1964 ŠT. 35 10. SEPT. LETO III TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JSKka — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU NIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Razprava o novem zakonu o delovnih razmerjih V podjetju ISKRA sta se že vršila v okviru pravnikov podjetja dva sestanka po tezah novega zakona| o delovnih razmerjih. Zadnjega sestanka, ki je bil v četrtek, dne 3.9.1964, pa so se udeležili tudi tovariši: Roman Albreht, namestnik zveznega sekretarja za delo, Lakovič Milan, načelnik oddelka za delovna razmerja pri IS, Rado Miklič, pomočnik sekretarja za delo 'pri IS. Na prvem sestanku so se zlasti obravnavale uvod- gospodarskim organizacijam in da naj; zakon postavi le temelje te zakonodaje. Tako stojimo pred sprejemom zelo važnega Zakona s področja delovne zakonodaje, ki bo morala dati načela za ureditev-delovnih razmerij v delovnih organizacijah. V našem podjetju se že na podlagi uveljavljanja določil statuta pripravlja pravilnik o delovnih razmerjih. Na koncu sestanka je bilo dogovorjeno, da bo Zvezati sekretariat za delo dostavil ne teze, ki predstavljajo po- podjetju spremenjen in dopolnjen osnutek tez zakona, Btično-ideološki del zakona o delovnih razmerjih. Na drugem sestanku pa se je prešlo že h konkretnim vprašanjem, katera mora urediti zakon. Na tem drugem sestanku so bile zlasti tehtne besede vseh treh tovarišev, katere naj bi v podjetju ponovno prediskutirali, pri čemer pa bi s svojimi predlogi pomagali tudi predstav^ niki Zveznega sekretariata za delo. Tudi predstavniki Sekretariata za delo .imajo in- Predsednik republike Josip Broz Tito si je s soprogo in visokimi sodelavci med drugim ogledal tudi razstavni paviljon našega podjetja. Reportažo z zagrebškega jesenskega velesejma bomo objavili v prihodnj številki ISKRE Direktor Avtomatike -Julij Novljan odgovarja ki so prisostvovali temu se- teres, da vidijo, kako se postanku, kateri so pravnikom samezna dotočila bodočega podjetja pojasnili načela no- zakona lahko v praksi kon-vega zakona. kretizirajo ter je bil tako do- r Tov. Roman Albreht je zla- govorjen ponoven skupni sesti poudaril, da je treba na stanek za nadaljnje razprav-tem področju prepustiti čim- Ijanje o tem zelo važnem več iniciative za ureditev zakonu, delovnih razmerij samim G. P. Vloga posameznika in skupine pri kolektivnem vodenju Kolektivno vodenje je po- Tisti, ki sestavlja ekipo za seben način vodenja, ki ga kolektivno vodenje mora pri uresničuje premišljeno orga- izboru kandidatov dati pred-nizirana skupina posamezni- nost tistim, ki imajo nasledkov povezanih v delovno nje lastnosti: skupino, katero usmerja in Podobno kot direktorjem na- re montirajo v tovarni Rudi ših tovarn in sektorjev smo čajavec,'zvočnike in'vse me-zaprosili tudi direktorja Av- hanske dele za ostale naše tomatike, naj odgovori na obrate. V Sežani men tiramo radijske sprejemnike, v Mokronogu 'izdelujemo elektrolitske kondenzatorje, v Višnji gori medfrekvenco za radijske ta televizijske sprejemnike, na Ježici pa eloksi-rane iri silotiskane dele ža naša vprašanja. Kateri so važnejši izdelki vaše tovarne in kdo so vaši potencialni kupci? V naši- tovarni izdelujemo izdelke za široko potrošnjo. Proizvodnja pa je razdeljena naše izdelke. | tako, da proizvajamo na Pr- Razumljivo je, Žanu gramofone, dele za televizijske sprejemnike, kate- dek v. tehnologiji dela. Uvedeno imamo tudi dnevno evidenco o količinski proizvodnji, tako, da lahko odgovorni tovariši v sektorju dnevno intervenirajo, ter s takojšnjimi ukrepi odpravljajo pomanjkljivpsti. Kakšen bo zaključek poslovnega leta ža vašo tovanf no? ; če so objavljeni rezultati da imamo polletnega dela v redu, potem zaradi svojega programa tu- sem prepričan, da bo zaklju-di med kupci edini med ček leta veliko boljši kot Iskrinimi tovarnami vse slo-■ smo v planu predvidevali, je prebivalcev Jugoslavije, Kakšne ukrepe namerava-od mladine, /ki segajo po te pri vas podvzeti ža čim-gramofonih in ljudi, ki ku- prejšnji prehod na 42-umi pujejo najdražje radijske in tednik? televizijske' sprejemnike. To V- tovarni, ki proizvaja s pa nam nalaga še večjo skrb poslovno izgubo je težko goža kvaliteto, ker so naši iz- voriti o skrajšanem delovni-delki v različnih pogojih pod- ku. Toda vse1 analize in prežati» tisti, ki se loteva vrženi tolikim kontrolorjem gledi, ki smo jih v ta namen SMELOST — vse kar je novo, je^ združeno s tveganjem vodi k skupnemu cilju njen vodja. Za uresničitev te naloge je potrebno poleg pravilnega izbora ljudi in »pravil igre« tudi ugotoviti resnične delovne in prirojene sposobnosti posameznika, ker šele tako lahko vt skupini pravilno ' razdelimo . delovne dolžnosti in s tem odpra-,Vimo zelo pogost pojav, da je naloga večja od človeka oziroma, da ^zahtevamo od človeka tisto, česar ne zna ali ne zmore. Izredno pomembno je torej, da vemo kaj ljudje resnično zmorejo, ker- samo to lahko od njih v najboljšem primeru pričakujemo, § Kot pri vseh kolektivnih I igrah, talko mpra tudi | pri I kolektivnem vodenju povezovati. vse sodelujoče »duh moštva«, kar. pomeni, da vsi postavljajo uspeh moštva pred svojim osebnim uspehom in, da namesto zvezdništva gojijo kolektivno igro. ZNAČAJNOST — brez te ni v skupini sproščenosti, zaupanja, spoštovanja, nova-torstva in enotnosti, vse to pa omogoča, da je rezultat skupine večji od vsote. Nasprotno pa neznačajnost hromi duh moštva in razdira skupna prizadevanja. KOLEKTIVNOST------brez prirojenega ah privzgojenega smisla za skupinsko delo ni mogoče pričakovati, da bo težnj a. po osebni uvelj avitvi našla svojo zadostitev v uveljavitvi skupine. Zato za ozkega specialista ta tipičnega raziskovalca ni mesta v kolektivnem. vodenju. USTVARJALNOST — omogoča rast, napredek in duhovno vitalnost skupine in s tem tudi gospodarske organizacije, ki jo skupina vodi. Namesto počivanja na lovorikah in poveličevanja včerajšnjih uspehov, usmer-je delovanje ljudi na jutrišnje potrebe. samo netveganih del ne bo in kritikom, nikoli ustvaril nič novega ta ‘Kako lahko okarakterizi-naprednega. Tistim torej, ki rate poslovni- rezultat tovar-spadajo v kategorijo »OR« ne v letošnjem polletju? (po medvojni terminologiji) Naša tovarna ima v gospo-ni mesta v vodstveni skupi- darskem planu za letošnje le- ni podjetja. ZNANJE — poleg poglobljenega . znanja na .nekem specialnem področju širša razgledanost na področju družbeno ekonomskih ved, da bi tako lahko dogajanjem v nacionalni in internacio- nalni ekonomiki prilagajal s za reševanje našega položaja, za katerega nismo sa- poslovne cilje podjetja. Tisti, ki-hoče sestaviti dobro skupino, mora vedeti tudi, da v njej' ni mesta za tiste; ki jim je važnejše kdo ima prav, kot kaj je resnično prav in tudi ne za tiste, ki jim je gojenje inteligence-važnejše od-poštenosti. Mnogo, težje kot sodelavce skupine je izbrati njenega vodjo^ Dober vodja lahko iž slabo izbrane skupine napravi v določenem času do- opravili pa kažejo, da se proizvodnost dviga. Morami» pa še dosti napraviti za še 'boljše izkoriščanje strojev in naprav, preveč imamo bolezenskih izostankov, z malo več samodiscipline zaposlenih pa-bomo tudi še pridobili kak procent za povečanje proizvodnje.. Menim, da bi pri prehodu na skrajšan delovnik morah iti skupaj z ostalimi tovarnami Iskre, zato, ker so pokazatelji na katere lahko sami vplivamo ugodni in ker je mi krivi, ne dobijo zaslužene ugotovljeno, da za negativen stimulacije. . poslovni rezultat nismo kri- Kje po vašem mnenju le- vi samo v naši tovarni. ... ggg§| _ — Kakšni to. .1-455,, milijonov planirane izgube. Polletni bilančni podatki pa prikazujejo izgube za 80 milijonov dinarjev. Če so podatki pravilni, potem so ukrepi, ki jih že dalj časa izvajamo hitro rodili gadove, Drži pa tudi, -da zapo- žijo razlogi za uspešno zaključene proizvodne naloge vaše tovarne? Realizacija v letošnjem polletju je znatno višja od ce-. loletne realizacije v letu 1962. Menim, da je največja zasluga v, tem, da so odgovorne službe uspele preskrbeti domač in .uvožen material v pravem, času, poleg te- so bili povprečni osebni dohodki v I. polletju in kakšni bi morali biti po planu ter kje leže razlogi za nastalo razliko? V I. polletju so bili izplačilni povprečni osebah dohodki v višini 35.280 din. V planu za leto 1964 pa je predvidena višina 37.492 din. Razlika med doseženim in plani- bro ekipo, nasprotno pa ga pa je napravila naša teh- ranim izplačilom pa je bila (Nadaljevanje na 3. str.) taološka služba velik napre- (Nadaljevanje na 2. str.). Direktor Avtomatike -Julij Novljan odgovarja (Nadaljevanje s 1. str.) v pla&iem fondu rezervirana za stimulacijo po -uspehu, katero nismo izplačevali, ker nam je komisija za osebne dohodke pri centralnem delavskem svetu ta del Pravilnika zavrnila. Naše službe morajo Pravilnik o stimulaciji takoj prilagoditi zahtevam, tako da bi ob uspešnem izpolnjevanju proizvodnih nalog zaposlene tudi stimulirali. To je nujno tembolj, ker smo po podatkih Občine šiška po izplačilih za prvo polletje med zadnjimi v industriji tega okoliša. Kaj lahko poveste o vaših notranjih problemih v tovarni in kako jih rešujete? - Proizvodnjo stalno povečujemo. Naša tovarna pa ima vkljub svojim 7000 m2 površine možen zelo slab izkoristek. To pa ¿a.to, ker je bilo poslopje grajeno za institut ne pa za proizvodnjo. Ta okoliščina nam povzroča več notranjih problemov, kot bi bilo to normalno — (transport, skladiščenje, problem zračenja' zaradi nizkih stropov itd). Tudi naša organizacija nima nobene