjevanje tega sistema smo vse preveč prepustili vodilnim uslužbencem in administratorjem — torej tistim, ki že od nekdaj niso bili nagrajevani po delu in za tak sistem tudi niso navduševali. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da v (Nadaljevanje na 2. strani) predlog za reformo nekih služb Z namenom, da bi le-te v prihodnje delovale bolj učinkovito, hi-' treje in tudi strokovno neoporečno. Predlog predvideva ustanovitev medobčinskih inšpekcijskih slulb na nekatere skupine inšpekcij, kot za gozdarsko, urbanistično, kmetijsko inšpekcijo dela. Obstajata sicer dva predloga za spojitev navedenih inšpekcij, ki pa se med seboj bistveno razli' kujeta. Po predlogu naj bi navedene štiri inšpekcijske dejavnosti zajele vse gorenjske občine, inšpekcija dela pa naj bi vključevala tudi občini Domžale in Kamnik. — Tako združene služb e bi se lahko bolj usposobile za delo in se specializirale. Vprašanje pa je, in tega so sprožili tudi odborniki občinske skupščine Radovljica, ko so obravnavali predlog združitve, čc se ne hi tako združene službe le preveč oddaljile od terena' in od konkretnih nalog na terenu, v delovnih organizacijah in drugod. Takšna bojazen ni brez vzrokov, zato bi bilo pred dokončno odločitvijo vendarle pa--metno razmisliti in razčleniti vse dobre in slabe strani novih ukrepov. Potrebno bi namreč bilo, da služba inšpekcije zadosti osnovnim zahtevam: da se strokovno poglablja, v probleme ter jih rešuje na kraju samem, in to učinkovito. Kot smo že omenili — združene medobčinske inšpekcije bi se laže specializirale za posamezna strokov, področja, obenem pa bi v takšnih pogojih delovanja, omogočile tudi večjo enotnost pri obravnavanju ter reševanju po* sameznih problemov in pojavov: To pa je tudi važno. Ločene inšpekcije pri občjnah so bile včasih le preveč prepuščene samim sebi in se v posameznih težavnih! primerih niso znašle. — J. B. Sodelovanje izvršnih odborov SZDL Gorenjske KRANJ — Na pobudo okrajnega odbora SZDL Ljubljana so v po-nedeljek v Kranju organizirali, posvetovanje članov izvršnih ob-' borov občinskih odborov SZDL Jesenice, Radovljice, Tržiča In Kranja. Sestanka sta se udeležila, tudi predsenlca okrajnega odbora* SZDL Francka Strmole in sekretar Tone Preložnik. ■ Na posvetu so obravnavali aktualne družbenopolitične in gospodarske probleme: izpolnjevanje načrtov, gibanje osebnih dohodkov, izvoz, prehod ma 42-urni delovni teden itd. Kot poseben problem pa se je na tokratnem posvetu pojavilo vprašanje pomanjkanja delavcev, ki je zlasti v Tržiču pa tudi v Kranju, kjer ni dosti predvsem kvalificiranih kadrov, precej pereče. Pot do človeka Ponudnik in uresničitelj vsakega usoeha je človek. Seveda mu v današnjem času visoke stopnje razvoja tehničnih in proizvajalnih sil pomagajo k uspehom tudi stroji, pa vendar je v osnovi človek tisti, brez katerega se ne bi zgodilo ničesar. To je pravzapravN že stara resnica, pa vendar nc bo napak, čc jo ponovimo še enkrat. Najti pot do človeka je temeljna naloga družbe. Vsaka gospodarska dejavnost ima svojstvene težave in naloge. No, in spet so PovzročiteMi teh težav in uresničevalči nalog — liudje. Vendar pa na ljudi oogo-stokrat pozabljamo. Ko razčlenjujemo uspehe in eovorimo o načrtih, preradi mislimo zelo splošno — na delovne organizaciie in na njihove samoupravne organe, ne zavedamo na se dovolj, da so za temi organizacijami in organi živi liudie, nosilci vseh nobud in akcij, pa tudi uspehov in neuspehov. Zadnje čase precej govorimo in beremo o kmetijstvu. Tej dejavnosti gospodarstva nismo posvečali dovolj skrbi. Marsikaj je bilo zavoženega in zamujenega, zato ooažamo določeno nestabilnost na tržišču in v preskrbi s kmetijskimi pridelki. To danes odkrito priznamo. Tudj kmetijstvu bi morali omogočiti enakopraven gospodarski položaj. To velja za individualna kmetijske proizvajalce in kmetijske delovne organizacije. OboM so imel] težavna tržišču zaradi neusklajenosti i.p niizkih cen. pa tudi v samih delovnih' organizacijah in na kmetijah zaradi poman i kanja delavcev, nizkih osebnih dohodkov in pogo- stokrat tudi zavoljo prezadolženo-sti spričo številnih obveznosti in od plačil. Pa vendarle, marsikaj hi se dalo izboljšati, če bi sodelovali tudi proizvajalci, Pobudniki bi morale biti vsekakor večje kmetijske organizacije — posestva in zadruge, ki bi lahko v večji meri uveljavile obliko kooperacije v današnjih ckorv-mskh pogojih. Kmeta bi bilo potrebno pridobiti s takšnimi pogoji za gospodarsko sodelovanje, ki bi mu prinašali neoosredno gospodarsko korist in hkrati finančni uspeh. Le tako bi ga spodbudili, da bi gojil več živine in pri-"" delkov, ki so potrebni za našo potrošnjo. Uspešno sodelovanje mod zadrugo in kmetom ra bi prinašalo koristi tudi pobudniku, posestvu ali zadrugi, ker bi se s tem povečeval njen blagovni potencial, potrošniku pa bi lahko zagotovili bolj stabilno in kvalitetnejšo preskrbo. Osnovna sredstva, bVvc, zemljišča, orodja in skladišča zasebni proizvajalec pravzanrav Že ima. Zanje niso potrebna nikakršna investicijska sredstva, potrebno je le Uvajati takšen ekonomski režim, ki bi kmete spodbudil k večji proizvodnji. Uspešno ekonomsko sodelovanje s kmetom bi bil potem fkem naiceneje in najbolj učinkovito na'o'v'"n kam tal, ki bi Vsej družbi prinašal neposredne koristi. Da zaključimo uvodio misel: treba je le najti razumno not do človeka, v tem primeru do kmeta, mu omogočiti enakopraven, družbeni ter ekonomski po'ožaj In sodelovati z njim. — J.B. obrazi in p0j0ui Odkar so v njegovem podjetju začeli deliti osebni dohodek po opravljenem delu, se s svojim zaslužkom ni mogel preveč pohvaliti. Delo v tovarni je ie od nekdaj jemal bol) tako, »za pokojnino«, kakor je sani rad priznaval. Hrano in stanovanje so mu dajali doma zastonj, razen tega mu jc pre- soč dinarjev, ni preslišal. Ni bilo dolgo pa si je začet domišljati, da je velik revež, ker ima tako majhen dohodek in, da se mu godi krivica, ker se je znašel med peščico najslabše plačanih v podjetju in komuni sploh. Sprva je o tem sam premišljeval, pozneje je tak pogovor vsiljeval tudi drugim. Končno se je opogumil in stopit še k predsedniku sindikata. Potožil mu je, da dobi za svoje delo precej pod vsoto, ki naj bi bila najnižja meja dohodkov zaposlenih in, da naj poskrbi, da bodo pri reševanju tega vprašanjta mislili tudi nanj. In sindikalna organizacija je res sprožila tudi razpravo o Dvajset tisočakov cejkrat kaj težjega kanilo v ž.ep, ker je kot izučen obrtnik pomagal so\,ašćanom pri gradnjah, a tudi za košnjo in podobna opravila se ni dal dvakrat prosili. K delu v podjetju je prihajal utrujen in nič kaj dobro mu ni šlo spod rok. V zabojčku oh njegovi delovni mizi je bilo vedno precej manj izdelkov kot pri njegovih de lovnih, tovariših. Ti so ga sprva gledali malo postrani, pozneje so se navadili njegovega zdolgočasenega obraza in obotavljajočega dela, saj jc bil njegov dohodek temu primerno nizek. Skoraj nikoli ni presegel 20 tisočakov. Toda tega, da so se začele uveljavljati težtijc po odpravi osebnih dohodkov izpod 25 ti- li jem in osvetlila še drugo stran medalje: majhno število izdelkov, velik delež slabih in nepripravljenost, narediti tudi nekaj čez uro, če je proizvodnja to zahtevala. Skušali so se pogovoriti z njim in mu dopovedati, da le on sam lahko vpliva na višino svojih dohodkov. Toda kar naprej je gonit svoje: »Dolžni ste mi zagotoviti 25 tisoč dinarjev!« Pravi, da bo prvega odpovedal in si poiskal boljšo službo. Nihče ga ne zadržuje. — Menda prav vsi, razen njega, vedo, da po takih delavcih nihče ne vprašuje in, da si tudi nihče ne beli glave s tem, kje bi našel denar, da bi jim zagotovil primeren dohodek. M. S. Te oni po suetu f. »um* HM -- * Smdie in dogodki €M *ndie in dn^n^M 4R) TUiidi*» in dogodki © Um^Ic In 4& I ».