tradicije ter zato; stvari rešujemo kot menimo da je najbolje, četudi gre pri kaki zadevi včasih malo po »partizansko«, napredek pa je očiten. Kako pri vas skrbite za vaše zaposlene, za njihovo zdravje, stanovanja in dobro počutje na delovnem mestu? V mislih imam zdravstveno in stanovanjsko problematiko, rekreacijo, prehrano (topli obrok). V tovarni imamo svojo splošno in zobno ambulanto. Menim pa, da s tem ne izkoriščamo vseh prednosti, kajti bolezenskih izostankov je odločno preveč. Doktor, ki pozna delovne pogoje v tovarni, je preveč odsoten, njegovi občasni zameniki pa se pustijo izkoriščati od pacientov, ki jim delo v tovarni ni glavni namen.. Stanovanj potrebujemo več kot pa jih lahko gradimo, kar mislim, da velja za vse naše tovarne, najnujnejše primere pa počasi le rešujemo. Za razvedrilo skrbi sindikat, ki organizira razne iz- lete in športna tekmovanja. Pri tovarni je urejeno balinišče in igrišče za odbojko, ki je skoro redno zasedeno in kjer najbolj goreči najraje preslišijo znak sirene za konec odmora. Sicer pa sama tovarna stoji v edinstvenem okolju. Prehrano imamo urejeno, tako, da se lahko zaposleni za primeren denar celodnevno hranijo. V veliki men se poslužujejo tudi toplega obroka, ki je primerno kvaliteten. Kakšno je sodelovanje tovarna — podjetje, tovarna — ZZA, tovarna — Občinska skupščina? če bi sodelovanje ocenjevali , po sklenjenih dogovorih in podpisanih zapisnikih potem bi nam bilo kmalu lepše. Danes pa žal preveč stvari ostane samo pri obljubah. Ali menite, da lahko naš časopis odigra pozitivno vlogo pri obveščanju vaših članov kolektiva o problematiki tovarne in pri reševanju te problematike? Mislim, da bi moral časopis poseči globlje v problematiko Iskre, čeprav so nekateri mnenja, da take novice niso za med svet, ker H nam baje škodovale na ugledu. Mogoče pa bi nam pogum spustiti se v obravnavo negativnih pojavov o ka- terih za »ogali« vsi razpravljamo, hitreje prinesel pozitivne rezultate. Kaj menite, zakaj v našem glasilu Iskra ni več prispevkov iz vaše tovarne in kdo po vašem mnenju je pretežno dolžan pisati v časopis? Verjetno hi v naši tovarni, ki je po velikosti in Obsegu proizvodnje takoj za Elektromehansko« moralo v »Glasilu« več pisati. To pa še posebej zato, ker je z ozirom na finančne rezultate že vrsto Jet problematična, objektivni članki pa bi omogočali vsem Iskrašem pravilno ocenjevati krivdo za tako situacijo. Menim, da bi moralo biti tudi uredništvo bolj aktivno in nam pomagati, ker naši ljudje stalno živijo pod vtisom »more«, ki nas tlači zaradi negativnega finančnega poslovanja. Vaše posebne želje za objavo? V zadnjem času smo uspeli, da našim problemom odgovorni tovariši v podjetju posvečajo večjo pozornost. Želim, da bi s skupnimi prizadevanji probleme rešili tako, da bi lahko proizvodnjo široke potrošnje proizvajali rentabilno, ter jo razširjali vzporedno z rastjo Iskre in, da bi Iskrini ljubljanski bazen čiinprej dobil prepotrebno orodjarno. RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij DE Tehnološke priprave dela tovarne »Elektromehanika«, Kranj, objavlja prosti delovni mesti: 1. TEHNOLOG ZA ELEKTRIČNO UPOROVNO VAREN JE Pogoji: Tehnik elektro stroke z odsluženim kadrovskim rokom in poznavanje varilne tehnike 2. TEHNOLOG ZA UMETNE MASE Pogoji: Tehnik kemične stroke z odsluženim kadrovskim rokom In poznavanjem varilne tehnike Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne »ELEKTROMEHANIKA« v Kranju. Obravnava ukrepov Pretekli torek popoldne je bil v tovarni Elektromehanika Kranj razširjeni sestanek družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov. 'Obravnavani so bili ukrepi za prehod na krajši delovni čas, im sicer: - a) Znižanje števila zaposlenih na režijskih delovnih mestih za 5 procentov b) Analitična "ocena delovnih mest in novi pravilnik delitve osebnih dohodkov c) Sprememba norm in vrednosti grup. O prvem vprašanju je govoril direktor .tovarne, ing. Danilo DOLGAN, in med drugim poudaril, da je izkoristek delovnega časa faktor, o katerem je posebno treba razpravljati ob prehodu na krajši delovni čas. Eri tem je treba upoštevati dejstvo, da moramo povečati osebne dohodke na zaposlenega. • V občini Kranj je za letos predvideno povečanje OD za 19-%, v naši tovarni smo doslej dosegli to povečanje za 12 %-. proti letu 1963. V naslednjem letu je predvideno nadaljnje povečanje OD zaradi zvišanih življenjskih stroškov, če bomo hoteli doseči — ob pogojih krajšega delovnega časa — iste proizvodne fe-zultate in povečati OD, je zato potrebno storiti določene ukrepe. Med njimi tudi znižanje zaposlenih na režijskih delavnih mestih. Iz analize, ki jo je izdelala posebna komisija na podlagi metode trenutnih opažanj, je razvidno, da imamo določene rezerve časa pri režijskih delavcih. Zato je Upravni odbor tovarne sklenil, da se zniža število zaposlenih na režijskih delovnih mestih za 5 %. To pomeni, da je treba v tovarni 95 režijskih ljudi prekvalificirati za produktivna delovna mesta/ Predlogi sektorjev so že izdelani, vendar bo potrebno sodelovanje posameznih služb tako, da bodo ljudje racionalno razdeljeni po proizvodnih delovnih mestih. Osebe ha delovnih mestih, ki bodo ukinjena, bo treba postopno premestiti na produktivna delovna mesta, kjer bo potrebno. Vendar je problem v tem, da nekateri oddelki želijo ukiniti delovna mesta, na ka- terih delajo bolni ljudje in to delo večkrat težko opravljajo. Teh ljudi, ki so bili na ta delovna mesta premešče-. ni zaradi bolehnosti, ne smemo prestavljati. Pri tem je treba upoštevati tudi bolne člane Zveze borcev. Na produktivna delovna mesta moramo zaposliti mlade in zdrave ljudi, ki bodo’ delo lahko opravljali. O drugem vprašanju, o novem pravilniku delitve osebnih dohodkov na podlagi ana litične ocene delovnih mest, je tov. Jakob Vehovec omenil, da bo novi pravilnik temeljil na spremenjeni vrednosti grup dela in norm ter na podlagi analitične ocene delovnega mesta. Dosedanji sistem delitve je namreč ustvaril nesorazmerja po ekonomskih enotah. Produktivne ure ne morejo biti več merilo za delitev osebnih dohodkov. Novi pravilnik uvaja prehod od stimulacije doseženih produktivnih ur na stimulacijo izdelkov. To naj bistveno pripomore k povečanju produktivnosti dela. Razmerje med najnižjim in najvišjim OD naj bi ostalo nespremenjeno — T : 4.1. Prva grupa, bi znašala 130 din, petnajsta pa 265 din. Tretje vprašanje je obrazložil ing. Peter Mihelič in dejal, da je pri sedanjem sta-' nju -preseganja norm onemogočeno določevanje 'terminov izdelave, ker. nismo mogli ugotoviti dejanskih časov izdelave na strojnih skupinah. Tudi sedaj posamezna vprašanja korekture norm ne bodo rešena in bo za vskla-ditev potrebno še nekaj časa. Vendar je v okviru tovarne po posameznih enotah - in oddelkih mogoča - trenutna spreniemba norm. in nadomestitev z vrednostjo grup. Seveda ob upoštevanju pogojev sedanjega efekta dela. Po razpravi, ki pa je zajela le nekatere drobne stvari, je bol sestanek zaključen z ugotovitvijo, da je potrebno ob taki obsežni akciji, kot so ukrepi za prehod na krajši delovni čas, pravočasno ob vestiti in angažirati družbeno politične organizacije. -R. K,- Pismo bralca Spoštovani tovariš urednik! Že nekaj časa pogrešam v našem časopisu novic s pravnega področja, posebno iz delovne zakonodaje. Zelo me zanima ali se na tem področju res nič novega ne pripeti, ali pa je pisec te rubrike zaspal. Brez zamere. A-Ž Kranj Dopisujte v »Iskro« Pogled na novo tovarno elekt ronskih naprav v Šiški, o kateri prihodnjič obsežnejši sestavek NASOV UREDNIŠTVA: KRANJ, TAVČARJEVA 43 Vloga posameznika in skupine pri kolektivnem vodenju (Nadaljevanje s 1. .str). običajno slab vodji odlično skupino v kratkem času popolnoma »razbije in paralizira.« Iskati vzor dobrega, vodje vodilne skupine v legendarnih vojskovodjih iz Napoleonovih časov ne bi bilo primemo, ker je imelo vodenje takrat izrazito individualno obeležje. v Boljši primer za' ponazoritev vloge vodje kolektivnega vodenja je dirigent simfoničnega orkestra. Dirigent ne igra v orkestru, ker ima zato instrumentaliste, med njimi včasih tudi virtuoze, zaradi katerih morda celo slovi njegov orkester, Vendar 'za-to pomembnost dirigenta ni prav nič manjša, nasprotno virtuozi v njegovem orkestru povečujejo tudi njegov ugled. Njegova vloga: v 'orkestru ni torej vloga izvajalca,, temveč interpreta skladateljevega dela. Za uresničitev te vjoge mora: — dobro poznati tehniko komponiranja, muziciranja in dirigiranja, ker sicer te vloge sploh ne more opravljati — zanesljivo poznati vse izvajalne in muzikalne sposobnosti vsakega posameznega člana orkestra, da bi mu, ' tako lahko vedro dodelil tako vlogo, ki ji bo kos in jo bo hitro obvladal. — posvetiti izvajalcu na osrednjem instrumentu pri vseh vajah in pri nastopu posebno pozornost, ker od njegove zanesljivosti in prepričljivosti pri izvajanju za-.Visi uspeh celotnega orkestra , — ustvariti tako koordinacijo med posameznimi izvajalci, da bo prišlo do pravilnega sozvočja, da bo vedno poleg prve violine slišal tudi drugo oboo. Podobno kot dirigent mora tudi vodja kolektivnega vodenja poznati tehniko vodenja ljudi in mora imeti v . tem že določene izkušnje, ker : je pridobivanje izkušenj sa-imo na tem mestu za pod-j jetje predraga in preveč tve-1 gama šola. • To, da ni v vsakem pogledu naj ... ne sme biti povod za to, da tiste, ki so na določenem področju »močnejši« od njega, prisiljuje s poznanimi metodami k molku, k izoliranju znotraj skupine ali k izločitvi