-^* Veličastna manifestacija poljsko-jugoslovan-skega prijateljstva Tito jc obiskal veliko ladjedelnico Gdansk, kjer so mu priredili nadvse prisrčen sprejem. Vsa pol predsednika Tita s sprcmlvom ie velika »manifotacija prijateljstva med Jugoslavijo in Poljsko. Hruščov na Norveškem Sovjetski premici- Hruščov- je na svoji turneji po skandinavskih deželah prispel v Oslo. Z Gerhard--snom so se že pričeli uradni pogovori. Razpravljata o izboljšanju gospodarskih in ikulturnih stikov. U Tant bo obiskal SZ Iz sedeža Zru/enih narodov so sporočili, da bo generalni sekretar U Tant obiskal SZ. Povabila ca ie sovjetska vlada. U Ta nt bo v Moskvi od 28. do 31. julija. Generalni sekretar se 04) udeležil tudi druee konference noblukovskih držav, ki se bo pričela 19. julija v Kairu, še prej pa se bo udeležil zaseda nja gospodarsko sveta v Ženevi. Po štirih letih kongoške samo-stojnosti so deželo zapustili zadnji vojaki iz sestava »modrih čelad«. Todu to dejstvo ne odkriva pravzaprav ničesar, ker je politični položaj v Kongu po svoji neurejenosti precej pddoben časom, ko so v Kongo začeli prihajati vojaki z modrimi čeladami. V teh štirih letih od razglasitve kongoške samostojnosti so v državljansko knjigo v Leopoldvillu vpisali nekaj političnih ubojev, ustavnih poneverb, nezakonitega ustanavljanja vlad in zatiranja načelu samoodločbe. Vsa sredstva političnega pritiska pa niso pripeljala do zaželenega cilja — obnovitve reda In miru med političnimi strankami, ki so prevzele tkfb za uresničitev kongoške neodvisnosti. Kako nesporno jc pravzaprav zrno resnice, da jc kougoška država po štirih letih samostojnosti, prevratov in tujega vmešavanja dosti bolj daleč od neodvisnosti kot v Lumumbl-iieni času. Poglavja Iz kongoške preteklosti pravzaprav ne bi bila za naše politične pojme več vredna, da bi jih obnavljali, če ne bi novi dogodki v zadnjem času obrnili starih političnih navad skoraj popolnoma na glavo. Za začudenje odkrito zapažali ameriško In bri-tansko-belgljsko krilo. Utelešenje ameriške politike je bil sedanji kongoški predsednik vlade Cyril Adula in predsednik republike Kasavubu. Na čelu brltansko-bel-gljskega krila pa je od vsega za- cev brez vmešavanja tujih držav.« temu koraku prisilile razmer/ v zaklada, pa so si na hltrico segli Kongu. In prav nič čudno ne v roke z novo politično krilatico, zvenijo besede, ki jih je Combe da Katango lahko zadržijo samo izrekel ob prihodu v Leopold- skupaj s Kongom in Iz Leopold- vlile: »Kongo lahko najde rešitev vlila. V tem trenutku je bila viza samo z združenjem vseh Kongov- za vrnitev Combeja seveda hitro Kongoška skrivalnica jc poskrbel bivši katanški secesionist Combe, ki je še nedolgo tega z največjim političnim strupom In strastjo govoril o leo-noldvillskl vladi ln njenih članih. Vrnitev Combeja v Leopoldville je dokaz, da je v kongošklh političnih razmerah vse mogoče. Toda nepričakovana sprava ima v političnem jeziku še drugI pomen. Odkar se namreč zahodne države vključene v razčiščevanje političnih razmer v Kongu, smo četka \in\ Mois Combe. Dokler so bili izgledi za premoč na ameriški strani, se je moral Combe umikati in ob odločilnem udarcu tudi zateči v tujino. Njegova vrnitev v Leopoldville pa kaže, da je med tema dvema kriloma prišlo do enotnejših ciljev zaradi višje sile. Ta višja sila je nevarnost, da bi zahod. Izgubil svojo Igro v Kongu. Combejcva vrnitev je posledica uspešnega konca spora dveh zahodnih diplomacij, ki so ju k Kaj Je pravzaprav pospešilo čombejevo vrnitev. Zakaj so v Leopoldvillu pozabili na zločine Combeja, ki so mu jih še do nedavnega vneto očitali? Dogodki v Severni Katangl, zlasti pa uspehi upora proti centralni vladi, kjer uporniške sile vedno bolj ogrožajo naravna bogastva v Katangl, so privedla do hitre pozabe starih grehov in do odpuščanja. Zahod se je zbal, da bo lepega dne ostal brez katanškega naravnega rešena. Ce namreč ne bi pozabili starih računov, bi se lahko zgodilo, da bi Katanga padla v roke upornikov. Vstaja, ki ji stoji na čelu bivši minister Gbvenlja, Ima dobro zaledje v okolici Brazzavilla. Tam jc tudi sedež sveta nacionalne osvoboditve in pobegla vlada, ki jo vodi Gbvenlja. Vojaški uspehi upornikov so v zadnjem času vlili strah v kosti ministrom centralne vlade v Leopoldvillu. Posledica tega so tudi pogajanja Combeja v Leopoldvillu, da bi sestavili novo vlado, ki bi bila kos zatretl politično in vojaško moč upornikov. Ljudje in dogodki • Liudie in-dogodki ♦ Ljudje in dorrodki • Ljudje in dogodki • Mudi* In di^odkl # Liudie in do">dk Piknik za izseljence Vsak prvi julijski teden je rezerviran za izseljence. Tako je tudi letos Slovenska izseljenska ma-— socialnega lica za vse rojake, ki so doslej že prišli v domovino, pripravila tradicionalni — že deseti po vrsti — izšeljeniški piknik. Le-ta bo v soboto v Vinomeru pri Metliki, kamor bodo slovenske izseljence prepeljali s Kompasovimi avtobusi. V Vinomeru se že temeljito J5S2f5^J2SS!S Z,a„da"eS in pripravljajo na to prireditev! V sadovnjaku okrog gostinskega objekta bodo uredili veselični pro- hodom oziroma udeležbo na pikniku počastili tudi dan borca, medtem ko je za rojake iz Amerike ta prireditev privlačna tudi zato, ker 4. julija praznujejo dan ameriške neodvisnosti. — J. Z. GLAS v vsako hišo u r e m g Izgledi za prihodnje dni Danes bo pretežno sončno, po- roči rahle pooblačitve. Najnižje stor, kjer bodo nastopali domači nočne temperature'bodo od 8 do folkloristi in zabavni ansambel 13 stopinj; dnevne okoli 25 stopinj. Zadovoljni Kranjci. Del tega pro-Tudi V naslednjih dneh bo suho štora pa bo preurejen v tipjčen in sončno vreme. Vremenska slika Za hladno fronto, ki ie ponoči prešla naše kraje, sc iznad srednjc-Evrope pomika nad Balkan področje visokega zračnega pritiska. Ob severovzhodnih vetrovih doteka nad naše kraje nekoliko hladnejši zratk. Vreme ob 13. url Bnniki — soinčno. 20 stopinj, zračni pritisk 1019 milibarov, pritisk počasi pada; Planica — sončno, 17 stopinj; Jezersko — sončno, 15 topinj; Triglav-Kredarica — zmerno oblačno, 1 stopinja, piha slab se ve rožah od n ik. Produktivnost naj bo merilo (Nadaljevanje s 1 strani) Večipi primerov samoupravni organi pravilnikov o delitvi od sprejetja naprej niso spreminjali in prilagajali potrebam, ki jih je praksa narekovala iz dneva v dn. Da so v nekaterih podjetjih kranjske občine, kar sc delitve osebnih dohodkov tiče, pozabili na gospodarske uspehe, pove tudi podatek, da je v osmih večjih podjetjih od začetka Jeta število prejemkov prek 100 tisoč dinarjev naraslo 14 na 104. — Vso opisano problematiko zadnji čas v okviru predkongresnih razprav pristojni organi temeljito obrav navBJo, tako da tudi na tem področju lahko pričakujemo skoraj-nje spremembe. — J. 2ontar belokranjski steljnik z brezarrji. Prireditelj pričakuje, da se bo slavja udeležilo vsaj-. 1500 naših izseljencev, ki bodo s svojim pri- KEGLJAŠKI KLUB TRIGLAV KRANJ BUFET NA KEGLJIŠČU - SEJMIŠČE 3 s p r e j m e honorarnega namestnika šefa bufeta za čas od 20. 7. 1964 do 20. 8. 1964. V poštev pridejo tudi žene. Plačilo po dogovoru. Javiti se je na kegljišču vsak dan predpoldne. Spremembe zakona o osnovnih šolah Strožji predpisi za slabe učence Ali bodo komune zmogle nove obveznosti? Ljudska skupščina SRS je včeraj sprejela nekatere spremembe zakona o osnovnih šolah. Za razgovor o najvažnejših novostih smo izkoristili priložnost, ko se je na zavodu za prosvetno pedagoško službo v Kranju mudila poslanka kulturno prosvetnega zbora Zora šemrl. V razgovoru je sodelovala tudi direktor zavoda Slavka Zir-kelbach. Nagradno žrebanje Vlagajte svoje prihranke pri MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ in njenih poslovalnih enotah: na JESENICAH, v RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI in TRŽIČU. Kdor vloži do 30. 7. 1964 vsaj din 50.000.— in jih ne dvigne pred enim letom, dobi višje obresti in lahko postane dobitnik lepe nagrade. V vsaki poslovni enoti bo izžreban: televizor, radio aparat, kolo, električni gramofon, foto aparat in potovalna torba. ŽREBANJE BO V AVGUSTU 1964 Obrestne mere za vezane vloge: vloženo za dobo nad 3 mesece obrestna mera 5,25 %» nad 6 mesecev obrestna mera 5,50 »/o nad 12 mesecev obrestna mera 6,00 V« nad 24 mesecev obrestna mera 6,50 °/o nad 36 mesecev obrestna mera 7,00 °/e — Kako to, da jc zakon, ki jc bil sprejet šele 1957. leta, že potrebno spreminjati? — Predvsem je tudi zakon o osnovnih šolah treba vskladiti z novo ustavo, šolstvu pa zagotoviti drugačne, boljše pogoje za delovanje. Razen tega so se pojavile določene težave in to največ pri določanju o napredovanju v višji razred Z negativno oceno. — Ali odslej učenci ne bodo več mogli napredovati, če bodo imeli iz enega ali dveh predmetov nezadostno oceno? — Učiteljski zbor se bo v sporazumu s starši še v prihodnje lahko odločil za to. Od prvega do petega razreda bo to mogoče pri učencih Z dvema nezadostnima ocenama, v višjih pa z eno negativno oceno, vendar ne v dveh zaporednih letih iz istega predmeta. Novo pa je, da zakon obvezuje šolo, da organizira obvezni dodatni pouk za take učence, da tako nadoknadijo poman, kljivo znanje. Učenci bodo dodatnega pouka oproščeni šele, ko bodo z znanjem spet na »zeleni veji.« — Kako zakon obravnava brezplačno šolanje, o katerem je v perspektivnih planih toliko govora. — V skladu s svojimi možnostmi naj bi občine zagotovile učen- Z Okrožnega sodišča v Kranju Z udarcem je povzročil smrt Jeseniški mesar pred sodiščem Na račun potrošnikov cem brezplačno šolsko malico, brezplačne učbenike in učne pripomočke, kjer je potrebno, pa še brezplačen prevoz v šolo ali bivanje v domu za učence osnovnih šol. Pri/malicah in prevozih občine že sodelujejo s svojim deležem, celotnih stroškov verjetno še ne bodo mogle prevzeti. Tudi predlogi o brezplačnih učnih pripomočkih na Gorenjskem verjet-; no še ne bodo kmalu izkristalizirali in sprejeti. Pred temi so na vrsti še veliko večje obveznosti. — In te so? — V zakonu jc rečeno, da mo. rajo občine postopoma zagotoviti šolam take pogoje, da ne bo potreben pouk v izmenah, da bo^ mogoče uresničiti težnje po po' poldanskcm šolskem varstvu. Le tako bo šola lahko prevzela obveznosti vzgoje otrok. Seveda občine ob današnjih pogojih tega še ieta in leta ne bi zmogle. Razpravlja pa se o spremembah delitve dohodka v odnosu do okraja in republike v korist občin. — Ko se že toliko govori o verifikaciji strokovnih šol in gimnazij, aH je kaj podobnega v načrtu tudi za osnovne šole. — Te bi kot temelj šolstva morale biti prve na vrsti, vendar se normativi šele pripravljajo. Ugotavljamo, da so gorenjske šole zelo daleč od minimalnih zahtevanih pogojev. \ Na primer: rečeno Je' da naj bi bilo v šolah na vsako ga učenca 6 kvadratnih metrov površine (razen učilnic so vključene tudi telovadnice, delavnice, kabineti in podobno), povprečje Za občino Kranj, ki naj bi bila v tem pogledu še na najboljšem. pa je 1,5 kvadratnega metra. Najslabše je na Primskovem in v Preddvoru, kjer pride le 0,7 kvadratnega metra na učenca, v šoli Luci j an a Seljaka 1,5, v šoli Simona Jtpka 1,3, najboljša je šola Staneta Žagarja z 2,1 kvadr. metri. V Krizah v občini Tržič pride Te dni se je pred Okrožnim sodiščem v Kranju zagovarjal ŽARKO BUDALA, doma iz okolice Prijedora in je sedaj zaposlen kot livar v jeseniški Železarni. Delavci, ki delajo skupaj z obtoženim Žarkom Budalom so lani 30. junija priredili sindikalni izlet V Završnico. Ko so se vračali z izleta so sc za nekaj časa nekateri ustavili v gostilni »Pod Stolom« v Mostah pri Žirovnici. Med njimi je bil tudi obtoženi Žarko Budala, njegova soproga, Bogo Selak in drugi. Žarko Budala je bil že precej okajen, ker ga je kritičnega dne precej pil, Nekaj za tem, ko so se Ustavili V gostilni jc Budala s svojim tovarišem odšel malo na zrak. Za njima se je odpravil tudi Bogo Selak. da bi šel na avtobus in domov proti Jesenicam. Ko je avtobus pripeljal mimo gostiln" »Pod Stolom«', ga je hotel Selak z mahanjem ustaviti. Ker je bil obtoženi Žarko Budala v neposredni bližini, je mislil, da ga je Selak z mahanjem hotel udariti. Budala se mu jc takoj maščeval in ga udaril s pestjo po licu in nato še v brado. Bogo Selak je nezavesten obležal na tleh. Budala je Selaka udaril tako močno, da mu jc raztrgal eno izmed žil in s tem je nastalo močno krvavenje med možganskimi mrenami. To pa je povzročijo^ da je Bogo Selak naslednjega dne v jeseniški bolnišnici umrl. Sodišče je Žarka Budalo spoznalo za krivega in ga obsodilo na 1 LETO IN ŠEST MESECEV STROGEGA ZAPORA. Pri odmeri kazni so sodniki upoštevali kot olajševalno okoliščino, da je imel obtoženi Budala zelo neurejeno otroško življenje, da so mu mater ubili Nemci in da je kot delavec v jeseniški Železarni zelo vesten in marljiv. Razen te- ga je Budala poročen in mora še dobro je gotovo vsem v »poskrbeti za družino in otroke. De- minu znana afera o jeseniških rac-ianje je storil tudi v bistveno sarjih, ki so se nedavno zagovar- zmanjšani prištevnosti. Kot obte-žilno je bilo to, da je bil Budala zaradi podobnih kaznivih dejanj že dvakrat kaznovan. M. Z. jali pred kranjskim okrožnim sodiščem. Inšpekcijska služba je odkrila še enega, in sicer poslovodjo poslovalnice št. 2 Mesarskega podjetja na Jesenicah IVANA Uboj v Preddvoru PREDDVOR — V petek okrog pol devete ure zvečer sta se pred gostilno Majč v Preddvoru slepla FOZE SKRJANC, 39, Iz Mač 8 in IVAN VOGRINC, 34, iz Preddvora 13. Iz doslej še neugotovljenega vzroka je škrjanc med pretepanjem potegnil žepni nož in zabodel Ogrinca v levo stran prsi. Ranjeni je potem odšel domov (kakih 70 metrov daleč), kjer je ležeč na dlvanu četrt ure kasneje umrl. škrjanc in Ogrine sta bila znana »prijatelja dobre kapljice«. Oba sta se preživljala s priložnostnimi zaslužki, imela pa sla tudi družini z dvema (Skrjanc) oz. enim (Ogrine) otrokom; slednji pa i<* bil tudi skrbnik treh otrok iz prejšnjega zakona. Tudi v petak sla popivala, vendar se v gostilni nista sprla, skrjanc trdi, da ga je t\\i poti domov Ogrine udaril, zato je potegnil nož in ga zabodel. Kraj zločina si je naslednji dan ogledala posebna komisija, v kateri so bili javni tožilec Skrt, sodnik Vidmar, kriminalistični referent Podi i pni k, tehnik Rot jn komandir PLM Preddvor Drol. Komisija je odredila prevoz Ogrimče-Vefa trupla v secirnico, medtem ko SO Skrjanca aretirali in priprli, J. Žontar KOCJANA, ki sc je okoriščal na račun potrošnikov. Ivan Kocjan je kot poslovodja izkoristil svoj položaj in pravice ter s tem pridobil protipravno premoženjske koristi sebi in Mesarskemu podjetju Jesenice. Družbo jc oškodoval v vrednosti nad 300.000 dinarjev. Obtoženi Ivan Kocjan je kot poslovodja od začetka leta 1961 pa do 27. marca letos v svoji poslovalnici prodal potrošnikom 1056 kilogramov kosti po ceni za meso, ki sc je gibala od 420 do 680 dinarjev. Poslovalnica je dobivala kosti po 60 dinarjev za kilogram. Pri tem sc je Ivan Koci-jan okoristil za 380,160 dinarjev, nekaj mesa pa je dajal tudi bla-gajničarkam ,ki so delale ta čas v njegovi poslovalnici. Sodišče je Ivana Kovjana za vse to obsodilo na 1 LETO IN 6 MESECEV STROGEGA ZAPORA. Obtožencu so odvzeli tudi premoženjsko korist v vrednosti 365.160 dinarjev, razen tega pa mu je sodišče prepovedalo opravljanje poklica ali službe, kjer naj bi sam razpolagal z družbenim premočenem. M. Z. le 0,6 kvadr. metra na učenca. Tudi kadrovske šole niso najbolje zasedene, posebno pri predmetnem pouku. V kranjski in tr" žiški občini so 68 odstotkov ur matematike poučevali učitelji brez ustrezne izobrazbe, enako je bilo z 86 odstotki ur fizike in 72 odstotki ur tehničnega pouka. Mogoče se bo to stanje v prihodnjem letu izboljšalo. Veliko zagotovil za to pa ni, saj so bila vsa prosta mesta razpisana brez stanovanj. — Morda kakšna novost v zvezi z -ocenjevanjem? — Ocena vedenja bo odslej Vf1" kaz učenčevega prizadevanja, nd©" govega odnosa do obveznosti v šoli in izven nje, njegovega odnosa do skupnosti učencev, tovarr' šev in učiteljev, odnosa do družbenega premoženja ter splošne**1 obnašanja. Pri oceni splošnega uspeha sc bo upošteval celotni uspeh iz učno vzgojnih pod^'-j in iz vednja, ne bo pa s določa aritmetično iz ocen kot ^oh'e]' Novo je, da sc bodo starši la»'»k° pritožili, če z ocenami otroka j1c^ bodo zadovoljni. Pptem bo odločala posebna komisija. — S. grdo nn eeLem SRFTVV f. Julija T9*4 iz naših komun ^ !•» n»*«S komun 0 fo> rv,i*il-» !