iz njene sredine, S takimi metodami sicer tudi najbolj vitalne sodelavce kaj kmalu »prevzgoji« v vdane poslušalce, posledica tega pa je, da nad razumom zavlada primitivizem. Če pa je vodja resnično v vsakem oziru najbolj sposoben in inteligenten, tedaj mora še posebej^ paziti na to, da ne bodo njegove sposobnosti grožnja za ostale sodelavce oziroma, da se jim ne bodo zdele nedosegljiv cilj. Uspeh posameznika v skupini mora biti zanj važnejši od svojega osebnega uspeha, zakaj njegova delov-' na dolžnost je v tem, da drugi dosegajo uspehe in da vzgoji sodelavce, ki bodo boljši od njega. Zato mora biti vodja thdi pedagog, njegovi »učenci« pa morajo imeti vedno občutek, da je on le prvi med enakimi in ne profesbr med učenci. Vodja skupine ima torej naslednje glavne naloge: — stalno iskanje novih možnosti za izboljšanje poslovanja — oblikovanje jn! poslavljanje ciljev poslovne politike — vsklajevanje in usmerjanje delovanji’ svojih sodelavcev — ustvarjanje vzpodbude (motiviranosti) za delo — spremljanje in ugotavljanje delovnih uspehov svojih sodelavcev — vzgajanje in usposabljanje s vojih sodelavcev za prevzem vse bolj zahtevnih in odgovornih nalog — usposabljanje samega sebe za jutrišnje naloge. Delovna skupina bo dosegala rezultate veje j e od vsote, če bo vsakomur jasna njegova vloga in če bodo vsi to nalogo pri delu spoštovali. To, da se spoštujejo »pravila igre« ni samo naloga vodje, temveč vseh sodelavcev skupine, zato o posameznih stvareh lahko odloča vedno le tisti, v čigar pristojnost spada obravnavana zadeva. Kolektivno vodenje je torej zasnovano na odborov-skem in ne na komisijskem načinu dela. To pomeni, da o vsakem vprašanju, ki je dano v obravnavo; zavzamejo vsi svoja stališča, tisti pa, ki je pristojen za odločanje o obravnavani zadevi, odloči o njem samostojno potem, ko je bil poprej seznanjen s stališči ostalih svojih sodelavcev. Ker je predmet obdelan z vseh vidikov, je verjetnost; da bo sprejeta najpri-memeša odločitev, precej večja, ,kpt če bi o njem razmišljal ‘in odločal samo eden. Velika prednost kolektivnega obravnavanja je tudi v tem, da posameznik lahko popolnoma sproščeno »glasno razmišlja« brez vsake bojazni, da bi se utegnil nekdo zamisliti nad strokovnim nivojem njegovega modrovanja in da ne bo tajso odkritje imelo posledice za njegovo bodočo »kariero«. Tak način obravnave ima nadalje- to prednost, da se išče rešitve tudi izven področja, kjer se problem pojavlja j (to v praksi zelo zanemarjamo), saj vemo iz izkušenj'in teorije, da posamezni organ lahko oboli zaradi povzročiteljev, ki delujejo izven njega. Učinkovitost kolektivnega dela v veliki meri tudi zavisi od siste-matičnepriprav^ta 'vodenja sestankov. Pravilno »ogrevanje«, vzdrževanje kolegialne-ga vzdušja, odvračanje od stranskih in sprostitvenih diskusij, vzdrževanje ravnotežja med diskutanti, usmerjanje h konkretnosti in sklepanju, so naloge, ki zahtevajo od vodje veliko koncentracijo, ; sistematičnost, razumnost, pottpežljivosi in odločnost. Kolektivno vodenje \;ni modna muha, niti ne plod zdolgočasenih teoretikov ali novatorjev, temveč zahteva dosežene stopnje 'razvoja pri osvobajanju človeka’ po ' de- Problemi Avtomatike Zadnje čase je tolikokrat, slišati o naši tovarni »Avtomatika« iz Pržana, in to dobrega in slabega, da smo sklenili pobliže ogledati probleme, ki tarejo ta kolektiv, o dognanjih pa napisati krajši sestavek. Direktor tovarne »Avtomatika« tov. Julij Novljan je že odgovoril na naša vprašanja, kar objavljamo na 1. Strani — zato je ta članek treba smatrati le kot dopolnilo k o4govorom tov. direktorja. Avtomatika je v težkem finančnem in psihološkem položaju; finančnem zaradi natrpanih skladišč ; z AG 5, ki ne gredo v izvoz, kamor so bili namenjeni (zaloge vežejo-ogromna obratna.-sredstva), psihološkem pa .zaradi tega, ker so po zaključni bilanci podjetja izkazali več sto mili jenov poslovne izgube; tudi letos naj bi bil po planu poslovni rezultat te tovarne negativen. Kje leže vzroki za vse to? še pred združitvijo z Iskro je bivša tovarna Telekomunikacije, Pržan, sklenila iz-1 vozno pogodbo za prodajo pekaj tisoč kosov »igralnih avtomatov«, znanih pod oznako AG 5. O tej pogodbi So bili takrat seznanjeni samo izbrani, kajti smatrala se je, ne vem iz - kakšnih razlogov za »strogo-pov.« Tovarna Telekomunikacije je zrastla iz Instituta za elek-trozveze, zato po vsej verjetnosti ni imela toliko proizvodnih zkušenj, kolikor raz-vodnih izkušenj, kolikor raz-faktorji precenili zmožnosti tovarne, ko so sklepali pogodbo s tako težkimi in daljnosežnimi posledicami. AG 5 so sicer nato v »Avtomatiki« izdelali, vendar z Zamudo, kar j^e izkoristil "ku- lu, Zato taki obliki vodenja pripada jutrišnji dan, čeprav še o tem na njegov predvečer nismo, vsi dovolj trdno prepričani. Kaj več o tem Jja pustimo za drugič in'za druge, zlasti za naše neposredne udeležence -kolektivnega’ vodenja, ki bi o tem lahko napisali tudi kaj bolj.! konkretnega, ker pač vemo, da je voda na izviru najbolj čista. f. k. ; Nekatere misli in citati so povzeti iz knjige P. F. Dru-cker: Praksa' rukovodjenja pec, ki je to navedel za vzrok, da je lahko storniral pogodbo. Kdo torej nosi krivdo za vso škodo okoli AG 5? Kolektiv prav gotovo ne! pač pa tisti, ki so kalkulirali, računali? podpisali pogodbo in se ušteli! Vendar to niso edine težave, ki tarejo ta delovni kolektiv, ki se je z veliko volje lotil sanirati posledice kar v najkrajšem času. Delovno vnemo zavirajo predvsem administrativni problemi- na relaciji Avtomatika — ZZA in pa dejstvo, da v zadnjih dveh letih na razvojno-program-skem področju del za Avtomatiko ni bilo dovolj napravljenega. V tovarni so prišli do prepričanja, da njihova panoga dejavnosti v ZZA nima razvijalcev, ki bi bili sposobni izdelati konstrukcije aparatov in aparatur, s 'katerimi bi lahko uspešno (brez poslovne izgube!) konkurirali na tržišču. Slabe izkušnje ima »Avtomatika« s konstrukcijskimi deli in dokumentacijo za gramofon, ki ,je v teku enega leta doživel okoli 75 % mate-, rialnih in konstrukcijskih sprememb, da je dosegel, sedanjo kvaliteto, zato v tovarni smatrajo, da bi Zavod moral nositi vso odgovornost glede kvalitete oddanih konstrukcij (za. vso škodo, ki . nastane zaradi nepravilne konstrukcije) pa dudi glede . rokov predaje dokumentaci-je;(nov gramofon!) . Ko so v Pržanu napravili analizo sedanjega stanja na področju radijske tehnike: pri njih, so ugotovili, da je ta panoga kaj zapuščena, čeprav so zneski, ki Jih tovarna plačuje za razvoj zelo visoki (načrti za 1 kaseto- so stali preko 2 milijona pri sedanjem sistemu plačevanja razvojnih uslug). Tovarna '■ (Nadaljevanje na 4. str.) Delo in problemi PSO „ (Nadaljevanje prispevka, ki ga je poslal direktor Prodajno servisne organizacije — tov. Metod Rotar na ' mnoga vprašanja uredništva. V prejšnji številki smo objavili rezultate prodaje id odgovor na kritiko na račun visokih' zalog gotovih izdelkov in slabe izterjave dolžnikov, v tej številki pa je podano Jhnenje o filialah, njih rentabilnosti in nujnosti.) c filiale so odigrale ZELO POMEMBNO VLOGO Naše filiale poslujejo v Beogradu, Zagrebu, Skopju, Sarajevu in Ljubljani: Filiala Beograd ima poslovalnico v Titogradu, filiala Zagreb na Reki in v Splitu, filiala Ljubljana pa v Mariboru. Tako je v glavnem pokrito področje domačega trga, s tem da bo prej ko slej potrebno formirati še poslovalnice ustreznega obsega v Novenj Sadu, Osijeku,. Nišu in morda tudi v Mostarju. Filiale so odigrale zelo pomembno vlogo; ne glede na številne težave, ki se še vedno pojavljajo v poslovanju, smatram, da je ISKRA lahko v .dveh letih praktično podvojila svoj plasma na ’domačem tržišču prav zaradi tega, ker je pravočasno zgradila ustrezno prodajno 'organizacijo. Sedaj smo pred tem, da povsem točno definiramo razmejitve nalog in pristojnosti med centralo in filialo in da z objektivnimi merili določimo potreben obseg posameznih - strokovnih služb, Pri tem sem osebno mnenja, da bodo potrebne le kvalitetne spremembe, predvsem na ; področju kadrov, za kar se PSO tudives čas izredno prizadeva. S tem namenom v PSO intenzivno izvajamo program dodatne strokovne usposobljenosti ■ že sedaj zaposlenih,-tako v visokih, višjih in srednjih šolah. / Filiale so se torej pokazale kot organizacijska oblika, ki nadaljnji razširitvi našega podjetja v celoti' ustreza. Z ustreznimi, predvsem notranjimi izpopolnitvami,'' ki se stalno vršijo, lahko rečem že sedaj, da smo v stanju — če bodo izpolnjeni še nekate-ri neobhodhi materialni pogoji za delo — realizirati tudi do 100 milijard din blagovnega prometa.; Poseben problem pa so po-slovni 'prositČfci, zlasti v Beogradu, pa tudi drugod, ki pa jih sproti, nekako s sodelovanjem uprave podjetja na nek način kljub številnim težavam rešujemo. Izrecno bi želel pojasniti, da so zaradi tega brez vsake osnove neke dezinformacije o tem, da smo ukinili filialo Ljubljana. V Skladu s tem konceptom, ki ga smatram za trajnega;, o tem ne more biti govora. Filiali Ljubljana smo sporazumno z njenim vodstvom določili le .• ustrezne pogoje za delo in pa tak obseg, ki je upoštevajoč, njen poseben položaj, ki ga narekuje skupna lokacija, ekonomsko opravičljiv, za obdelavo trga v Sloveniji pa enako kvaliteten. FORSIRANJE LASTNE MALOPRODAJE V PSO zadnja leta, predvsem pa še letos v okviru danih možnosti forsiramo lastno maloprodajo. To -je- tudi namen prdajne politike, katere .