-ow„n m r»a«9H komun _3 .....n d& 17 nn$ih komim Kako jez dostavo pošte na Golniku ? Večkrat slišim, kako se stanovalci v blokih na Golniku prilo- ižujejo, da neredno prejemalo časopise in poštne pošiljke na doni. Ker se to pogosto ponavlja, je Šofer avtobusa na Golniku, ki stanuje v bloku, odšel na pošto in, [Zaprosil, naj mu pošto pošiljajo 'bolj redno (pismo iz Kranja je [prejel v enem tednu). Na pošti so Ega nevljudno odslovili in dodali, [naj v prihodnje sam hodi iskat [pošto, še bi lahko našteval nespo-jdobne izraze in pritožbe stano-jvalcev, vendar mislim, da bi bik) [odveč. Naj te moje vrstice opozorijo, da bodo v prihodnje tudi ["stanovalci blokovna Golniku pre-Jtjemali pošto redno na dom kot jo Iprejcmajo ostale vasi v okolici [Golnika. Mislim, da bi bilo skoraj 'potrebno, da bi se podjetje pozanimalo pri stanovalcih samih in Potem napisalo svoj odgovor. Anton Rotar, Golnik Odgovor podjetja za PTT Kranj Po zakonu o organizaciji jugoslovanskih PTT so organi, ki upravljajo stavbe z dvema ali več nadstropji dolžni namestiti in Vzdrževati v pritličju stavbe hišne nabiralnike za pisemske pošiljke. To stanovanjsko naselje obsega 3 bloke: št. 46, 47 in 55. Samo en ftjok ima hišne nabiralnike, ki pa n'so v uporabnem stanju. Obiskali smo vse tri predsednike hišnih svetov in jih na to opozorili. Vsi trije so dali v glavnem enake 3zJave, da ne vedo za pritožbe stanovalcev zaradi dostave pošte. Tu stanuje največ uslužbencev bolni- Mladi nlaninci na Stolu Pri Valvazorjevem domu i Stolu je bilo v soboto in nedeljo veliko zborovanje mladih planiti cev Gorenjske, ki ga je sklica koordinacijski odbor mladinskih odsekov Gorenjske v počastitev -t. julija. Zborovanja so se udeleži' li tudi številni predstavniki P/ Slovenije, KO PD Gorenjske ter vodstva mladinskih odsekov s svojimi člani iz. Vrhnike, Žirov, Ljubljane, Trbovelj, Kamnika in Medvod. Organizacijski del zborovanja je bil izveden v soboto popoldan, Zvečer pa so zakurili taborni Ogenj, ob katerem je najprej spregovoril zastopnik KO Alojz Hafner ,za njim pa se predsednik gradbenega odbora za izgradnjo nove koče na Stolu in član OO ZB Ljubljana Franc Konobelj-Slo-\enko. Spomnil jih je na dogodke na Stolu. V nedeljo zgodaj zjutraj pa je bila delovna akcija. Udeležilo se je jc 170 planincev in planink. Občinska skupščina Radovljica o gospodarjenju v komuni za stroje in standard ee.k i imajo v institutu organiz.i- Narodni dohodek v radovljiški odnos do lega vprašanja^ V pod- občini se je v preteklem gospo« jetjih imajo vse premalo Vazširje- darskem letu močno zvišal. Od 12 ne razvojne službe, ki bi bolj ra- milijard 342 milijonov na 15 mili- cionaino zaposlile strokovni ka- jard 719,000.000, vendar pa občina der, obenem pa bi usposabljale navzlic precejšnjim gospodarskim obstoječo delovno silo za bolj in- uspehom ni imela večjih sredstev tenz.ivno delo. za povečanje družbenega slandar- Prav tako pereče pa je v delov- da, za financiranje družbenih nih organizacijah Vprašanje na- služb in podobno. Dohodki občine grajevanja po učinku dela. Si- od gospodarstva so se kljub po- stem nagrajevanja že dalj časa ni večanim stroškom in potrebam v ničemer napredoval, marveč je namreč povečali le za 17 odstot- celo v zastoju ali pa je nazadoval, kov, medtem ko so se po obstoje- Čedalje bolj pogosto ugotavljamo, svoje delo in prizadevnost. To pa učinkuje zelo zaviralno in do kraja nespodbudno. Od besed in pro-klamacij, razen redkih izjem, dejansko v sistemu nagrajevanja nismo prešli h konkretnim dejanjem — k reševanju tega vprašanja na samem delovnem mestu, v delovni enoti. Zelo aktualna je naloga delovnih organizacij ter občinske skup- vanj zaposlenih, prav tako tudi občina — premalo pa je bilo razumevanja in sredstev za druga vprašanja, kot so rekreacija, razširitev varstva, vzgoja mladine, izobraževan je, kultura in spori, šolstvo. Za te potrebe doslej ni bilo pravih mo/nosij in pogojev, v delovnih organizacijah pa tudi ne dovolj posluha, ker so se vse preveč zapirale v svoj krog in sčine, kako dvigniti osebni ter reševale zgolj notranje probleme, družbeni standard delovnih ljudi Prav v teh vprašanjih bo pol i, Ivin kako zagotoviti Večja sredstva na temeljita preosnova in spre- gano dostavo pošte, tako da .10 Prejemajo na delovnih mestih. To ^ tudi razlog, da niso montirali "išnih nabiralnikov. Predsednike hišnih svetov smo naprosili, da vsem tistim, ki želijo, da' se jim pošta dostavlja v stanovanje, uredijo nabiralnike in 0 tem obvestijo pošto Golnik, ki 00 dostavo takoj organizirala. Pi-Srnonoša prinaša že dva meseca Ppšto stranki, ki si je za silo uredila hišni nabiralnik! Izjava šoferja, ki jo omenja pi-Sec. se nanaša na čas dveh ali Jfeh let nazaj, ko je bila pošta Golnik brez drugega pismonoše. Takrat je res upravnica potožila, "a je za pismonoše, z ozirom na nizke osebne dohodke, težava, da J'h jc težko dobiti, ne pa da za dostavo v bloke niso plačani. Vendar ta šofer zadeve s pošto takrat J1' do kraja uredil. Ker ni uslužbenec bolnice, ne želi, da bi pre-J"mal pošto v bolnici. Čim bosta 011 in hišni svet uredila glede hišnega nabiralnika, bo pošta njemu "redila dostavo na dom, tako smo 86 domenili. Z.ozirom na pojasnjeno smatrajo, da pisanje tov. Rotarja ne odgovarja dejstvom. Prosimo pa, da nas opozori na dejanske napade s konkretnimi navedbami in da sc pred pisanjem v časnike sam prepriča o resničnosti. Po- večini primerov ni nagrajen za doslej skrbela za gradnjo stano- standarda. — J. B. Iz pisarne sodnika za prekrške v radovljiški občini Zakaj več prekrškov tih predpisih o delitvi dvignili da zaposleni na delovnem mestu v za družbene službe. Podjetja so memba odnosa do vseh elementov prispevki zveze za 41 odstotkov. Gospodarske organizacije so v .preteklosti namenile ■ premalo sredstev za uvajanje nove proizvodnje, za povečavan je in modernizacijo strojne opreme ter za izpopolnjevanje kadrov. Lani je bil sicer v tem pogledu storjen korak naprej, saj so stroški za ta namen porasli od nekaj več. kot 5 milijonov v letu 1962 na blizu število prekrškov na področju lo število resnejših zadev, to jc Razen tega splošne razmere in 42 milijonov. Vendar je pa to še upravnega kaznovanja se je lani prekrškov zoper javni red in mir. urejenost medsebojnih odnosov v razmeroma zelo malo, zlasti še v radovi j ški občini povišalo v pri- Sem sodijo pretepi, pijančevanje, javnosti in v ožjih skupnostih, še zato, ker ta sredstva večinoma od- mer javi z letom 1962. Medtem ko klaleštvo in krošnjarjenje. To pa vedno niso na laki stopnji, da bi padejo na Elan Begunje, zaradi je bilo leta 1962 v radovljiški ob- je za turistično občino, kot je Ra- lahko služile kot preventiva za ustanovitve lesnega instituta. Za- čini izrečenih 1443 upravnih kaz- dovljica, nedvomno precej kvarno, preprečevanje raznih prekrškov, nimivo je, da obrat Iskre v Oto- ni, se je lani ta številka povzpela Na upravnih področjih gospodar- Tu gre predvsem za pozitivno de-čah daje za uvajanje nove proiz- na 1752 izrečenih upravnih kazni, siva, družbenih služb in komunal- lovanje družbenih in političnih vodnje znatna sredstva, ki so še To je za 309 ali 21,4 odstotka več. nih dejavnosti, delovanje upravnih organizacij. enkrat tolikšna kol prispevki vseh Poročilo, ki ga je podal sodnik in nadzornih organov za pregon Da je število prekrškov na pod-gospodarskih organizacij radovi j i- za prekrške na seji občinske skup- prekrškov, delo še vedno ni do-ške komune. To je samo primer, ščine v Radovljici med drugim sledno, sistematično in učinkovito da bo nujno potrebno spremeniti pravi, da se je lani precej poveča- kot na področju notranjih zadev. Novi predpisi za gostinstvo V pripravi je nova uredba, ki bo precej razširila možnosti razvoja gostinstva tako družbenega kot socialističnega sektorja. Po prvem izmed predlogov naj bi ra/vel javili dokaj cehovski predpis, da se lahko z gostinsko de- težav z manjšimi obrati, navadno Da bi bilo lahko upe.šno dopolnilo oddaljenimi od sedeža podjetja, družbeni dejavnosti, je predvide- Da bi spodbudili osebje takih no, da naj bi mu bilo dovoljeno obratov, da bi si bolj prizadevalo večje število zaposlenih in tudi za večji promet, so predvidene drugače zagotovljena perspektiv- možiiosti, da bi poje! je za take nost. obrale predpisalo pavšalen obra- Prav tako bo verjetno že leto? javnostjo ukvarjajo le tista pod- čun. Tako bi bil odpravi jen pro- sprejet zakon, da se počitniški jetja, ki jim je to osnovna blem kontrol, zaposleni pa bi bili regresi prenesejo od počitniških dejavnost. Tako bodo dane zakon- neposredno zainteresirani za višji domov na korislnika. S tem bi ske možnosti za nove manjše finančni učinek. bilo omogočeno, da delavci, ka- okrepčevalnice v okviru potovalnih Izboljšal naj bi se tudi odnos terih kolektiv sicer ima počitniš- do zasebnega gostinstva, To pred- ki tlom, letujejo tudi v zasebnih stavlja le 12 odstotkov gostinske sobah, izkoristijo dopust za po- dejavnosti in so torej neupravičene lovanje, se poslužujejo cenejših bojazni pred prehudo konkurenco uradov, prodajaln s turističnimi predmeti, pri del.ikalesah in podobnem. Gostinska podjetja imajo precej itd. Pravzaprav se je praksi že dokaj uve- Po krvodajalski akciji v kranjski komuni Vasi rešile ugled občine Najslabši odziv v Kranju, najboljši v Velesovem V minulih dneh je bila v kranj- stolp, Zlato polje, Huje, Cirče, ski občini zaključena krvodajalska Krani-c.nter, saj je izostalo 37 do akcija, v kateri je okrog 1800 kr- 39 odstotkov prijavljenih^ Kljub vodajalccv darovalo blizu 590' li- t.-mu je bil plan, zastavljen za t rov krvi. Izmed 2700 prijavljenih kranjsko občino, nekoliko pn.--.c- občanov se jih je povabilu na od- žen. vzem krvi odzvalo okoli 2000, ven- Ob tej priložnosti se občinski dar je bila desetina zaradi raz- odbor Rdečega križa v imenu ti- ličnih vzrokov odklonjena, če bu stih, ki jih bo darovana kri ozdra- potrebno, bo občinski odbor RK vila ah jim celo rešila življenje, vse, ki so se prijavili, a krvi m so zahval inje vsem, kj so se odzvali oddali, povabil na odvzem v je- povabilu k temu človekoljubnemu pensionov to načelo 1 javi 'o. Razpravljajo tudi o spremembah pri tako imenovanih sindikalnih kartah za potovanje na dopust. Ugotovljeno je namreč, da v državnem merilu letno ostane neizkoriščenih okoli 8 milijard din, ki jih delovne organizacije prispevajo v te namene, delavci pa ne izkoristijo. Po novem predlogu naj bi regresiranje voženj prenesli na kolektive. ročju radovljiške občine tolikšno, lahko štejemo kot vzrok tudi zelo nizek nivo splošnih razmer v gostinstvu, predvsem neprimerni lokali, postrežba in odnosi. Tu so še dokaj neurejene razmere gradbenih in drugih delavcev, ki stanujejo na skupnih bivališčih, nezadostna in neučinkovita dejavnost kadrovsko socialnih služb v delovnih organizacijah itd. Na področju prometa v radovljiški občini glede prekrškov ni bistvenih sprememb, Število upravno kazenskih postopkov se je sicer dvignilo v primerjavi z letom 1962 za 57 primerov. Problematika na tem področju je zelo resna, osnovni problem pa so ceste. Pri naglem naraščanju števila motornih vozil, voznikov motornih vozil in turističnega prometa' že zdavnaj ni mogoče samo s prometno vzgojo in upravnim kaznovanjem rešiti kritičnih problemov. Glede na celotno število storilcev, ki so bili lani v pc.slooku, jc bilo mladoletnih prestopnikov na področju radovljiške občine obravnavanih 60. To število sicer ni visoko, vendar v primerjavi s stilističnimi podatki, saj i<- bilo še v času bivšega okraja Kranj obravnavanih 69 vseh mladoletnikov, ie številka 60 za radovljiško občim) vendar le zaskrbljujoča. Mlado letniki nastopajo predvsem I 01 kršilci cestno prometnih nred-pisov. M. 2. Praznovanje v Železnikih Dela pri urejevanju stanovanj v kranjskem nebotičniku so sedaj v resnici v zaključni fazi. Sicer smo poročali, da se bodo stanovalci v stavbo vselili 2e v začetku junija, vendar se ie zdaj stvar toliko zavlekla, da bo vselitev 15. oziroma 20. septembra seni ali ob redni akciji v prihodnjem letu. Podatki, ki jih je letos zbral vodju krvodaj« i ske akcije -— občinski odbor Rdečega križa, pričajo, da prebivalci mesta s svoj In odzivom še bolj zaostajajo za vaščani kot so pri preteklih akcijah. Odziv prijavljenih jc bil najboljši na dan, ko so bili na vrsti krvodajalci iz vasi Naklo, Brilo!, Mavčiče, Golnik, Bela, Jezersko, Preddvor in Velesovo. Slednje je doseglo tudi najboljši odstotek, saj se je izmed 60 prijavljenih odzvalo kar 55 krvodajalcev. Pravo nasprotje so bili dnevi, namenjeni krvodajalcem stanovanjskih skupnosti Vodovodni dajanju. Posebno zahvalo izreka tudi sindikalnimi organizacijam, organizacijam ZK, krajevnim skupnostim, Odborom SZDL in drugim, ki so sodelovali pri pripravi akcije. V Železnikih, središču Selške doline,so že ves teden proslave v počastitev dneva borca — 4. julija In v spo-min na velike dogodke iz. NOB. Železniki praznujejo 20. letnico osvoboditve »male Moskve. V zgodovini NOR' so Železniki pomenili zelo veliko. Bili so zatočišče partizanom in središče velikih bojev. Posebno ležki so bili boji oktobra 1943., ko so sc spopadli borci Prešernove brigade. V soboto prvič na Vogel BOHINJ — Predstavniki škofjeloškega Transturista, ki je flnansiral gradnjo gondolske žičnice na Vogel, In mariborske Metalne, ki je žičnico gradila, so v navzočnosti posebne republiške komisije v soboto opravil] tehnični prevzem objekta tu naprav, številne pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili pri prvem prevzemu sredi maja, so bile do takrat že odpravljene, zato je komisija dovolila začetek obratovanja žičnice. Za povabljence bo prvi prevoz, z gondolami na Vogel v petek ob 1. uri, medtem ko bo žičnica za turiste redno pričela obratovati že v soboto — na praznik dneva borca. J. 2. Potem pa se je na tem območju največ zadrževala 31. divizija in bila hude boje januarja in novembra 1944. leta. Prav tako praznujejo tudi ustanovitev pionirskega odreda, ki je bil ustanovljen v Železnikih in ie bil prvi v Sloveniji. V soboto pa Se bo pričela velika proslaVa. Iz Železnikov je odšlo v partizane 250 ljudi, Vrhi 10 pa se jih ni 65. Njim v spomin so postavili Lep spomenik, ki ga bod > odkrili na ta dan. Na proslavi bič govoril domačin, ljudski poslanec Miran Košmrlj — Milenko. Sledil bo kulturni prdgraip, na katerem bodo sodelovali pevci in recitatori j i/. /clc/mkov in godba iz. skot je Loke. Polem bo srečanje 31. divizije jeseniško-bohinjskegu. odivda, terenskih aktivistov in kurirjev. Popoldne pa bo zabava na .športnem igrišču, na katerem, bodo igrali Veseli planšarji. V naselju Fortuna v Spodnjih Cnrjah so začeli obnavljati most čez Radovno. Cez nov most bodo v prihodnje lahko prevažali tovore, težke 9 ton, medtem ko so \)re\ lahko le 3-tonske. Obnova je bila potrebna zato, ker so morali doslej les z Meža.klje voziti prc't Jesenic na Bled Prikazano delo Učenci osnovne šole Lesce so za zaključek šolskega leta pripravili razstavo. Odprta je bila miri i' o soboto in nedeljo. Obiskovalci so si v prostorih šole z zanimanjem ogledovali razstavljene „ izdelke pionirjev in to risarska, ročna dela, različna učila, ki so jih izdelali učenci, in razne naprave v miniaturi ter električne in liz;kalne aparate. Razstava jc zelo nazorno prikazala nekakšen prerez dela razredov in krožkov skozi vse leto. Posebno kvaliteten in zanimiv je tehnični del razstave. Prikazuje nekaj prav uspelih ter dobro izdelanih naprav in učil. To je tudi dokaz, da so tehnični vzgoji posvečali na šoli dovolj skrbi.'Uspeh je prav razveseljiv. Učenci šole v Lescah so se s svojim delom tudi uspešno vključili v akcijo Tehnično kulturo mladim. Za šolo pa so izdelali več raznovrstnih učil, ki jih 's pridom uporabljajo pri šolskem delu. Koncert zabavne glasbe na Bledu V soboto, 27. junija je priredil veliki orkester RTV Ljubljana koncert zabavne in plesne glasbe v Kazini na Bledu. Nastopili so s pevci: ' Marjana Deržaj, Stane Mancini in drugi, dirigiral pa je Bojan Adamič. Prireditvi je prisostvovalo precejšnje število obiskovalcev, zlasti tujih gostov. Teden dni prej je bil v festivalni dvorani koncert koroškega akademskega okteta. Junijske prireditve je s svojim nastopom v torek, 30. junija zaključila folklorna skupina z Bleda. Vstari pošti prodajalna »Sava« Ze dalj časa v Kranju adaptirajo poslopje Stare pošte, na katero so minuli mesec montirali reklamni napis tovarne gumijevih izdelkov Sava. V propagandnem oddelku podjetja smo v zvezi s preurejevanjem poslopja zvedeli, da bo v spodnjih prostorih Stare pošte Sava uredila sodobno prodajalno gumijevih izdelkov z vsemi potrebnimi skladišči. V prvo in drugo nadstropje pa bo tovarna preselila izvozno in uvozno službo, prodajo, nabavo, finančno službo, trgovsko mrežo In propa-' gandO. — V nove prostore se bo Savina prodajalna vselila še v poletnih mesecih. — J. 2. Povečanje oskrbnin za kmete Svet za socialno varstvp pri občinski skupščini Kranj je na eni izmed zadnjih sej razpravljal tudi o problematiki kmetijskih oskrbnin ter o ostarelih kmetih, ki niso več zmožni za delo. Med drugim so ugotovili, da jc bilo lf.ni na področju kranjske občine priznanih 17 kmetijskih oskrbnin darovalcem zemlje in 13 kmetijskih oskrbnin njihovim družinskim članom, medtem ko so letos darovalcem zemlje priznali že stili pskrbnine in njihovim družinskim članom eno oskrbnino. Občinska skupšč'oa lKrani izplačuje mesečno 170.490 dinarjev sedemnajstim upravičencem kmetijske oskrbnine, če upoštevamo še ostale štiri oskrbnine, ki jih bodo za letos izplačali cd 1. ppr?