-izvajanje nam je .brlo naloženo v okviru razprav o gospodarskem planu podjetja za letošnje leto. Ustvarjeni'-so določeni predpogoji, ki omogočajo prodajo dopolnilnega asortimenta, pri čemer Problemi Avtomatike PriPrave na 42-umi delovni eas (Nadaljevanje s 3. strani) kritizira tudi sedanjo organizacijo J razvoja, kajti ugotavljajo z vsakim letom večjo odmaknjenost razvijalcev od proizvodnje, ker so z njo v ,stikih samo takrat, kadar jih pokličemo, namesto, da bi nad njo bedeli in ji pomagali z najboljšimi in najcenejšimL rešitvami, To Se namreč pozna pri konstrukcijskih rešitvah, ki največkrat zahtevajo nemogočo tehnologijo« (vzeto iz poročila direktorja Novljana UO podjetja — julij 1964). Po mnenju najvišjdh predstavnikov tovarne v Pržanu tudi PSO ni v celoti izpolnil pričakovanj vsaj kar se tiče določanja politike cen RA aparatov,, upoštevati pa moramo še konkurenco. Pri, naštevanju pomanjkljivosti, napak in težav pa se kolektiv Avtomatike nikakor noče rešiti lastne odgovornosti, ki sledi iz funkcije proizvajalcev ,in upravljalcev lastne tovarne, zato je DS večkrat obravnaval stanje tovarne, na enem zadnjih zasedanj pa je 'sprejel sklep, da naj bi »Av-r tomatika« opustila proizvodnjo nerentabilnih izdelkov i.. Zavedajo se, da je sedanje stanje nenormalno, zato želijo, da vsi, ki v Iskri pri tem lahko pomagajo in odločajo, to nemudoma store. Na 7. seji. UQ podjetja 3.8.1964 je bila obravnavana problematika tovarne Avtomatika, Pržan. Najprej so poslušali' poročilo, tov. ing. Milana Železnika, direktorja proizvodnega sektorja podjetja o delovanju komisije sektorja, ki je 4 mesece proučevala celotni proizvodni program te tovarne in vsak artikel posebej s tehnološkega in konstrukcijskega vidi-" i ka ter predvidela izboljša-, ve, ki naj bi še v teku 1.1964 namesto izgube prinesle dobiček v višini 111 milijonov. Poleg te komisije pa je tudi generalni direktor imenoval komisijo v sestavi: ing. Stane Eon, ing. Herman Vidmar, Viktor Bertoncelj in ing. Marjan Dejak z nalogo, da ugotovi: 1. Kakšni konkretni ukrepi se morajo pod vzeti v tovarni, če tovarna obdrži sedanji proizvodni program, da se izguba čimbolj zniža. 2. Da se' predlože ukrepi za nadaljnjo orientacijo razvoja v letu 1965. 3. Prouči' naj se prenos celotne RA proizvodnje v Sežano in stanje za leto 1965. Iz zapisnika zasedanja UO podjetja pa povzemamo najznačilnejše sklepe v zvezi s -to problematiko: — na seji podane ; informacije o rezultatih dela strokovne komisije naj se preverijo tudi z ekonomske plati; — izdelati je treba rokovnik sprememb;. „ — v zvezi z izpolnjevanjem rokovnika ima proizvodni sektor vsa pooblastila UO; — UO zadolžuje programski sektor, da z ZZA razčisti situacijo glede -razvojnih nalog RA proizvodnje Za leto 1966 in v septembru 1964 poda UO o tem svoje poročilo; — svoje navedbe naj tovarna Avtomatika podkrepi s konkretnimi številkami in dopolnjeno poročilo dostavi do naslednje seje UO podjetja. Obravnavana problematika je zelo obširna,' zato pričakujemo prispevke s tega področja tako iz ZZA, PSO. »Avtomatike«; kot tudi članov vseh imenovanih komisij, ki so raziskovale in . analizirale zadevno problematiko. I. S. Strokovna komisija za pripravo na skrajšanje delovnega časa je zasedala 27. 8. 1964 v svojem polnem sestavu ter obravnavala: — predlog prehoda na skrajšan delovni čas Tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu — dosedanje, delo na pripravah za skrajšan delovni čas v celotnem podjetju in določila rok za oddajo predlogov. Po obravnavi predloga Tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu, je komisija sprejela naslednji sklep: - »Predlog Tovarne elektronskih instrumentov Horjul, predlaga , komisija kljub nekaterim pomanjkljivostim v analizah notranjih rezerv . v 'potrditev UO podjetja.« To svoje stališče zagovarja. komisija s tem, da , so uspehi v prvem polletju pokazali, da ima tovarna pogoje za prehod na skrajšani delovni čas in, da so notranje rezerve tako velike, da lahko skrajšani delovni čas uvedejo brez posebnega rizd-ka. ‘ O svojem dosedanjem in bodočem delu na tem področju pa so predstavniki to« varn in drugih D F. povedali približno naslednje: Elektromotorji, Železniki: Dopolnilna analiza za prehod na s- krajšam delovni čas 2 uri na teden je izdelana in so jo do konca avgusta 1964 dostavili organom upravljanja v podjetju. Elaborat za dokončen prehod pa bo izdelan do 1. oktobra 1964. Instrumenti, Otoče: Elaborat je izdelan in bo dostavljen komisiji do 15 septembra 1964. Elementi,' Ljubljana: Elaborat bo izdelan do 1. novembra 1964. Usmemlld, Novo mesto: Ne vemo kdaj bomo izdelali elaborat, ker imamo težave, kje dobiti ljudi za to delo (!?) Naprave, Ljubljana: Elabo-rait bomo izdelali do 1. novembra 1964. Elektronika, Pržan: Elaborat bomo izdelali do 1. novembra 1964. Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana: Dokončni elaborat bomo izdelali do 1. novembra 1964. Za Sektor II., ki je v Kranju v Elektrome- haoiki, bomo poskušali uvesti-isti delovni čas kot v tovarni, odnosno bomo med tednom ' doprioašali delovne ure za prosto soboto (?!) PSO — prodajno servisna organizacija, Ljubljana: Treba se bo domeniti glede kriterijev za izdelavo elaborata, kajti naša dejavnost je. bistveno drugačna od'* tovairn, in Se ne moremo posluževati istih kriterijev. Predstavnika Tovarne polprevodnikov, Trbovlje na sestanku ni bilo, zato 6 delu njene komisije ne vemo poročati. Prevladuje pai mnenje, ki ga je izrazil predstavnik te tovarne na sestanku komisije dne 31. 7. 1964, da ta tovarna v letošnjem letu verjetno ne bo mogla preiti na skrajšani delovni- čaš iz istih razlogov kot Tovarna usmernikov, Novo mesto. Obiskali so Bled in Bohinj Razpis Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij DE Tehnološke priprave dela tovarne »Elektromehanika« v Kranju razpisuje prosto delovno mesto: TEHNOLOG ZA NORMIRANE DELE IN OBDELAVO NA AVTOMATSKIH STRUŽNICAH Pogoji: Tehnik strojne stroke z odsluženim kadrovskim rokom in nekaj let prakse. Ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne v Kranju. Naša mladina je spomladi na pobudo uprave tovarne ,s prostovoljnim delom uredila okolico tovarne, ker je po končani rekonstrukciji ostal teren razkopan. Ce bi tovarna to delo poverila gradbenemu podjetju, bi imela precejšnje stroške. Zato je tovarna obljubila mladini za to delo prispevek za izlet. Tako se je- v nedeljo, 23. avgusta zbralo za dva avtobusa mladih delavcev. Odločili smo se, da gremo na iz-, let v Bohinj itn na Bled. Povabili smo tudi delavke iz tovarne MIKRON v Prilepu, ki so pri nas na praksi. . Odpeljali smo se po dolini, prek Sorice in Soriške planine. Čeprav je vsak izmed nas že Večkrat obiskal Bohinj, smo se znova razveselili ob razgledu, ki se nam je nudil, ko smo se spuščali na bohinjsko stran. Ustavili smo' se . šele- pri Savici, ■ si ogledali veličasten Slap, kupili nekaj spominkov, nato pa se-kmalu odpeljali nazaj 'do postaje žičnice na Vogel. S strmo vzpenjačo Smo se' hitro dvigali visoko nad bohinjsko kotlino. Vožnja je. bila prijetna, razgled z vzpenjače in ^zgornje postaje pa nas je še posebno navdušil. I KoSilo, ki smo ga imeli 'v Bohinjski Beli, je vsem dobro teknilo. Kmalu nato smo bili. na Bledu. Nekateri so izkoristili toplo popoldne za' kopanje, drugi pa so si z gradu ogledali lepote Bleda in okolice. Zadnja točka našega izleta so bile Begunje s svojimi^ žalostnimi spomeniki iz zadnje vojne, Seveda ob koncu tudi prijaznega gostišča. Pri Jožpvcu »nismo izpustili«. Domača glasba iz gramofona nas je — že nekoliko utrujene — podžgala, da smo se veselo zavrteli - in pozabili na čas,.ki je tekel kar prehitro. Skozi Kranj smo se odpeljali nazaj v našo dolino,-zno- : va navdušeni, nad lepotami bohinjskega in blejskega kota. M. F. si obetamo med drugim tudi realne rezultate te sodelovanja š podjetjema RUDI CA-JAVEC, Banja Luka in RIZ Zagreb. Na vprašanje glede odpiranja novih' IP naj povem, da nameravamo še v letošnjem letu temeljito preurediti prodajalno v Ljubljani, kjer lahko realiziramo najmanj dvakrat toliko, Saj je le-ta na najboljši lokaciji v Ljubljani, samo potrebno jo je, da tako .rečem, približati potrošniku, ker se še vedno slišijo glasovi, da potrošniki ne vedo ali je to prodajalna ali ne, ali niso to le neke pisarne itd. Odločili smo se, da bomo celotne prostore izkoristili samo za maloprodajo. V Zagrebu bomo prav tako usposobili industrijsko pro- dajalno v Gunduličevi ulici, prostore. Lokacija v Gundu-ličevi namreč še vedno bolj ustreza potrebam kakor v Savski, saj je v izrazito trgovski ulici Zagreba, tako da bomo na področju Zagreba imeli najkasneje z novim letom dve prodajalni. V teku je izgradnja ustreznih prostorov v Sarajevu, kjer bo nova IP, kpr je sedanja na. izrazito neprimerni lokacij. Z manjšimi preureditvami bomo omogočili povečan promet v IP na Reki in v Splitu, kar je tudi v teku. Isto velja za prodajalno v Mariboru, kjer bomo, upam, prav tako do konca letošnjega leta dokončno uredili problem poslovnih prostorov za celotno našo poslovalnico v Mariboru, kar bo omogoči-1, da za Vi povečamo sedanje ker se bo servis selil v nove ? prodajne površine te prodajalne. Poseben problem pa je Beograd. Kot je znano, smo pred letom dni zapustili majhen, toda po lokaciji edinstven lokal v palači »Albanija«. še danes se jezim na tiste, ki so to priliko opustili, ker lokacija v Takovski ni nikdar ustrezala za maloprodajo. Razvoj filiale pa je iz Takovske potisnil še maloprodajo, ker so ustrezne projektantske in uvozno-iz-vofzne službe zahtevale pisarniške prostore, tako da smo, sedaj v Beogradu brez prodajalne. Z vodstvom filiale že dve leti iščemo neko rešitev .— žal doslej z malo uspeha, upam pa. da hom vsai v neko rešitev — vse pa je po-’ gojeno s sredstvi, ki jih je za prodajalno v Beogradu potrebno najmanj 50 milijonov din. Seveda pa nam je ■prodajalna v Beogradu, kjer je naše največje potrošniško središče, nujna in bi po moji oceni s pravilno lokacijo in pravima prodajalci — ne uradniki — lahko-dosegli letni promet preko pol milijarde din. RENTABILNOST PRODAJALN Glede rentabilnosti industrijskih prodajaln naj navedem, da ta dejavnost, organizirana v posebno delovno enoto,, izkazuje po periodičnem obračunu za I. polletje letošnjega leta, pozitiven rezultat. Vprašanje rentabilnosti IP Da ie sicer po- trebno presojati iz širšega vidika. Podjetje namreč vzdržuje industrijske prodajalne predvsem tudi zato, ker predstavljajo stalne izložbe Izdelkov informatorja o uporabi in prednostih izdelkov; čim večji je promet, tem bolj pomemben je njihov prispevek k' likvidnosti podjetja. Razen tega pa onemogočajo popolno podreditev posameznih 'izdelkov razno-razaflim prehodnim ali trajnejšim koncentracijam veletrgovine, ker se pač naši interesi vedno ne ujemajo. To je tudi sicer problem, saj je razmerje stekanja akumulacije tudi • v naših prilikah vsekakor, zelo neugodno za industrijo, če dodam to, smatram, daje rentabilnost podana, in da jo je potrebno obravnavati kompleksno, ker se prehodno Izkoriščanje delovnega časa V razpravah o možnosti za omogočile uspešno-realizirati uvedbo 42-umega delovnega skrajšanje delovnega' časa. tedna zasluži posebno po- ali letos samo v I. polletju Po poslovnih enotah se za-3,7 % od letnega proizvodne- radi izostankov število iz-ga plana. padlih delavcev, v I. polletju giblje takole: zomost izkoriščanje delovne- , , , ga časa. Podatki, ki so na ^É||¡|Ífefe Ob polletni realizaciji go- razpolago, kažejo, da je v . tj, v celotnem fondu delovnega nju razpol. delovnega časa n polago podatki o izkorišča- Iahko v primerjavi z lansko polletno realizacijo ugotovimo, kakšne rezultate smo dosegli. Računsko ugotavljamo de- časa delež neproduktivnega časa izredno velik. Kljub nekaterim že izvedenim ukrepom in težnjam, da bi dosegli boljše izkoriščanje de- I lovnega časa, ni bil na tem jansko razpoložljivi delovni področju dosežen skoraj ni- v - . . . V . ,kakšen napredek.: Izredno ¡¡j "n njegovo '^onsčanje, visok odstotek ¡neizkoriščene- upoštevajoč v navedenem pri-ga delovnega časa sodi zato meru samo enega delavca, ta-med možnosti) ki bi namkole: dni del. ur koledarski čas. (1964) 366 2.928 — nedelje . 52 416 razpoložljivi delovni čas 314 2.512 — državni in .narodni prazniki 9 72 — letni dopust (minimalna) dejanski} razpoložljivi , 14 112. delovni čaš 291 2.328 Po posameznih poslovnih enotah se delež neproduktivnega časa v razpoložljivem delovnem času v primerjavi z enakim razdobjem lani giblje zelo različno, kar je razvidno iz tabele I. ' Večina poslovnih enot de- -lež neproduktivpega časa povečuje, največ zaradi povečanja bolniških izostankov. V tovarnah Aparati, Elektromotorji, Elementi se neproduktivni čas znižuje, v ostalih poslovnih ~enotah pa se .povečuje. Za ugotovitev ■ povprečno število zaposlenih - neproduktivni čas ■ produktivni redni delovni čas Indeks 126,1 131,6’ 125,3 1/64 1/63 Zaradi bolniških in ostalih lo. iz proizvodnje-samo v I. Izostankov (brez praznikov, polletju naslednje število de-dopustov, odmorov) je izpad- Iavcev: V % od povpr.' števila zaposl. 1/63 1/64 1/63 1/64 bolniški izostanki . 556 775 6,0 6,6 ostali izostanki 141 173 1,5 13 skupaj 697 948 7,5 8,1 vzrokov takega stanja po posameznih poslovnih enotah nimamo na razpolago podrobnejših utemeljitev, potrebno pa bi bilo, da poslovne enote tako analizo izdelajo same, ugotove dejanske vzroke in na tej podlagi predvidijo ukrepe za znižanje neproduktivnega časa. Ta predlog je utemeljen, ker je mogoče na podlagi nasledi j ih podatkov dokazati, da neproduktivni čas raste hitreje, kot bi bilo. opravičljivo, in sicer: ■ Enota Bolniški izost. 1/63 1/64 • --S O« 2 Ostali c. . .S > o, §* izost. Skupaj ¿8 § ” : ||* s á'j'oS TJ O HO 1/63 1/64 1/63 1/64 1/63 1/64 Elektromehanika . 219 244 77 1 81 296 325 7,7 8,1 Avtomatika 74 127 25 ■ 41 99 168 7,8 10,6 Avtoizdelki. 26 54 5 4 31 58 6,9 8,5 Aparati 34 45 4 4 38 49 8,8 8,4 Elektromotorji 36 30 10 4 46 34 8,9 7,3 Instrumenti 12 19 2 3 14 22 6,4 8,5 : Naprave | 20: 38 3 8 23 46 7,8 11,0 Elementi 63 104 4 : 12 / 67 116 7,9 7,8 Kondenzatorji 19- 28 3 3 22 31 8,0 7,6 Elektronika . n 20 3 4 14 24 7,5 7,8 Polprevodniki . — 4 ' — - — 4 — 2,9 Usmerniki — 8 . 1 9 — 6,1 Mikron Skupaj 514 721 136 165 650 886 7,7 8,4 Servis S 16 1 1 9 17 4,0 5,7 Montaža 2 3 2 2 4 5 i 3,2 3,5 Ind. prodajalne 1 1 '.--i- . - 1 1 3,3 3,0 Skupaj 11 20 3 3 14 23 3,7 4,9 Uprava 2 8 1 1 3 9 2,8 4,2 PSO 24 21 . 1 2 25 23 7,8 6,9 Z T O 5 4 2 5 6 7,7 7,8 Propaganda — 1 — - 1 — 3,2 Skupaj 31 34 2 5 33 . 39 -j 6,4 6,0 SKUPAJ - podjetje 556 775 141 173 697 948 7,5 8,1 število izvršenih nadut? je : kem razdobju lani in se na- v I. polletju nižje kot v ena- • sproti planu giblje ///takole: -■ Realizacija I n de k s Plan 1964 . 1/63 1/64 1/64 1/64 1/63 Plan Tovarne 667,547 369.214 309.047 83,7 46,3 Servis, montaža, . industr. prod. 113.804 50.602 58.264 115,1 51,2 Skupae službe 83.319' 42.532 43.644 102,6 51,1 866.670 462.348 410.955 88,9 47,4 Realizacija nadurnega dela je Jetos za 11,1 % nižja od enakega razdobja lani, plan nadurnega dela pa je realiziran - 47,4 %. Nadure so se znižale predvsem v tovarnah, v, izvenproizvodnih poslovnih enotah pa realizacija nadur presega polletno dina- miko. V skupnih službah bo nadurno delo v drugem poj; Ietju potrebno obdržati v dosedanjih okvirih, sicer bc plan prekoračeni ' Gibanje nadur y primerjavi z lansko realizacijo je po poslovnih enotah razvidno i2 tabele II. . Klavirski telefon Zanimive podatke navaja revija »Journal des telecommunications« . (avgusta 1963) o 'telefonskem aparatu, ki nima več številčnice, pač pa le tipke. Izbiranje opravlja naročnik s tem, da pritisne odgovarjajoče tipke, ki so nameščene na istem kraju, kjer je običajno številčnica. Poznano je, da je takšen način želelo vpeljati že več podjetij in da so bile izdelane že različne izvedbe tako, da se za vsako številko vključi posebna določena upornost na telefonsko zvezo, da se vključi posebej določena kapacitivnosri v telefonsko zvezo in tako tvori nihajni krog podrejene frekvence ,'i Zadnja vest pa navaja, da so posebno izvedbo opravili Švedi, vendar skrbno molči, kakšna je tehnična rešitev. v kraju Nynashamm, 60 kilometrov južno od Stockholma ob Baltiškem morju je TT Uprava švedske 7. 7. 1963. zamenjala 3.000 telefonskih aparatov s številčnicam;: za 3.000 drugih telefonskih aparatov, nazvanih klavirskih telefonov š tipkhmi. V ta | riá-men so priredili vso centraio tega mesta, centralo, ki so jo zgradili Jeta. 1952, in ki je vključena" v avtomatsko medkrajevno omrežje. Zamenjavo telefonskih aparatov so opravili' 7: junija-1963 zato, ker so tedaj slavili 50 letnico prenosa tovarne za avtomatike telefonske naprave iz Stockholma v. Nynashamm, tovarne, ki je last TT Uprave. Tovarna je bila prej zgrajena že leta 1891 v Stockholmu, leta 1913 pa je zače.a obratovati v Nynashammu. Že v letu 1962 je ta tovarna -proizvedla preko 100.000 priključkov za javni promet, -e-daj pa ima zaposlenih preko 3.000 delavcev v Nvnasham-mu in še v Vanersborgu, Sundsvallu in Gothenbourgu. Tovarna izdela dnevno približno 540 telefonskih aparatov, 6200 relejev in 140 'koordinatnih stikalnikov; i n j u Tako visok odstotek neproduktivnih delavcev zaradi izostankov, ki so odvisni od zdravstveno tehnične zaščite In organizacije dela' v posa- lahko zgodi, da' ni podana direktna rentabiliteta posamezne IP, vendar verjetno tudi v takem primeru lahko ugotovimo, da je ob upoštevanju dejstev, ki. sem jih preje navedel, rentabilna. Mi se sedaj prizadevamo za. čim-večjo direktno rentabilnost, ker pač indirektni rezultati lahko samo posredno vplivajo in tudi niso izračunljivi. Osebno / sem prepričan, da je tu absolutno možno doseči ustrezno rentabildteto, s tem da so odnosi med veleprodajo . in maloprodajo znotraj PSO povsem ekonomski, podjetje pa bi po mojem mnenju storilo prav, če bi povečalo samostojnost maloprodaje in nam tako omogočilo / lastno bilansiranje in formiranje lastnih skladov, kar bi bilo skupaj še vedno meznih poslovnih enotah, pa predstavlja izpad v proizvodnji, ki znaša po vrednosti: 1/63 1,15 milijarde 1/64 1,81 milijarde izpod sedanje povprečne ra-batne stopnje podjetja. To pa verjetno zahteva Svoj žiro račun. Letošnji plan maloprodaje znaša din 1,540.000.000. Sedaj že pripravljamo plan za leto 1965 in ob upoštevanju, da bo na kakršen koli način rešeno . vprašanje Beograda in preostale preureditve, o kar terih sem govoril, računamo, da prihodnje /leto lahko postavimo plan že’ na 2milijar-di 500.000.000 din. To pa je že promet, s katerim se povsem lahko merimo z ostalir nii prodajalnami . elektrotehničnih trgovskih podjetij, čeprav- smo mi v asortimentu izdelkov kljub vsem možnostim le omejeni. (Dalje prihodnjič) i TABELA II. število nadur 'lii .„/. Realizacija Plan 1964 I/63 I/64 Indeks. 1/64 1/64 1/63 Pián Štev. Odst.' nadur na nadur. pr. zap. del: 'c' 63 64 63 64 Elektromehanika 170:232 133.251 82.471 61,8 48,3 -5 3 ' 3,3 2,0 Avtomatika 144.000 121.514 58.683 48,3 40,7 16 6 7,9 3,3 Avtoizdelki 59.465 20.682 15.260 73,8 25,5 -7 4 4,5 2,2 Aparati 77.500 ' 20.373 35.432 173,9 45,7 8 10 4,6 5,6 " Elektromotorji 18.270 10.650 7.180 67,4 39,3' 3. 