-la dalje in eakajo samo še na odločbo, pa 210.900 dinarjev. Rar.ct ttJga izplačuje mesečno še 106.355 dinarjev oskrbnin druž nečlanom, kar znaša skupaj mesečno 317.255 dinariev.ali letno 3 milijone 807.060 dinarjev. Svet za socialno varstvo pri občinski skupščini Kranj je bil mnenja, da je treba zaradi zvišanja- življenjskih stroškov v zadnjem času povečati tudi oskrbnine za kmete, in sicer v povprečju za 20 odstotkov, kar pomeni, da ' bi se vsota dvignila letno na 4,568.472 dinarjev;. Za zdravstvenp zavarovanje teh kmetov plačuje oddelek za finance doslej 57.500 dinarjev, pri čemer še niso upoštevane nove oskrbnine, kar bi zneslo še 12.500 dinarjev, oziroma skupaj 70.000 dinarjev mesečno, ali letno 840.000 dinariev. Torej bi bilo skupaj za doslej priznane oskrbnine z vsemi dodatki in po- \ višanjem, potrebno 5,408.472 dinarjev. S kmetijsko oskrbnino \t bilo doslej pridobljeno 42 ha obdelovalne zemlje in 39ha gozda. M. 2. 3561 SREDA, t. |uW« t«'1 Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun# Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun # Iz naših komun Naš razgovor • -' • • • - Na kranjskih črpalnicah Pred kralkim so izročili namenu prenovljeno bencinskočrpalnico na Laborah v Kranju, ki so jo obnovili in povečali zmogljivost črpalk, predvsem za prodajo nafte. Uslužbenca te črpalnice, ki žs kar 10 let polni rezervoarje različnih motornih vozil, Franca Perica, smo prosili za krajši razgovor. — Razen prodaje vseh vrst goriva in mazil ima vaša bencinska črpalnica tudi svojo trgovino. Kaj pravzaprav lahko potnik, kupi v vaši trgovini? — Kolikor vem, jc to edina črpalnica v Sloveniji, ki ima tudi trgovino, v kateri lahko potniki kupijo vse najnujnejše za avto-mobile^notorna kolesa in druga vozila. — V Kranju je bencinska črpalr-nica še na Zlatem polju, verjetno vam je znano delo tudi na tej? — Delno že. Tam so pravkar zgradili servisno pralnico in čistilnico motornih vozil, ki bo lahko čistila dva avtomobila hkrati. — Ali menite, da bi bila v Kranju potrebna še kakšna bencinska .postaja? — Trenutno ne. Kakor vidite sc delo teh dveh črpalnic dopolnjuje. Na Laborah imamo trgovino, na Zlatem polju pa je pralnica in čistilnica in tudi. menjalnica tuje valute, ki se je inozemski vozniki večkrat poslužujejo. —^Kakšen promet imata ti dve crpalnici na Laborah in na opatom polju? — Crpalnici sta odprti neprekinjeno. V 24 urah ob delavnikih postrežeta približno 1000 strank In prodasta okoli 20 ton goriva in maziva. Ob nedeljah pa te številke poskočijo tudi do 1500 strank in do 27 ton goriva in maziva na obeh črpahiicah. — Na kateri bencinski crpalnici se zadržuje več inozemskih vozil? — Črpalnica na Zlatem polju sprejme tuje voznike iz gorenjske smeri, naša pa predvsem tiste, ki se pripeljejo preko Jezerskega prelaza. — Ali ste v 10 letih službovanja na takem delovnem mestu doživeli kaj posebnega? — Edino kar bi lahko omenil, so bili trije požari, in sicer dva na motornih kolesih itn eden na osebnem avtomobilu. Na vseh treh vozilih je izbruhnil požar, ko so vozniki pripeljali k črpldnici. K sreči smo ogenj takoj pogasili, da ni prišlo do večje nesreče, kar je na črpalnicah možno. — R. Odkritje v Podnartu Podnart — 4. julija bodo odkrili v Podnartu spominsko obeležje 16 padlim borcem IIL bataljona kokrškega odreda. Tretji bataljon kokrškega odreda je 6. julija 1944. leta prinesel iz. Primorske na Gorenjsko strelivo. Ko so borci v Podnartu prečkali Savo, jih je napadla močna nemška zaseda. Padlo je 16 borcev, več pa je bilo ranjenih. V spomin na 20-letnico 4. julija 1964 ob 9. uri dopoldne tragičnega dogodka bodo v soboto, odkrili v Podnartu, na mestu tragedije spominsko obeležje. Pri odkritju bo govoril Anton Vagner, direktor Narodne banke, ki ie usodnega dne kljub temu, da je bil 'težjeI ranjen, prišel čez Savo. Pri^odkritju bodo sodelovali tudi pionirji iz osnovne šole Ovsiše in komorni' imoški pevski zbor iz Krope. Vsakokrat po nekaj Po konferenci komunistov v jeseniški občini Organi za šolstvo kranjske občine so pričeli z zbiranjem podatkov o poslovanju, delu in problemih šolskih mlečnih kuhlnl. Zbrani podatki bodo pokazali, kaj morajo narediti v času šolskih počitnic, da bodo lahko ob novem šolskem letu takoj, pričeli s poslovanjem. Svet za blagovni promet je razpravljal o uporabi nekaterih poslovnih prostorov v Kranju. Sklenili so, da bo posebna strokovna komisija predlagala najbolj smotrno razporeditev lokalov. Prebivalci Goric in okolice so minulo soboto in nedeljo prazno-valikrajevnl praznik. Na slavnostni seji krajevnih skupnosti Gorice, Standard ni geslo marveč nuja Na predkongresni konferenci komunistov jeseniške občine je bilo precej povedanega na račun življenjske ravni delavcev, zaposlenih v jeseniških podjetjih in predvsem v Železarni. Temu področju jc bil precejšen del posvečen tudi v samem referatu. Zato prav gotovo ne bo odveč, če kot post festum o tem zapišemo še nekaj besed. Povsod, na kakršno koli zborovanje ali sestanek prideš danes na Jesenice, še posebej sedaj po konferenci zelo veliko govorijo, kako povečati produktivnost v občini in s tem tudi življenjsko raven zaposlenih. Lep primer za to kaže največje gorenjsko podjetje — jeseniška Železarna. Tako je dokajš-nja stagnacija življenjske ravni delavcev v Železarn] lani gotovo krila kali za zelo počasno naraščanje produktivnosti in obratno. Zato je naraščanje živi jenjske ravni delavcev v tem kolektivu v pravkar pretečenem obdobju zanesljivo pogoj za dobre gospodarske rezul- tate. V Železarni se na primer povečan delovni uspeh kaj hitro odrazi na osebnem standardu proizvajalcev. Dobri proizvodni rezultati v marcu in aprilu letos .so hitro našli pot v izplačilne kuverte in se skozi dobro delovno razpoloženje od tod vračali nazaj v Železarno. Zato so si na Jesenicah popolnoma na jasnem, da je to trenutno edini način za najhitrejše odpravljanje pomanjkljivosti. Poseben problem za. jeseniško Železarno je trenutno ključni obrat tega podjetja — martinarna. Tu je lani 'Zaradi pomanjkljivo izdelanih analiz in študij propadla četrta delovna izmena. Zato se na Jesenicah sprašujejo, ali niso pred tem, da bo na tak način propadlo v tem obratu tudi letošnje tri izmensko delo. Zakaj? Cc bodo hoteli rešiti kritično stan je, bodo morali samoupravni organi i.n še posebej strokovnjaki hitro uveljaviti ukrepe, da se bo občutno zbolj-šala življenjska raven martinar-jev. Tudi akcija za zvišanje minimalnega osebnega dohodka na 25.000 dinarjev je naletela pri mnogih samoupravnih organih v podjetjih jeseniške komune na popolno razumevanje. Vendar kot se je že pokazalo, rezultati niso povsem zadovoljivi. Ponekod se je na primer zvišanje osebnega dohodka odrazilo v povečanju cen storitev in izdelkov. Torej če bo šlo tako naprej, se vsiljuje vprašanje, ali se je realni standard tistega, ki je pred nekaj meseci dobil svojih minimalnih 25 tisoč dinarjev, sploh kaj zvišal in če ni še celo slabši, kot je bit pred letom. Kljub temu,,da življenjska raven prebivalcev jeseniške občine letos narašča, so na Jesenicah še vedno primeri nad katerimi se je treba zamisliti. Pogoji za Življenje nekaterih so ponekod neznosni. Tu' gre za nekatere železničarje, delavce, ki so zaposleni v gradbeništvu in komimalnih službah, v nekaterih trgovinah in celo tudi v šolstvu. Na Jesenicah pravijo, da bodo imeli najbrž, toliko časa zagrenjene in za delo nerazpoložene ljudi, dokler se bosta srečavala pri sosednjih strojih delavca, od katerih je eden prišel na delo liz zdravega urejenega stanovanja, drugi pa iz. vlažne, pravzaprav kleli, kjer slanuje. Golnik in Trstenik ter družbenopolitičnih organizacij so obuti li ■ spomn na 28. junij 1943., ko j« štiriindvajset domačinov odšlo v partizane. V času praznovanja SO bile številne prireditve in za zaključek še partizansko zborovanje* Pristojni organi in sveti pripravljajo spremembe o odloku o tržnem redu v Kranju. Ob nedeljah in praznikih bo tržni čas do 1*« ure, pri hitro pokvarljivem blagU pa bo tržni nadzornik lahko dovolil tudi daljši tržni čas. Zelo verjetno pa je tudi, da bo komunalni servis Kranj, ki skrbi 7.a tržni prostor poskušal urediti tržnice tudi na Zletem polju, Vodovodnem stolpu in v Straž.iščti. Pred dnevi so delavci pričeli z. deli na razširitvi mostu na cesti Kranj-Predoslje v vasi Kokrica. Most bodo razširili in ga postavili v drugačno lego, tako da bo vožnja po njem varnejša, hitrejša ta da se bodo na njem lahko srečala tudi težja vozila. Pretvornik za 'Železnike Na Lomu nad Železniki SO 7a" betonirali temelje za televizijski pretvornik, ker zgornji del Železnikov ne vidi televizijskega pr°" grama. Pred železniško postajo na Jesenicah so te dni delavci zavoda za raziskovanje materialov pričeli raziskovati teren, kjer bo stalo novo poslopje jeseniške občinske skupščine, v katerem bodo dobili svoje prostore še občinsko sodišče in družbenopolitične organizacije. O poslovanju kmetijske zadruge »Jelovica« Radovljica Brez samoupravnih organov ne gre Potrebni so enotni in jasni koncepti v gospodarjenju — Intenzivnejša kooperacija bi zboljšala materialni položaj zadruge — Pri investiranju je bilo marsikaj nesmotrnega in prenagljenega Navzlic številnim obravnavam na sejah, plenumih in skupščinah nismo v kmetijskem gospodarjenju uspeli odpraviti osnovnih pomanjkljivosti, ki ovirajo, da bi Še ta dejavnost povzpela do solid-nejšega poslovanja in do večje rentabilnosti. Izkazalo se je, da so potrebni jasni koncepti in čisti računi. Dovolj in preveč je poskušanja ter iskanja in kolebanja, kaj je bolje in kaj slabše. Navedemo naj samo primer, kako malo so bili premišljeni načrti strokovnjakov, ki so svoje čase zahtevali na Gorenjskem odprte hleve, danes pa se spet zavzemajo za zaprte in podobno. Tudi v odnosu do kmeta — proizvajalca nismo bili dovolj enotni, in tudi še danes nimamo skupnih razčiščenih stališč. Takih prime-iY>v iskanja in »eksperimentiranja« na' debelo je bilo več kot dovolj in nas je že precej stalo. / Zapostavljeno poslanstvo Pa pustimo te splošne ugotovitve — omejili bi se raje na nekatere konkretne stvari, ki se %na-š)ijo na gospodarjenje ter upravljanje kmetijske zadruge »Jelovi- Takole je pijanec v ponedeljek obležal na stopnišču, ki vodijo v Stražisče, in zaprl pešcem pot. Prizor, ki se ne bi smel več ponoviti... (Sicer je Imel tale srečo, da ie obležal na stopnicah; če bi omahnil nekaj metrov prej, M lahko padci,ha cesto, ker stopnišče še vedno ni zavarovano z ograjo j O napredku v Selški dolini Gospodarske organizacije češ-njlce tn Železnikov pripravljajo ob praznovanju dneva borcev zanimivo razstavo, ki bo prikazovala njihov razvoj' od ustanovitve do danes. Razstava bo v dvorani telesnovzgojnega društva, odprta pa bo v soboto In nedeljo, ko bo v Železnikih osrednja občinska proslava dneva borca. S svojimi izdelki in grafičnimi prikazi razvoja n dejavnosti bodo na razstavi Pod-Mo-vala podjetja Iskra, UP češnjica, Tehtnica, NIKO in čevljarna Ratitovec. Glede na to, da Selška ollna prav zadnji čas doživlja pestre gospodarske premike, saj je na primer samo v omenjenih kolektivih zaposlenih že blizu 1200 delavcev, ki so bili prej v glavnem kmetje, že sedaj za razstavo vladu veliko zanimanje. J. 2. ca« v Radovljici. Po združitvi namreč zajema ta kmetijska organizacija domala celotno območje radovljiške in jeseniške občine. Ze prt tem se vprašamo, ali je takšna združitev umestna spričo tega, da je ena važnih nalog kmetijskih zadrug sodelovanje z. zasebnimi proizvajalci. V teh nekaj mesecih se je pri radovljiški zadrugi očitno pokazalo, da je pogodbeno sodelovanje večje gospo-danske organizacije s kmetom močno nazadovalo. Kmetje pa so se od zadruge, ki ima seveda široko lastno proizvodnjo, postopoma oddaljevali in izgubljali interes za sodelovanje. Razumljivo je, da sc nova večja zadruga ukvarja z lastnimi problemi: z. notranjo organizacijo dela in podobno — pri tem pa zanemarja svoje zelo pomembno poslanstvo — kooperaci jo. Zadruga je že po svojem osnovnem poslanstvu dolžna, da navezuje gospodarske stike s kmeti in jim pomaga. Nezakonito poslovanje Zal pa so še drugi vzroki, da je zadruga Jelovica popuščala v sodelovanju s kmeti. Družbene i samounravljanja v novi zadrugi dejansko ni več. Ko je občinska skupščina Radovljica na seji februarja sklenala o združitvi, je v odločbi določila, naj se nova zadruga konstituira in izvoli organe samoupravljanja v tridesetih dneh. Tega pa zadnipa Jelovica ni napravila in je od 21. marca po tem določilu poslovala breV. samoupravnih organov, torej nezakonito. Tudi skico o spojitvi obeh zadrug je občinska skupščina potrdila le s pogojem, da bi do izvolitve novega zadružnega sveta delovala oba stara zadružna sveta bivših zadrug. KZ pa sklepa ni upoštevala, zadružni svet se ni sešel. Se bolj neprijetno pa je dejstvo, da je zadruga Jelovica v času, ko je ostala brez samoupravnih organov obvestila članstvo, naj dviene svoje deleže, ker so po mnenju vodstva pač prenehali biti člani ob reorganizaciji. Očitno pa je, da bi morala zadruga s spojitvijo prevzeti vse pogodbene obveznosti, z njimi seveda tudi članstvo. Takšno ravnanje zadruge je sprožilo med članstvom plaz nezadovoljstva in protestov. Kljub vsem tem ugotovitvam posebnih komisij ter sveta za kmetijstvo pa vodstvo KZ Vztraja pri tem, da je ravnalo pravilno in zakonito. PREVEČ TOGOSTI Na videz se morda zdi, da so to le formalnosti. Toda ni tako. Ker v delovni organizaciji ni samoupravi; ih organov, ki bi h gospodarjenju rekli svojo besedo, to zelo slabo vpliva tUdI na notranje odnose v samem kolektivu. Leta bi po skupnem pivdiskutiranem konceptu lahko dosegal precej večje uspehe, kot pa to zmorejo pobude posameznikov, redkih vodilnih ljudi. Prav spričo tega je v podjetju še marsikaj preveč togega, administrativnega. To velja za nagrajevanje, razmeščanje delovne sile po delovnih mestih in s tem v zvezi organizacijo dela in podobno. Razumljivo je, da je vodilnemu osebju v zadrugi povzročalo precejšnje težave naglo povečanje zemljišč, ki so jih pridobili z odkupom. Pri tem opravilu je zadruga dosegla doloČ m napredek, vendar novim, povečanim kapacitetam ni bila kos. Dva primera V gospodarjenju zadruge pa jc bilo tudi marsikaj nesmotrnega in nepremišljenega, zlasti v gradnjah i.n v povečanju pašnikov. Primer za to sta gnoj nična jama v Pol j-čah in pašnik Rakovnik' pri Radovljici. Oba objekta in še marsikateri drug, sta požrla precejšnja sredstva, pa ne služita dovolj mojemu namenu. Ob večjem sodelovanju širšega kroga ljudi, zlasti samoupravnih organov, bi se takšne prenagljenosti ne mogle uresničiti, delo pa bi bilo, bolj načrtno in smotrnje planirano. Po vseh teh ugotovitvah je neizogibna potreba, da ima zadruga enoten program dela, pri katerem morajo sodelovati strokovnjaki. Delo pa bo moralo posta-1 ti plod skupnih prizadevanj vseh članov delovnega kolektiva, pri čemer bi bilo potrebno nujno poostriti vlogo osebne odgovornosti slehernega delavca, svoje mesto v medsebojnih odnosih pa naj zavzame tudi ustvarjalna kritika. J. B. Prometna ogledala Občinska komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu se je odločila, da postavi na nevarnih zavojih in nepreglednih križiščih prometna ogledala. Do sedaj so taka ogledala stala samo ob cesti L reda. Na Gorenjskem jih je že 24 letos pa so postavili še 4 take znake: na Gašteju, v Stražišču na trgovski hiši Merkur in v Prašah. V kratkem bodo postavili še 10 ogledal. N§ podlagi sklepa I. rednega zasedanja delavskega sveta Lesno industrijskega podjetja »ČEŠNJICA«, Cešnji-ca, p. Železniki razpisuje uprava podjetja natečaj za izdelavo zaščitnega znaka podjeija LIP »Češnjica«. L Zaščitni znak naj obvezno vsebuje ime LIP »Češnjica« ali pa samo »češnjica«. 2. Predlog lahko vsebuje največ tri različne barve. 3. Osnutke je poslati na nasjov LIP »Češnjica«, češnjica, Železniki najkasneje do 1. avgusta 1964. Vsak predlog naj bo označen s šifro in z oznako na kuverti »natečaj«. Poleg predloga mora vsak predlagatelj poslati v posebni kuverti, na kateri naj bo označba »natečaj — ne odpirali«, še svoj naslov. Nagrade: 1. 50.000 din 2. 10.000 din 3. 10.000 din Komisija bo objavila imena nagrajencev najkasneje do 31. avgusta 1964. ^ LIP »češnjica« češnjica, p. Železniki SREDA, 1. julija 1964 mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam staro hišo s sadnim vr-vom. — Vprašati Delavska 16, Zg. Bitnje 99, Zabnica 2746 Prodam spalnico v dobrem stanju in lažji voz. — Ljubljanska 31, Radovljica 2790 Prodam kravo, ki bo čez 1 me-*ec tretjič teletila in prašiča težkega 130kg — Dvorje 56, Cerklje 2791 Prodam 8 kub. metrov drv. — Cerklje 118 2792 Prodam mlado kravo. — Glo-bočnik Janež. Lahovče 52, Cerklje 2793 Prodam staro hišo z vrtom in gozdom, skupno 2 ha v Bodovi j-*ki« grapi, blizu industrije, 1 uro odfškofje Loke. — Resne ponudbe pod »450.000« oddati v oglasnem oddelku 2794 Prodam suhe deske, zapravljlv-«ek, kosilnico in bikca. — Brc? 9, Komenda 2795 Prodam kamenje — Šenčur 90 2796 Prodam ponte, operače za mon-*a strope — Zg. Brniki 54, Cerklje t 2797 Prodam Fiat 600 — Predosljc 91. Kranj 2798 Prodam kravo z drugim teličkom — Meglic, Lom 21, Tržič 2799 Prodam 200 bukovih butar — Naslov'v oglasnem oddelku 2800 Prodam-nov motor NSU, Maxl, črne»barve — Zg. Besnica 44 2801 "Prodam novo zastekleno dvodelno okno\z zračnikom zgoraj, >eena'6000ždlnarjev _ Orekeh, Ko-krica,-Kranj 2802 Prodam lahkega konja aH zamenjam rza-mlatllnico s trsall In reto' — ištefanja gora 28, Cerklje 2816 Prodam*drva — Miklavc, Vodice 2817 Zaradi seditve nujno prodam dnevno sobo, električni In gorenje štedilnik — Planina 26, priti., 1 vrata'levo 2818 Gasilska enota Voglje proslav Ija v nedeljo, 15, julija 1964, ob 13.30 url »65-letnico« svojega obstoja ter ob tej priliki prireja veliko vrstno veselico — Vljudno vabljeni! 2808 Dam hrano In sobo v najemf za dopoldansko varstvo dveh majhnih otrok — Naslov v oglasnem oddelku 2809 Dne 26. junija 1964 sem Iz La-hovč do Kranja Izgubil vložek za kavč. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi na naslov Jože Jerašck, Lahovče 2. Cerklje 2810 V ponedeljek, 29. junija 1964, sem v središču Kranja izgub'la temno rdečo jopico. — Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi na naslov. — Cerkljanska Dobrava 10, Cerklje 2811 Z ozlrom na oglas št. 2756 v Glasu dne 2. junija 1964, v katerem moj mož Otmar Zunančlč, Partizanska 24, prodala televizor, javljam, da so vse premičnine in nepremičnine, ki jih posedujeva — najino skupno premoženje In jih brez mojega so<»lns'a ne more prodajati — žena Greta 2812 V nedeljo oooldan sem IZffubH na cesti Kranj—Kokrlca—-Bela denarnico z dokumenti, prosimo poštenega najditelja, naj vrn^ na naslov v dokumentu, proti dobri nagradi — 2813 Plavo žensko jopico, najdeno od Britofa do Šenčurja, prejšnjo nedeljo, dobite na Primskovem, Krašnova 32 2814 ŠTUDENTJE, SREDNJEŠOLCI! Klub kranjskih študentov nudi honorarno zaposlitev. — Intere- senci naj se javijo na Občinskem komiteju ZMS Kranj, soba 52, v stavbi Občinske skupščine — Trg Revolucije 4 dne 3. julija od 17. do 19. ure in 4. julija od 10. do 12. ure. kupim Kupim 4 metre in pol suhih bukovih-drv — Naslov dobite v oglasnem-oddelku Gfesa 2761 Kupim ,dobro ohranjen Fiat 750 Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem, oddelku 2803 Kupim lahek gumi voz 16 eolski — Ivan Blaž, Zg. Brnik 26, Cerklje 2815 V Kosarskl ulici se je v sredo jvečer našla denarnica brez do-kuniuentov in z vsoto denarja — Pobi se Lado Golter, Tovarna % kos, Tržič 2804 -Takoj sprejmemo natakarico — £om invalidov, Levstikova ul. 8, Kranj 2805 Sprejmem takoj krojaškega vajenca ali vajenko — Matevž Dolenc, Delavska 44 Kranj 2806 Sprejmem krojaškega vajenca »li vajenko — Šenčur 115 2807 objave Gasilsko društvo Podbrezje vas vabi na veliko VRTNO VESELICO na dan borca, 4. julija 1964 ob 16. uri na »Trati« v Podbrczjah. Za ples in razvedrilo igra »6 mladih« iz Naklega. Za dobro voljo vsega na razpolago! Bogat src-čolov! Vljudno vabijo »gasilci«. Delavska univerza škofja Loka razpisuje, za šolsko leto 1964-/65 VPIS v Tehniško šolo stojne »troke Ljubljana, oddelek za odrasle v škof ji Loki v 2. Tehniško šolo elektrotehlške stroke Ljubljana, oddelek za odrasle v škof ji Loki 3. Tečaj za poklic tehniškega risarja 4. Ekonomska srednja šola Kranj oddelek za odrasle V škofji Loki 5. Administrativni tečaj: začetni in nadaljevalni Pogoji: 1. in 2. kvalificiran delavec 3. Dokončana osemletka 4. Dokončana osemletka, starost 18. let 5. Dokončana osemletka. Vpisovanje bo vsak dan od 6 — 14. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. fedaj« ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI **Cun prltNB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni In odgovorni *"*dnlk, uredništvo In uprava 21-90, 24-75, 28-97« Naročnina: letno ^300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Delavska univerza ŠKOFJA LOKA razpisuje delovno mesto DIREKTORJA. Pogoj: Visoka šolska Izobjjaz- \ 7. najmanj 2 leti prakse Višja šola z najmanj 5 letno prakso na vodilnem položaju. Srednja šola z 10 letno prakso na vodilnem položaju Osebni dohodki so zagotovljeni po pravilniku DU, stanovanja ni na razpolago. Prošnje s potrebnimi priporočili sprejema do zasedbe delovnega mesta Svet delovne skupnosti DU škofja Loka. »2ito Ljubljana — EE Gorenjska sprejme takoj 2 skladiščna delavca v skladišče Lesce, / mlin Globoko pa mlinskega delavca ki bi imel vesel 1e do priučitve. Osebni dohodek po pravilniku. Stroške prevoza na delo povrnemo nad 600 din. tudi za lastna prevozna sredstva.« OBVESTILO STARŠEM! Delavska univerza Kranj bo v času počitnic organizirala l tečaie šivan i a za MLADINO od 14. do 18. leta. h- Seznanili se bodo z osnovami krojenja in šiva-nia ob praktičnem delu na šivalnih stroiih. Pričetek prvega tečaja bo 15. julija v prostorih Delavske univerze Kranj. Tečaj bo trajal 10 dni po 4 ure dnevno. Cena tečaja jc 2400 din. Tečaji bodo dopoldan ali popoldan, po želii prijavljenih. Prijave sprejema Delavska univerza, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1 do 10. julija. Del. univerza Kranj telefon: 22-43, 8026 Uličnega prodajalca časopisov in več raz-našalk za dostavo časopisa »DELO« naročnikom na dom za rajon • Č I R Č E — Kranj Stražišče — Kranj in center — Škofja Loka sprejmemo takoj Priložnostna zaposlitev, primerna ia upokojence in gospodinje — dober zaslužek. Ponudbe sprejema CP »Delo«, podružnica Kranj. 0'liKE # Ce bi strokovnjakom Iskre uspelo najti manjkajoči urin det, bi električna ura na kranjski gimnaziji kazala natanko tri zjutraj (in ne poldne oziroma polnoči — z.ato, ker nikjer ni moč dobiti nadomestnega dela), ko jc. prijatelj Ltika ie čakal pred vrati Merkur-jevc trgovine v Kranju, kjer so mu prejšnji dan obljubili, da bodo dobili cement. Seveda je trajalo celo večnost, da so prodajalno odprli — in mu pojasnili, da je tudi tokrat čakal ZfiStonjl Prav gotovo tegale ne bi omenjal, če bi se zadeva primerila prvič. Tako pa je doživela že prcuekatcro reprizo, pri katerih pa ni bil žrtev le moj kolega, ampak šc več zidajočih občanov . .. dvigale in je pot kar lil z njih, niso bili slabe voljo. Zaskrbljen je b:l le trenerjev brat Boris; morda še na j več zato, ker ga je v ponedeljek čakal izpit iz. politične ekonomije na ljubljanski ekonomski fakulteti! Nedelja ob 15 30. Kot tretja točka XIV. mednarodne veslaške regate na Bfedu je na sporedu vožnja dvojk brez krmama. Med šestimi čolni je na startu tudi močna češka posadka, ki predstavlja favorita te »dirke«. Start. Predvidevanja se uresničujejo. Ce-hoslovaka sta takoj po startu prešla v vodstvo in svojo prednost vedno bolj večala. Na treh četrtinah proge (1500tn) sta bila že kakih pet dolžin čolna pred najnevarnejšimi zasledova'ci — posadko zagrebške Mladosti. V normalnih pogojih taka prednost že odloči tekmo ... Toda to pot jc športna sreča češki posadki obrni'a hrbet. Naenkrat sta prenehala veslati in Zagrebčana sla ju brez težav prehitela; prav tako jc »šla« naprej tudi druga zagrebška posadka. Gledalci so onemeli! -Na Klavora: »Sicer pa so fantje optimistično razpoložen:. Pora->TziiW med treningom dosega'o tuil življenj-ko važne uspehe Irt je zato tudi tak preobrat prav gotovo nihče ni računal, veselja (ob vseh skrbeh prei težavnimi nastopi) na pretek; ven!ač Cehoslovaka sta se nato le toliko zbrala, da Skalak Je na primer ored 14 dnevi postal srečni očka! Lc knk'nj ma- sta v finišu osvojila drugo mesto, medtem lomarnostl nas vržejo s tira. Tako n»m včeraj regatnl odbor ni zago- ko je bila Mladost premočno prva. tovll vstopnic za 'azz koncert v festivalni dvorani, ki pa so se ga Ko sta po razglasitvi rezultatov oba Ce- brezplačno udrV"i prav vsi tuli tekmovalci.« hoslovaka, 26-letni avtomehanik ZDENEK !ed'ri, ' bil takoj pripravljen na razgovor. — S kakšnim namenom ste tokrat pr's na Bled? — Pripeljal sem mlado, mnogo obet»J°*" posadko dvojke s krmarjem (ta posadka 1 v nedeMo nremočno osvojila prvo mesto op-pisca), ki bo — pod pogojem, da v Anv sterdamu osvoji kolajno — potovala tudi Tokio. — Kaj pa vaš osmerce? , — Cez štirinajst dni se bo poleg doii«'j£ scoula, skifa in četverca s krmarjem l,c,c žil regate v Luzernu. Sicer pa se z vso te ' nostjo pripravljamo za nastop v Tokiu. Danes ste verjetno precej pozornost] PF svetili tudi našemu osmercu. Kakšen vtis sj fantje napravili na vas? ^ —- Kljub temu, da so danes vsi T»ast°P dvakrat, so v zadnji točki snoredn.