3 2,0 1,4 Instrumenti 9.000 6.240 13.279 212,8 147,5' 5 8 2,6 5,0 ' Naprave 36.460 12.908 19.229 148,9 52,7 7 8 4,2 4,5 j Elementi ;.v, 103.810 30.014 42.944 143,7 41,3 6 5 3,3 2,7 Kondenzatorji' 20.000 5.598 11.533 206,3 57,6 3 5 2,0 2,7 t Elektronika 24.110 7.984 16.270 203,8 67,4 7 9 3,8 4,6 Polprevodniki. — ' ' 3.688 — — — 5 ■' ' 2,5 Usmerniki 4.700 - — S 3.078 65 5 3 ' . , ' 1,9 Mikron SKUPAJ TOVARNE 667.547 369.214 309.047 83,7 46,3 7 5 4,1 2,8 Servis — 46.200 27.142 Í 26.764 98,6 57,9 20 15 9,7 7,6 Montaža 63.904 21.939 29.797 135,8 46,6 29. 35 13,3 .15,9 Ind. prodajalne 3.700 1.521 1.703 111,9 46,0 8 9 4,2 4,4 SKUPAJ OSTALE POSLOVNE ENOTE 113.804 50.602 58.264 115,1 51,2 . 12 11 10,5 10,0 Uprava 18.300 5.864 12.264 209,1 66,9 9 9 4,4 4,9 PSO 53.000 30.066 22.546 74,9 42,5 16 11 8,0 5,9 Z T O 7.900 5.614 5.091 90,6 64,4 15 11 7,4 6,0 Propaganda 6.119 988 3.743 378,8 61,1 7 20 3,4 9,9 _ SKUPAJ - skupne službe 85.319 42.532 43.644 102,6 51,1 14, 11 6,9 5,8 SKUPAJ - podjetje 866.670 462.348 410.955 88,8 47,3 ' 8 6 4,6 3,3 Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 8. seje UO PODJETJA (28. 8.1964) • V zvezi z obravnavo polletnega periodičnega obračuna podjetja, je upravni odbor podjetja sprejel naslednje sklepe: a) UO zadolži programski sektor podjetja, da zahteva od tovarn poročilo o neizvr-šenih razvojnih nalogah, ki so povzročile večje izpade v proizvodnji. Iz teh poročil naj sestavi listo najbolj pomembnih izpadov in zanje zahteva poročilo od Zavoda za avtomatizacijo, da bo UO na eni izmed sej v septembru obravnaval poročilo Zavoda in stališča tovarn. b) UO zadolži Upravo podjetja, da prouči možnosti za učinkovito zniževanje bolezenskih dopustov do 30 dni in da s temi možnostmi seznani upravni odbor na eni izmed naslednjih sej. ' c) UO se pridružuje mnenju komisije za gospodarstvo in zadolži organizacijsko-ka-drovski sektor, da prouči razloge nesorazmernega povečanja števila zaposlenih v Tovarni električnih merilnih instrumentov Otoče, tovarni avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica in Tovarni elektron- iminiTn ■ ■naaBinn skih naprav Ljubljana ter istočasno tudi razloge za nesorazmerno povečanje nadur, in da o tem poda poročilo, to pa še pred zasedanjem delavskega sveta, ki bo predvidoma 18. 9. 1964. č) Organizacij sko-kadrovski sektor naj preveri, če so tovarne: Avtoizdelki, Aparati, Instrumenti, Naprave, Elementi in Kondenzatorji, pri katerih vsota izplačanih osebnih dohodkov presega realizacijo proizvodnega plana, izplačevale te dohodke v skladu z merili in osnovami svojih pravilnikov. Poročilo naj se poda UO pred zasedanjem delavskega sveta. NEPRODUKTIVNI CAS V % TABELA I. Ul d . >o N CS rH * pl Pt S* cn Eb O M N ^ 3$ 0 "S g 0 S 0 jr4- co K) c3 3« P >’ +J - 8 N u . C/J; M d > "s • *-i 0 < PL, Razp del. Drž. oar. -M ■ d) Komercialni sektor naj prouči plan izvoza glede na njegovo realizacijo v I. polletju, da bi zaključke tega proučevanja vključili v rebalans plana. ' e) Vprašanje izplačevanja osebnih dohodkov Uprave v skladu z mehanizmom, ki je predviden v gospodarskem planu podjetja, spada v pristojnost organov upravljanja Uprave. f) V zvezi s sklepi, da se rebalansira plan proizvodnje naj se tudi prouči rebalans plana prodaje na domačem tržišču. g) Glede na izredno slabo doseganje postavljenih normativov obratovalnih sredstev in neizpolnitve sklepov samoupravnih organov podjetja, naroča UO tovarnam, da podajo do zasedanja delavskega sveta pojasnila, kako in zakaj je prišlo do tako očitnih odstopanj od postavljenih normativov. h) Planska služba naj-predlagane sklepe v polletnem periodičnem obračunu prilagodi sprejetim sklepom UO. • Ker so bili vsi dosedanji ukrepi in prizadevanja za ureditev saldakontija premalo učinkoviti in ker problem terjatev postaja vedno večji in težji, zadolžuje UO finančni sektor podjetja, da ob sodelovanju z organizacijsko-kadrovskim sektorjem podjetja določi 15 pseb iz tovarn in skupnih služb, ki bodo premeščene v saldakonti s 15.. septembrom, in sicer tako, da 9 oseb od teh prevzame v delovno razmerje, ostalih 6 pa, da je začasno premeščenih v »saldakonti«, od koder se bodo vrnili nazaj v tovarne oz. skupne službe, ko bo situacija v saldakontiju raz-, čiščena. Pravtako naj se določi tudi osebo, ki bo začasno prevzela mesto vodje sadlakontija, do njegove ureditve. Njegova naloga je, da uredi to evidenco in ošposobi nekoga izmed sodelavcev v saldakontiju za bodočega vodjo saldakontija. V zvezi s tem se mora ustrezno spremeniti sistemizacija delovnih mest v Upravi podjetja in pri rebalansu plana za leto 1964 zagotoviti ustrezna finančna sredstva. ® Zadolži se finančni sektor, da skupno s proizvodnim sektorjem sestavi do drugega petka rokovnik za sprejem gospodarskega plana s tem, da je rok za obravnavo predloga na UO 4. december 1964. UO se s predloženim rokovnikom ni strinjal, ker zastopa mišljenje, da mora biti gospodarski plan za leto 1965 sprejet še v letošnjem letu. ® Na predlog organizacij sko-kadrovskega sektorja podjetja glede zamenjave dodeljenega stanovanje, je upravni odbor podjetja sklenil, da se 3-sobno stanovanje, deljenega stanovanja, je nestu, ker se je le-ta istemu odpovedal, dodeli tov. Pleterski ing. Slavku, ki bo zasedel mesto predstojnika tehniške šole. Ing. Vršcu pa upravni odbor ne more dati nobene izjave za drugo stanovanje. ® Glede obrazložitve sekretarja podjetja o prisostvovanju finančnega direktorjai podjetja na zasedanjih upravnega odbora podjetja UO naroča tajnici samoupravnih' organe da ga vabi na seje UO, ka._ .'ili se bo udeleževal po lastni presoji. ® UO je sklenil, da lahko sejam upravnega odbora prisostvuje tudi sekretar podjetja v svojstvu glavnega urednika glasila Iskra. Sklepi 9. seje UO PODJETJA v Kranju (29. 8.1964) • UO podjetja sprejme predlog plana proizvodnje za leto 1965 pod pogojem, da predhodno finančni sektor skupaj s predstavniki tovarn razdeli obratna sredstva im da tovarne pristanejo, da z dobljeno vsoto sredstev dosežejo eksterno proizvodnjo. Tako obdelan plan bo UO predložil delavskemu svetu v odobritev. Rok za izdelavo predloga je 17. september. Do istega datuma naj komercialni sektor pripravi tudi predlog plana blagovne proizvodnje na domačem in inozemskem tržišču. 0 V zvezi s predlogi nekaterih tovarn za postopni prebod na skrajšan delovni čaš v našem podjetju, so bili sprejeti naslednji sklepi: a) UO podjetja se v zvezi' s predlogom Tovarne kondenzatorjev Semič za postopni prehod na skrajšani delovni čas, strinja s predlogom komisije za uvajanje skrajšanega delovnega časa^v pod--* jetju, im sicer v tem smislu, da tovarna dela v IV. kvartalu 1964 eno prosto soboto v mesecu, v I. kvartalu 1965 pa dve prosti soboti. Ob koncu I. kvartala 1965 naj tovarna izvrši analize o uspešnosti postopnega prehoda na skrajšani delovni čas, in jih dostavi UO podjetja, ki bo potem razpravljal o končnem prehodu na 42-urni tednik. b) UQ podjetja se strinja s predlogom komisije za uvajanje skrajšanega delovnega časa v podjetju, ki je na podlagi elaborata za postopni prebod na skrajšani delovni čas v tovarni Elektromeha-nika Kranj predlagala, da se tej tovarni odobri postopno uvajanje, kot ga je ista v svojem predlogu podala s pripombo, da tovarna ob koncu II. kvartala leta 1965 izdela analizo uspešnosti postopnega prehoda na skrajšan delovni čas in jo dostavi UO, ki bo potem dokončno razpravljal o prehodu na 42-umi tednik. c) UO sprejme poročilo o skrajšanem delovnem času v Tovarni elektronskih merilnih instrumentov Horjul in ga bo predlagal DS v potrditev s tem, da tovarna do konca oktobra 1964 predloži. (Nadaljevanje na 7. strani) gg 6 Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov (Nadaljevanje s 6. strani) podatke o izkoriščanju proizvodnih kapacitet, ki so v dosedanjem predlogu po mnenju UO preoptimistični, kakor tudi podatke o izkoriščanju delovnega časa. UO meni, da je njihov predlog utemeljen tudi s poslovnimi rezultati, ki jih je tovarna dosegla v I. polletju. Upravni odbor bo odobrene predloge dal v potrditev delavskemu svetu podjetja. • UO zadolži komisiijo za uyajanje skrajšanega delovnega časa, da do konca leta 1964 predloži UO predloge oziroma elaborate za prehod na skrajšani delovni čas še za ostale tovarne in skupne službe v podjetju ISKRA Kranj, pod pogojeih, da bodo za to obstajale možnosti. • Poročilo investicijskega sektorja o pripravah za izgradnjo upravne stavbe podjetja ISKRA je UO vzel na znanje, in sicer v tej obliki, da, se vztraja pri prvotnem načrtu, t. j. da se zgradijo poslovni prostori na Bavarskem dvoru, in da vse ostale kombinacije odpadejo. V zvezi, s tem naj investicijski sektor izdela investicijski program in ga vloži pri KB. • UO sprejme program dela samoupravnih organov, ki ga je predložil Sindikalni odbor podjetja Iskra s tem, da ga bo predložil na prvi seji 'V potrditev DS podjetja. Istočasno bo UO predlagal delavskemu svetu, da zadolži generalnega direktorja, da do naslednje seje delavskega sveta izdela rokovnik za izvedbo programa in predloži seznam članov posameznih te-amov, ki bodo zadolženi za izvedbo tega programa. • UO zadolži sekretarja podjetja, da po preteku vsakega meseca poroča UO o iz- ; vedbi določil statuta, ki so bila po rokovniku za prilagoditev poslovanja določilom statuta, predvidena za dotični mesec. • UO je sprejel na znanje predlog o proglasitvi aktov in dokumentov, ki predstavljajo poslovno tajnost in bo predlog predložil delavskemu svetu v potrditev. • UO je sprejel predlog generalnega direktorja o imenovanju ing. Milana Železni- - ka, tehničnega direktorja za njegovega namestnika, ki bo v času njegove odsotnosti ali zadržanosti zastopal podjetje. • UO sprejme predlog Pro-dajho-servisne organizacije o ustanovitvi nove prodajalne manjvrednega materiala v Ljubljani in bo predlagal to delavskemu svetu v dokončno odobritev, skupaj s predlogom, da se istočasno ukine prodaja teh izdelkov po tovarnah in enotah skupnih služb. Prodajalna naj bi začela poslovati s 1. 10. 1964. • Glede predloga organi-zacijsko-kadrovskega sektorja o razpisu štipendij je sprejel UO naslednje sklepe: _ a) UO odobri ponovni razpis 109 štipendij. b) štipendije za poklicne šole se ne razpišejo. Tovar- ne naj same predlagajo najbolj pomoči potrebne učence štipendijski komisiji, da jim podeli štipendije v višini, ki jih predvideva pravilnik. c) Absolventom srednjih šol, ki so naši štipendisti, se ne dodeljuje štipendij Za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli. V kolikor pa štipendist ’ nadaljuje študij samovoljno, mora podjetju štipendijo povrniti. Sklepi 14. seje UO Elektromehanike (31.8.1964) • Pri obravnavi kadrovske problematike so bili sprejeti naslednji sklepi: — Učenci poklicne šole Iskra Kranj se že v I. letniku namensko razporedijo tovarnam in Zavodu za avto-macijo. — Pri poklicni šoli v šolskem centru se organizira oddelek za odrasle. — čimprej naj se regulirajo osebni dohodki tehničnemu srednje in visoko strokovnemu kadru. * — Z ozirom na to, ker se mladinci, ki so sedaj pogodbeno zaposleni v naši tovarni, želijo zaposliti stalno, naroča upravni odbor kadrovski službi, da se pogovori s starši. V kolikor bi bili ti mladinci pripravljeni še izučiti za poklic strugarja ali rezkarja, bo kadrovska služba pokrenila vse potrebno za njihovo dopolnilno izobrazbo. V nasprotnem slučaju pa jim kadrovska služba ne more preskrbeti primernih delovnih mest. • Upravni odbor je spre- jel sklep, da se polni regres za letovanje izplača prav tako tistim osebam, ki delajo skrajšan delovni čas, če jim ta pripada po zakonu ali pa po odobrenju zdravstvene službe. v • Upravni odbor odobrava normativ za plačevanje po kvalitetni normi za malo strugamo na stroškovnem mestu 521 in sicer 4 in. normativ za tov. Gregorač Poldeta, mojstra na SM 520 — brusilnica in SM 521 — mala strugama in sicer 2. • Upravni odbor odobrava tov. Molan Mihu iz kadrovskega oddelka študij na višji kadrovski šoli — oddelek jsa kadrovsko dejavnost. 9 Na predlog komisije za racionalizacije in tehnične izboljšave odobrava upravni odbor izplačilo premij oziroma nagrad sledečim tovarišem: — Tov. Palir Jožetu iz delovne enote kontaktorjev se odobrava 1.000 din za umesten predlog za izboljšavo tehnološkega postopka. — Tov. Mrak Lojzetu, iz montaže telefonskih central se odobri izplačilo 10.000 din za izboljšavo tehnološkega postopka pri zakovanju obročkov, kode 99,900.044. — Tov. Božičevič Mirotu, iz ročne orodjarne se dodeli nagrada 35.000 dinarjev za izboljšavo na orodjih za prebijanje in globitev izvrtin pri komadih jedro brez značke. — Tov. Petač Antonu iz ročne orodjarne se dodeli premija v znesku din 44.500 za izboljšavo tehnološkega postopka pri izdelavi jedra brez značke za ploščati rele. —- Tov. Žerovnik Jožetu, žarilcu na vodikovi peči, se dodeli enkratna nagrada 16 tisoč din za izboljšavo tehnološkega postopka pri žarenju kotve in jedra brez značke. — Tov. Andreju žagar, pod-mojstru na stružnicah se dodeli nagrada 3.100 din za koristen predlog pri izdeldvi vrtalne gredi EVS — 08, kode 17.110.140. — Tov. Zalaznik Francu, mojstru v kontroli, se odobri izplačilo premije 20.500 din za koristen predlpg pri obdelavi koluta številčnika za ATA-11. i— Tov. Trškan Marjanu iz kontrole ročne delavnice se odobri izplačilo nagrade 10 tisoč din Za izboljšavo konstrukcijske spremembe pri izdelavi čelnih plošč za po-, sredovalne mize. — Tov. Rakovec Nandetu iz pomožne orodjarne produkcije se izplača premija 37.000 din za izboljšavo na orodju za izdelavo komadov list jedra, kode 96.028.001. — Tov. Zaplotnik Antonu, tehnološka priprava dela se odobri premija din 5.800.— za izboljšavo konstrukcijske spremembe na kabeljskih obročkih, kode 97.017.001-500. — Tov. Erženu Cirilu iz ročne orodjarne se odobri premija 84.400 din za izboljšavo na orodju za vlivanje komadov, zadnji ležajni okrov, kode 17.130.076 ZC 3 in 17.130.085 ZB 4 za starter. — Tov. Jerala Silvu iz pomožne orodjarne se odobrava enkratna nagrada. 15.000 din za izboljšavo priprave za izdelovanje jedra za ATA 12, kode 58.737.001. Sklepi 10. seje UO PODJETJA (4. 9.1964) 9 Na predloženi Pravilnik o formiranju in delitvi sredstev za OD je upravni odbor po pregledu tega ¡pravilnika sprejel naslednje sklepe: a) Prvotni naslov: »Pravilnik o formiranju in delitvi sredstev za OD« se- spremeni na »Pravilnik o delitvi OD«. b) v II. poglavju naj se v posebnem členu pojasni uporabljene izraze, na koncu vsake točke pa naj bo formula, iz katere bo razvidno, kako se izračunajo OD po posameznih merilih. c) K členu 17. naj se pri ugotavljanju faktorja razlike med domačo in izvozno ceno da ustrezno pojasnilo in formul, po kateri se ga izira- čuna. Sicer pa naj organiza-cijsko-kadrovski sektor za vse primere izdela ustrezno tolmačenje s praktičnimi primeri izračunov, kar bi služilo za lažje razumevanje vsebine pravilnika v razpravi. Prouči naj se tudi morebitna korekcija tega člena zaradi vpliva spreminjanja cen na domačem tržišču. č) Merila in osnove, ki veljajo za uvozno in izvozno dejavnost so samo sredstva za formiranje mase OD, ki pa se razdeljuje po skupnem pravilniku ZTO-ja. d) Na strani 7 se spremeni toč. e) Osnove za upravo Podjetja v tem smislu, da delavci v Upravi podjetja niso upravičeni do izplačila OD na račun prihranka zaradi nezasedenih delovnih mest po sistemizaciji, e) V členu 34 se določi enoten odstotek Za formiranje rezervnega sklada v višini 4 %. Istočasno je treba določilo v zadnjem odstavku tega člena spremeniti v toliko, da se to nanaša na prenašanje v naslednje poslovno leto. f) Osebni dohodki, izračunani po specifičnih merilih in osnovah za posamezne skupne službe ne morejo v seštevku presegati mase OD, ki po merilih in osnovah, določenih z gospodarskim planom pripadajo skupnim službam kot celoti. g) III. poglavje »Dodatki, nadomestila in povračila«. Delavci, ki delajo po učinku so upravičeni do posebnega dodatka na starost. O tem, ali se vzame za osnovo leta službe ali starost, se prepušča odločitev organizacijsko-kadrovskemu sektorju. V pravilnik naj se vnese tudi določilo o nadomestilu za stroške prevoza z lastnim osebnim avtomobil&m v mestu zaposlitve, v skladu z dosedanjimi principi. h) Tovarne naj s svojimi pravilniki določijo način nagrajevanja delavcev v skladu s 165. členom statuta podjetja. Organizacijsko-kadrov-ski sektor pa naj prouči če obstajajo možnosti za poenotenje teh kriterijev. i) V členu 55 naj se določilo glede plačevanja dnevnic preko 12 ur vskladijo z veljavnimi predpisi in tolmačenjem Sekretariata za finance. j) člen 63 je treba dopolniti tako, da gre v tem primeru za lastno vozilo. k) člen 70 naj se v skladu, s tolmačenjem v Informatorju spremeni tako, da za generalnega direktorja ni potrebna odobritev za službeno potovanje v tuzemstvu. l) člen 71 se spremeni v tem; smislu, da se poda točna formulacija v katerih primerih se lahko koristi osebni avtomobil za službene potrebe, ker pravilnika o načinu uporabljanja osebnih avtomobilov Za službene namene v prihodnje ni predvidenega. m) V pravilnik naj se vnese tudi določilo o terenskem dodatku. n) Zadolži se organizacijsko-kadrovski sektor, da do razprave na delavskem svetu pripravi tudi za Zavod za av-i tomatizacijo in šolski center merila in osnove po katerih naj se formira masa njihovih OD. o) Pravilnik o delitvi OD bo poslan v javno razpravo, ki se bo pričela 15. septembra in bo trajala do 1. oktobra 1964. 9. oktobra bo UO obravnaval pripombe, ki jih bo zbrala in uredila komisija za OD na ta pravilnik. V mesecu oktobru bo upravni odbor predložil pravilnik delavskemu svetu v potrditev. 9 Na predlog komisije za delitev OD o potrditvi pravilnikov o delitvi OD za Tovarno instrumentov Otoče, Tovarno kondenzatorjev Semič in ZZA, je upravni odbor sprejel naslednje sklepe: a) UO sprejema predlagani pravilnik o delitvi OD v Tovarni' instrumentov Otoče in ga bo predlagal delavskemu svetu podjetja 4r potrditev. b) Pravilnik o delitvi OD za Tovarno kondenzatorjev Semič daje upravni odbor v odobritev delavskemu svetu podjetja skupaj s stališčem komisije za OD. c) UO bo predlagal delavskemu svetu podjetja v potrditev pravilnik o delitvi OD v ZZA. • Upravni odbor je vzel na znanje poročilo ing. Fona o poteku priprav za prehod na poskusno obratovanje v tovarni MIKRON Prilep in istočasno zadolžuje proizvodni sektor podjetja, da v smislu podanega poročila zagotovi, skupaj z ostalimi službami Uprave podjetja, vsa potrebna sredstva za uresničitev te proizvodnje. • UO sprejme predlog za razdelitev stanovanj v taki vsebini, kot je bil predložen z dvema popravkoma, in sicer: a) Trisobno stanovanje, ki naj bi po predlogu bilo dodeljeno tov. ing. Vršeč Ernestu se dodeli tov. Pleterski ing. Slavku. S tem je razveljavljen sklep UO podjetja z dne 29. 5. 1964 ter je v veljavi sklep UO podjetja z dne 28. avgusta 1964. b) Pri Tovarni elektronskih merilnih instrumentov- Horjul je izpadel tekst: »1 enoinpolsobno stanovanje«, ki ga je potrebno naknadno dopisati. ZAHVALA Ob smrti moje matere IVANE MALNER se iskreno zahvaljujem vsem stanovalcem v bloku 3 , na Planini in mojim šSaelavcerft v oddelku »Stijskajnice« zaf izredhlo pomoč, cvetje, vence ih izraze sožalja. Iskrena hvala vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Angelca širberik Svež veter v propagandni službi , Naša Propagandna služba .je nedvomno ena izmed najbolj razgibanih in specifično usmerjenih; skupnih služb.. Ta podaljšana 'roka podjetja, ki sega prav do potrošnika, ne pozna v svoji notranjosti pravega birozavrskega življenja. V nenehnem gibanju, in prilagojevanju je ter iskanju novih ustreznejših propagandističnih prijemov. Kolesju, ki- ga sestavlja 37 propagandistov, določajo notranji utrip akcije, pri katerih mora skoraj ves kolektiv sodelovati kot homogena .celota, če.v tem mehanizmu .zastane eno samo važno kolesce; že- nastopijo motnje. Delo enega, njorda obolelega, mora zato prevzeti drug z vsemi nevšečnostmi nepoznavanja problemov in nestrokovnosti, kajti vse akcije so terminsko vezane. Tako je v tem maloštevilnem kolektivu nad vse važno harmonično delo- ob sodelovanju prav vsakega posameznika. Ena izmed značilnosti propagandne dejavnosti je hitra in elastična prilagoditev za vse nepredvidene spremembe na relaciji tovarna — potrošnik ali v obratni smeri. Kot osnovni pogoj kontinuiranega in čim uspešnejšega dela so informacije o proizvodnji in načrtih tovarn ter skupnih služb z vsemi izbranimi pa tudi včasih manjpo-membnejšimi podatki na katerih bazirajo, propagandno» reklamne akcije. Na žalost pa ravno informacijska dejavnost v Propagandi najbolj šepa. Za posredovanje razvojnih proizvodnih in .drugih podatkov je sicer obvezno pošiljanje informativnih kartic, ki pa dotekajo z večjo ali manjšo, celo z enomesečno zamudo. Posamezniki, ki neposredno koristijo te podatke so zato navezani na druge vire n. pr. na sestanke, telefonska obvestila ali osebne stike zainteresiranih in odgovornih oseb. To je ena plat medalje. Druga pa je v sami Propagandi. Kolektiv že. več kot leto dni ni imel informativnega sestanka, kjer naj bi posamezniki, prek poročevalčev dobili vpogled v delo tovarn in skupnih služb ;— skratka o vsem tem kar večinoma ni zajeto v našem glasilu. Zakaj se kolektiv v istem obdobju ni niti . enkrat uspel pogovoriti o notranjih problemih in težavah pa je še .poglavje zaše. čisto naravno je, da je to sprožilo pri , nekaterih sodelavcih Propagande negodovanja ih zaradi nepoznavanja vseh dejstev več ali manj nepravilno komentiranje. sklopov. . Tako nezdravo, stanje je bilo povod,, da se je vodstvo Propagande; odločilo za periodične, 14-dnevne informativne sestanke, na katerih naj' bi prisotni dobili vsaj v grobem oris najvažnejših dogodkov v podjetju. Poleg tega naj bi posamezniki s kritič- no presojo in predlogi prispevali - k učinkovitej šemu delu, splošni večji storilnosti in znižanju stroškov. Te dni je bil tako po vrsti že drugi informativni sestanek. Vodja Propagandne službe- je podal najprej obši-' ren pregled zadnjih dogodkov v podjetju, nato pa so posamezni šefi — oddelko-vodje poročali o delu v posameznih oddelkih. Medtem, ko so se nekateri pripravili in zbrali zanimive številčne podatke , o dosedanjih uspehih in neuspehih, so drugi — sicer; redki — 'z nekakim povšalnim prikazovanjem skušali izpolniti svojo dolžnost. Slednjim velja priporočilo, naj še v bodoče bolje 'pripravijo in predlože ustrezne podatke, iz katerih bo, kolektiv dobil jasno sliko o dinamiki .dela. V spontani. deb.ati, ki se. je. nato razvila, smo .Slišali pomisleke o financiranju . tako velikih sejemskih udeležb iz čisto propagandističnih, nagibov, o fluktiiaciji strokovnjakov, ki jih nato vabimo nazaj v delovno razmerje ali pa so pri nas potem honorarno zaposleni, o načinu propagiranja naših proizvodov, o premajhni povezanosti posameznih oddelkov ali četo pomanjkljivem sodelovanju posameznikov v istem oddelku, kjer sovpada delo pri posameznih akcijah, o stanovanjskem vprašanju in seveda, tudi o problemu razdeljevanja osebnih dohodkov. V obširni debati se je izkristaliziralo mnenje, da sedanji sistem ocenjevanja posameznikov po analitični in osebni oceni ni dober in bolj ali manj subjektiven. (Pri primerjavi enakih ali podobnih delovnih mest n. par. z ZZA je opaziti velike razlike pri odmeri osebnih dohodkov seveda v škodo Propagande, zato tudi vodstvo težko dobi nove sodelavce z ustrezno prakso in se mora večinoma zadovoljiti z začetniki). Zanimiv je bil predlog o uvedbi ekonomskih enot. Sestanek Se je zavlekel tja pozno v popoldanski čas, kar je dokaz, da je kolektivu mnogo do tega, da se poveča informiranost in uvede predhodno konzultiranje s kolektivom o vseh važnejših problemih, odpravijo nekatera 'notranja trenja in nezaupanja, poveča, kjer so zato dani pogoji, storilnost dela in s tern na splošno uspešneje izvrši naloge, ki jih nalaga podjetje kolektivu Propagandne .službe. Seveda ž dvema informativnima sestankoma še ne-moremo prikazati nekih vidnih Jzboljšav, " vendar so vsi pristojni ugotovili korist in uspešnost sestankov, če si bodo le-ti sledili ob ustreznem razumevanja odločujočih. Menimo, pa da bo m orakv vodstvo Propagandne službe in' z njo tudi uprava dobro prisluhniti : umesti ju kolektiva, ker le ta najbolj potana svoje delo. in napake. Izluščiti bo treba koristne predloge, , jih postaviti.še enkrat na rešeto in nato v ustrezni obliki realizirati. Morda, bi bilo koristno, da bi bodočim sestankom!: ' prisostvoval tudi kak član Uprave in: s tem dal poudarek na- pomembnosti sestankov in isrkeni želji po napredku. | Jasno je, da bo potrebno še veliko naporov za konsolidacijo razmer in študija, da bo ta komaj tri -leta ta »mlad« kolektiv sposoben »streti vsak propagandistični oreh«. Za zdaj ima predvsem veliko željo po urejehejšem delu. Omogočimo mu to in uspeh prav gotovo ne bo izostal. -. • "V Marjan Kralj Motiv z Vršiča. Nepozabna Soška dolina Ena izmed nalog sindikalne podružnice v Novi Gorici za leto 1964 je bila tudi organizacija izleta. Sindikalna podružnica je izvedla med delavci anketo, ki naj bi odkrila želje članov kolektiva. Avtobusi, ki so nas čakali že ob 5. uri pred tovarno, so bili določeni za smeri Opatija, ' Portorož in Vršič, vlak pa je nekatere zapeljal v Rovšpj. Velika večina se je odločila za relacijo Kobarid — Bovec—; Trenta — izvir Soče — Vršič in nazaj. Lepot Soške doline skoraj ne moreš opisati. Bistra Soča nas je spremljala do naše. prve postaje — Kobarida. Tu nismo zamudili ogleda grobnice padlih v prvi svetovni vojni. Iz . Kobarida smo . odbrzeli skozi Bovec in Trento brez postanka do izvira Soče, nato pa smo premagali mogočen vzpon na Vršič. Vršič nas je sprejel v som cu in nam nudil izreden razgled. Žal, je vse prehitro mi- Pismo bralca j Tovariš urednik! Šole so odprle svoja vrata, začela se je šolska sezona 1964/65. Zanima me, kako pa je letos z gledališko sezono; ali je o tem že kaj znanega, kaj bo organiziral letos sindikat Elektromehanike Kranj in kako bo letos z obiskovanjem Prešernovega gledališča v Kranju ter Drame in Opere v Ljubljani. J. N. riif časT, odmerjen za postanek sredi čudovitih vrhov. Dobro razpoloženi, nekateri celo nad mero, smo se vrnili v dolino Soče, si ogledali mimogrede še Trento’in Bovec ter za daljši čas znova pristali v Kobaridu, kjer’so za zabavo in dobro voljo poskrbeli »Beneški fantje«, ki so imeli' popoldanski koncert, zvečer pa igrali na prosti zabavi. Nekoliko utrujeni. vendar dobro razpoloženi, smo se v pozni. 'uri vračali na svoje domove zadovoljni in srečni, da smo lahko spoznali nove lepote naše domovine — Soško dolino z Vršičem. Iz razgovorov z drugimi člani kolektiva, so tudi ostali izleti lepo uspeli in je sun-^ dikalna podružnica nudila svojim članom res—prijetne urice. , - K. B. - Mladi športniki »Iskre« na Jesenicah Letošnji- peti mladinski špbrtni | peteroboj kovinarjev je bil izveden v organizaciji jeseniške železarne v športnem parku na Jesenicah. Med seboj so se pomerile ekipe Iskre, Litostroja, Železarne -Jesenice, Železarne Ravne ter Železarne Štore in to v šahu, namiznem tenisu, odbojki in streljanju. Po otvoritvi tekmovanja, kjer je vse zbrane športnike pozdravil član organizacij» skega odbora tega peteroboja, so krenili tekmovalci na športna borišča, da bi zbrali čimveč točk za končno razvrstitev svojih ekip. Odlični organizaciji se je pridružilo še izredno lepo vreme, tako da so bili dani vsi pogoji za dosego dobrih rezultatov. Tudi naši strelci niso uspeli zmagati Čeprav je v Iskrinih vrstah nastopaio nekaj znanih športnikov, vendar jim kot kaže, sreča ni bila naklonjena, saj so prav nesrečno izgubili prvo mesto V šahu in streljanju, kar je bilo dovolj, da je Iskra v končni razvrstitvi osvojila šele III. mesto. Ekipe So se v posameznih disciplinah uvrstile takole: šah: Ravne 211/2, Iskra 21, Jesenice 19 1/2, štore 12 1/2 in Litostroj. 5 1 /2; Odbojka: Jesenice, Ravne, Litostroj, Iskra'in Štore; Namizni tenis: Jesenice — Ravne — Iskra — Litostroj — Štore; Streljanje: Jesenice 746 kr. Iskra 744 kr., Litostroj 743 kr., štore 741 kr. in Ravne 724 kr.; : Končni vrstni red ekip: 1. Jesenice, 2. Ravne, 3. Iskra, 4. Litostroj, 5. što-'re. Božo Malovrh JSKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikacije elektronike in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izba? ja- tedensko — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj