PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel..(0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 209 (13.440)
Trst, torek, 12. septembra 1989
Po odprtju meje med Madžarsko in Avstrijo
Reka beguncev iz NDR se steka na Bavarsko
Po letih 1953 in 1961 najbolj množičen odhod v ZRN Zahodnonemški kancler Kohl pozdravil madžarsko odločitev
BONN Po odločitvi madžarske vlade, da v nedeljo opolnoči odpre svoje meje z Avstrijo in omogoči prost odhod vsem tistim vzhodnonemškim državljanom, ki se ne želijo več vrniti v NDR, se je začel pravi eksodus. Na mad-žarsko-avstrijski meji se je do nedelje nabralo kakih 7000 beguncev, vendar pa za zdaj še nihče ne ve, koliko od 60.000 turistov, ki že dalj časa kampirajo na Madžarskem, se jih bo še pridružilo izselitvenemu valu in povečalo število tistih, ki so se po letu 1949 izselili iz NDR (skupno več kot 3 milijone). V vsakem primeru gre za največji izselitveni val po letih 1953 in 1961, ko je bil v odgovor na množično izseljevanje postavljen berlinski zid.
Že v prvih urah »odprte meje« je v Avstrijo prišlo nekaj tisoč (po nekaterih podatkih 10.000) vzhodnonemških beguncev. Čez mejo so prihajali z osebnimi avtomobili in avtobusi, mnogi pa so se na Zahod podali kar peš. Formalnosti na meji skoraj ni bilo, tako da je bil prestop meje dokaj hiter. V Avstriji so begunce sprejemali predstavniki Rdečega križa, Avstrija pa je včeraj na Madžarsko poslala tudi večje število avtobusov, ki naj bi preko meje prepeljali še nekaj tisoč vzhodnonemških beguncev. Iz Avstrije je begunce nato pot vodila v Passau na Bavarskem, kjer so zanje uredili posebno sprejemno taborišče.
Včerajšnje zahodnonemške reakcije ponavljajo zahvalo, ki jo je že v nedeljo zvečer izrekel kancler Kohl, ko je med drugim dejal, da Nemci Madžarski njenega ravnanja »nikoli ne bodo pozabili«. Kar zadeva zahodnonemške komentarje v včerajšnjem tisku, je njihovo osrednje sporočilo v tem, da naj bi Budimpešta s to svojo odločitvijo deželi odprla
vrata, ki vodijo med civilizirane in demokratične dežele. Madžarsko vključevanje v zahodnoevropski prostor je tako v ZRN dobilo močnega zagovornika. Istočasno pa so zahodnonemški politiki drug za drugim ugotavljali, da selitev vzhodnonemških državljanov v ZRN ni rešitev problema; to naj bi bile reforme, ki bi ljudem v NDR ustvarile take življenjske razmere, da bi jim omogočale življenjsko perspektivo na domačih tleh.
Zahodnonemški kancler je o begunski problematiki spregovoril tudi na pravkar začetem plenarnem zasedanju 37. kongresa vladajoče CDU. Kohl je priseljencem iz NDR izekel dobrodošlico, vendar pa je v isti sapi opozoril, da cilj razumne nemške politike ne more biti spodbujanje vzhodnonemškega prebivalstva, da se v kar se da velikem številu seli v ZRN, kjer naj bi priseljence iz Vzhodne Nemčije sicer še nadalje sprejemali odprtih rok. »Problemov NDR ni mogoče rešiti v ZRN, marveč samo v NDR«, je dodal Kohl, namigujoč na potrebo po reformah v Vzhodnem Berlinu.
Edina uradna reakcija, ki je na madžarsko odličitev prišla iz Vzhodnega Berlina pa je bila objavljena v včerajšnjem Neues Deutschlandu. Ta je objavil posebno sporočilo uradne vzhodnonemške tiskovne agencije ADN, v katerem se z »obžalovanjem ugotavlja, da madžarske oblasti niso spoštovale dogovora.« V sporočilu je tudi navedeno, da ta ukrep predstavlja grobo vmešavanje v notranje zadeve NDR in da je Madžarska »z izgovorom, da gre za humanitarne razloge, organizirala trgovino z ljudmi.« Pri tem kratko uradno sporočilo tudi trdi, da naj bi madžarske oblasti sprejele »dvoumno« igro Zahodne Nemčije.
Bazovski spomenik simbol
slovenskega odpora
Množica ljudi se je v nedeljo zbrala na bazovski gmajni ob spomeniku, ki spominja na prve mučenike slovenskega odpora proti fašizmu, ki so na tem kraju bili ustreljeni pred 59 leti. Govorniki so povedali to kar nas teži v sedanjem času, ko preveč ljudi v večinskem narodu nam še vedno osporava naše pravice. Več o tem dogodku v današnji tržaški kroniki
FILIBERT BENEDETIČ
Ves tisk je v preteklih dneh osrednjo pozornost namenil petdesetletnici izbruha druge svetovne vojne, ki se uradno začenja z vdorom Hitlerjeve vojske na Poljsko 1. septembra 1939. Mi smo se tu danes zbrali, da kot vsa-
ko leto počastimo spomin Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, prvih slovenskih žrtev posebnega fašističnega tribunala, na tem mestu ustreljenih 6. septembra 1930. Toda začetek tragedije, ki je zajela Primorsko, sega še daleč nazaj: mrtvaški zvon je slovenskemu ljudstvu začel oznanjati NADALJEVANJE NA 4. STRANI
Teden dni po letalski nesreči na Kubi
Trupla ponesrečencev pripeljali v Italijo
V{er .
Il2 sta dva herculesa italijanskega vojnega letalstva s Kube pripeljala hje 1 s Posmrtnimi ostanki potnikov, ki so prejšnjo nedeljo izgubili življe-^aka « e*a*$ki nesreči v bližini havanskega letališča. Pred pogrebom žrtev °r°dnike umrlih še mučen postopek identifikacije	(Telefoto AP)
NA 2. STRANI
Škandal podružnice Bance Nazionale del Lavoro v Atlanti
Irak zahteva spoštovanje obvez Sodniki o nadaljnji preiskavi
RIM — Danes se bo sestal vrh rimskega državnega pravdništva, da bi določil nadaljnje korake v zvezi s preiskavo o finančnem škandalu, v katerega je vpletena Banca Nazionale del Lavoro, ali bolje rečeno, njena ameriška podružnica v Atlanti. Sodstvo ima trden namen preveriti vse finančne operacije BNL in ugotoviti, ali so med dvanajstimi italijanskimi podjetji, ki so vpletena, tudi taka, ki proizvajajo orožje.
Medtem je včeraj iraško veleposlaništvo v Rimu pretrgalo nekajdnevni molk. V daljšem komunikeju navaja, da je Irak podpisal »pravične in zakonite sporazume« s podružnico BNL v Atlanti. Ta finančna sredstva pa je Irak uporabil za svoje razvojne načrte z nakupom kmetijskih strojev, živil in druge tehnologije za izključno civilne cilje. Komunike iraškega veleposlaništva obenem navaja, da bo ob morebitnem nespoštovanju sprejetih obvez BNL največjo škodo utrpela prav italijanska podjetja. Veleposlaništvo tudi poudarja, da so leta 1982 podpisani sporazum do sedaj obe strani izvajali korektno, Irak je spoštoval vse obveze in dosledno plačal vse obresti.
Na BNL, kjer se je prav včeraj umestil novi generalni direktor Savona, ni bilo uradnih reakcij na iraški komunike. Če so sporazum res podpisali leta 1982, ni bil torej vsega kriv direktor ameriške podružnice Christopher Drogoul, kot je do sedaj trdila BNL, saj so Drogoula imenovali za direktorja šele leta 1985.
Vsekakor pa je škandal z BNL dodobra razburkal italijanske politične vode. Vlada bo o škandalu razpravljala šele, ko bo vsa zadeva bolj jasna. Medtem pa se stopnjuje sum, da je v škandal vpleten tudi Francesco Pazienza. Poslanci neodvisne levice zato zahtevajo od predsednika vlade in zakladnega ministra, naj preverita, ali je Pazienza bil res član izvršnega odbora odseka za industrijske kredite pri BNL v obdobju od leta 1982 do leta 1985. Če je to res, naj ugotovita, kdo mu je poveril tako funkcijo, ki jo je ohranil, ko ga je sodstvo že iskalo in je bil na begu v tujini. Poslanci neodvisne levice ob vsem tem izražajo bojazen, da je tajna prostozidarska loža P2 vplivala tudi na BNL.
Preventivni pripor podaljšali za 6 mesecev
RIM — Ministrski svet je včeraj soglasno odobril zakonski osnutek pravosodnega ministra Vassallija, ki za šest mesecev podalšuje rok preventivnega pripora v obdobju od konca razsodbe prvostopenjskega sodišča do začetka prizivnega procesa. Predstavnika PLI Sterpa in De Lorenzo sta izrazila pomisleke, a sta se strinjala, da v tem trenutku ni bilo druge izbire, saj bodo le tako preprečili, da bi na prostost izpustili skrajno nevarne zločince.
Po novem bo torej preventivni pripor namesto enega leta trajal poldrugo leto. Novi termini veljajo za vse obtožence, ki bi bili lahko obsojeni na zaporne kazni do in nad 20 let zapora in na dosmrtno ječo.
Včeraj se je v Rimu sestal posebni odbor država-dežele
Finančno kritje za zaščito Jadrana
RIM — Včeraj se je pod vodstvom ministra za dežele Maccanica v Palači Chigi sestal posebni odbor država-dežele, ki skrbi za zaščito Jadranskega morja. Srečanju so prisostvovali tudi ministri za okolje, turizem, civilno zaščito in trgovsko mornarico Ruffolo, Carraro, Romita in Lattanzio prisotna pa sta bila tudi predsednika dežel Emilije Romag-ne Guerzoni in Mark Massi, kot tudi odborniki iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Moliseja.
Na srečanju so se dogovorili, da bi lahko zakonski osnutek ministra Carrara o zaščiti proizvodnih aktivnosti na Jadranu ustrezno spremenili (osnutek predvideva za 275 milijard prispevkov turističnim dejavnostim in ribištvu, kot nadomestilo za škodo zaradi alg in sluza), zagotovljeno pa je bilo tudi, da bodo sredstva, ki so namenjena za zaščito Jadranskega morja, našla svoje kritje tudi v novem finančnem zakonu. Na sestanku so se tudi dogovorili, da bodo ukrepe v korist Jadranskega morja sprejemali po prednostni poti.
Minister za turizem Carraro je v zvezi s svojim zakonskim osnutkom dejal, da gre le za delen ukrep, ki naj bi se vključil v širši vladni ukrep za ponovno ovrednotenje celotne turistične ponudbe na Jadranu. O izrednem stanju in ukrepih ob letošnjem pojavu alg in sluza je poročal minister Ruffolo, ki je dejal, da bo zaključno poročilo objavljeno
do konca oktobra, ko bodo znani vsi podatki. Ruffolo je tudi opozoril, da je treba storiti vse, da se zmanjšajo količine strupenih snovi, ki se stekajo v Jadransko morje. Zato naj bi zgradili nove čistilne naprave, za sanacijo Pada pa so namenili 500 milijard lir. Glede razpoložljivih finančnih sredstev v naslednjem triletju je minister Maccanico zagotovil, da se ta sredstva ne bodo zmanjšala, v novem finančnem zakonu naj bi bila morda celo večja.
Precej polemično pa se je o včerajšnjem srečanju izrazil predsednik Emilije Romagne Guerzoni, ki je ministrom očital, da so na sestanek prišli povsem nepripravljeni, saj po njegovem niso jasno odogovorili, na kakšen način se nameravajo v bodoče spopasti s problemom alg na Jadranu.
Začasno prepovedali prodajo školjk iz Tržaškega zaliva
NA 5. STRANI
Trupla žrtev letalske nesreče pri Havani včeraj v domovini
Zdaj se začenja mučen postopek prepoznavanja umrlih potnikov
MALPENSA — Nekaj minut pred 11. uro dopoldne sta včeraj na letališču Malpensa pristala oba herculesa 030 italijanskega vojaškega letalstva, ki sta v domovino pripeljala krste s posmrtnimi ostanki 112 italijanskih državljanov, ki so izgubili življenje v letalski nesreči na Kubi. Takoj po pristanku so krste postavili v posebni žalni dvorani, ki so jo uredili v enem izmed letaliških hangarjev, kmalu nato pa se je že začel mučen postopek prepoznavanja žrtev. Na milansko letališče pa so včeraj, le dobri dve uri po pristanku obeh herculesov, iz Havane prispeli tudi nekateri sorodniki žrtev nesreče. Od Havane do Milana so leteli s kubanskim iljušinom 62, prav takim kot je bil tisti, ki je strmoglavil prejšnjo nedeljo.
Na Kubi so neformalno že identificirali 32 trupel, vendar pa bodo zdaj ves postopek ponovili. Včeraj so sorodniki umrlih že prepoznali devet trupel ponesrečenih potnikov in zanje je državno pravdništvo iz Busta Arsizia, ki je pristojno za Malpenso, že izdalo dovoljenje, da jih sorodniki odpeljejo in pokopljejo.
Koliko časa bo trajal ves postopek identifikacije žrtev, ne želi nihče napovedati, vendar pa upajo, da naj bi delo končali že v naslednjih treh dneh. Delo opravljajo tri ekipe sodnomedicinskih strokovnjakov iz Pavie, Vareseja in Busta Arsizia, katerim pomaga še cela vrsta drugih strokovnjakov in prostovoljcev. Prisotni so tudi predstavniki Rdečega kri-
ža, ki nudijo pomoč sorodnikom umrlih, v Malpensi pa je tudi približno 200 karabinjerjev in policistov, ki skrbijo za javni red.
Vodja sodnomedicinskih strokovnjakov prof. Antonio Fornari je v zvezi s problemi, ki spremljajo prepoznavanje žrtev, povedal, da niso imeli nobenih stikov z zdravniki iz Havane in da zato tudi ne vedo, v kakšnem stanju so posmrtni ostanki žrtev. Vedeli naj bi le, da so na Kubi za ohranitev trupel uporabili formalin, kar pa lahko povzroči še več težav pri prepoznavanju, saj so posmrtni ostanki zaradi požara, ki je izbruhnil po eksploziji letala precej ožgani, svoje pa je naredil tudi čas, ki je minil od nesreče.
Zato so se tudi odločili, da bodo skušali trupla prepoznati s pomočjo predmetov, ki so žrtvam pripadali. Neposrednega prepoznavanja naj praviloma ne bi bilo, zanj pa naj bi se odločili le v izrednih primerih. Pa še takrat bi skušali mučno identifikacijo opraviti najprej s pomočjo televizijskih posnetkov, da bi tako sorodnikom žrtev, ki so že tako dovolj pretrpeli, kar najbolj prizanesli.
Glede pogreba žrtev pa je še mnogo nejasnosti. Za zdaj se ve le, da je turinska občina predlagala, naj bi za 21 žrtev iz Piemonta opravili skupno pogrebno slovesnost v turinski stolnici. Toda odločitev o tem morajo sprejeti tudi sorodniki žrtev, datum pogreba pa je odvisen od zaključka postopka za identificiranje.
Kolumbija še naprej v vrtincu nasilja
Mafija ubila bivšega medellinskega župana
uspeva slaboumnost
Ob nogometnih igriščih Delegacija za človekove
pravice v Jugoslaviji
LJUBLJANA — V Jugoslaviji se mudi delegacija mednarodne helsinške federacije za človekove pravice, ki ji predseduje Karl Von Schvvarzenberg. Najprej se je ustavila v Ljubljani, kjer se je sestala s predstavniki več skupin za varstvo človekovih pravic, ki delujejo v Sloveniji. Med drugim so razpravljali o statusu političnih zapornikov, o spremembah ustave in kazenskega zakonika. Seveda pogovor ni mogel mimo ljubljanskega procesa proti četverici, pri čemer je delegacija poudarila, da mednarodna helsinška federacija podpira vsa prizadevanja za osvoboditev obsojenih.
Delegacija bo po Jugoslaviji potovala teden dni in si v tem času poskusila ustvariti avtentično podobo o stanju človekovih pravic v državi. Obiskali bodo še Zagreb, Beograd, Prištino, obeta pa se jim tudi možnost, da se sestanejo s predstavniki vlade. (Z. Š.)
CK ZK Jugoslavije o statutu
VERONA, SPLIT — Ko bi neumnost bolela, bi danes bilo nekaj tisoč italijanskih in jugoslovanskih navijačev v bolnišnici. Dogodki, ki so se pripetili v nedeljo v Veroni in v soboto v Splitu so različni samo navidez, imajo pa podobne korenine, ki se slejkoprej imenujejo rasizem in nacionalizem, kar pa vse sodi pod skupni imenovalec odpora do onega, ki je različen.
V Veroni je nekaj tisoč navijačev domačega moštva dočakalo ekipo Na-polija z žaljivimi transparenti, med tekmo pa se je iz tisočih grl dvignila žaljiva pesmica na račun »smrdljivih južnjakov«. Rumenomodrim idiotom so se v istem slogu oddolžili modri kreteni, tako da je policija imela polne roke dela, da bi preprečila spopad med navijači. Tisoč Neapeljčanov je čakalo na veronski postaji vlak pod strogim varstvom policije, ki je morala preprečiti še večji množici navijačev Veroni, da niso vdrli na postajo in fizično obračunali z odhajajočimi, ki so po vrhu bili še krivi, da je njihovo moštvo prepričljivo zmagalo.
Ogorčenje v Italiji je veliko, vendar je take primere treba preprečiti, ne samo točiti krokodilje solze post fac-tum. Upati je, da bo nogometna zveza dogodek primerno kaznovala.
Sobotni derbi med Hajdukom in Cr-veno zvezdo v Splitu pa se je začel z (ne)pričakovanimi neredi. Že prejšnje izkušnje s splitsko »torcido«, kot se imenujejo najbolj borbeni podpihovalci huliganstva na nogometnih tekmah »mojstrov z morja«, so narekovale previdnost. Zato je bilo v Splitu in Beogradu več sestankov, na katerih so se organi varnosti pogovarjali o možnih neredih in o tem, kako jih preprečiti. Tako so se domenili, da bi beograjske navijače, takoj ko bi prispeli v Split, odpeljali v kakšen hotel in od tu direktno na stadion, da bi preprečili izgrede na splitskih ulicah.
Splitski SNZ so še dan prej obvestili, da se je v Split odpeljalo 200 beograjskih navijačev. V Kninu naj bi se jim pridružilo še nekaj deset somišljenikov.
Do izgredov je kljub temu prišlo, vendar gre le mestnemu SNZ Splita zahvaliti, da se ni zgodilo še kaj hujšega. Ob 9.55 so prostovoljnemu gasilskemu društvu Mladost v Kaštel Šučurcu prek telefona sporočili, da je v Kaštelu starem v vagonu izbruhnil požar. Gasilci so pohiteli tja in požar hitro ukrotili. Plameni so zajeli zadnji
vagon potniškega vlaka Knin - Split, kjer so bili navijači Crvene zvezde iz Knina. V istem vagonu so bile izpisane tudi parole sovražne vsebine. Zgorela sta dva kupeja. Vlak je prispel v Split z enourno zamudo. Medtem ko je vlak stal na postaji, je mimo pripeljal brzi vlak Beograd - Split. Dva mladoletnika sta ga zasula s kamenjem. Hitro so ju prijeli in odpeljali v splitski SNZ. Na vlaku pa ni bilo škode.
Medtem je v Split ob 6.30 prispel prvi vlak iz Beograda s 30 navijači Crvene zvezde, nekaj minut kasneje pa vlak iz Zagreba z dvajsetimi pristaši Hajduka in Dinama. Med slednjimi je bilo nekaj vinjenih, vendar se je vse skupaj končalo brez izgredov.
Drugi vlak iz Beograda je v Split prispel ob 10.15, v njem pa je bilo 300 navijačev Crvene zvezde. Prepevali sO provokativne pesmi in skandirali. Inšpektorji SNZ so jih opozorili, naj se primerno vedejo in jim ponudili prevoz z avtobusom do stadiona ali na kakšen primernejši kraj. Navijači so to sprejeli in vstopili v avtobus. Takrat pa je nekdo zalučal kamen in razbil steklo na avtobusu. Zvezdini navijači so se razburili, vendar so jih inšpektorji pomirili.
Derbi med navijači Crvene zvezde in Hajduka se je končal takole: Na mestni SNZ so privedli vsega skupaj 56 oseb. 10 Zvezdinih in 10 Hajdukovih navijačev so zadržali in bodo morali pred sodnika za prekrške.
Zanimivo je, da so navijače Crvene zvezde do začetka tekme zadržali pred zgradbo SNZ, kjer jih je varoval kordon miličnikov. Zvezdašem pa to očitno ni bilo po godu. Miličnikom so grozili, da se bodo porezali z britvicami. Dva med njimi sta to tudi storila, eden od njiju je še mladoleten. Razen teh dveh sta se dva navijača poškodovala, ko sta preskočila ograjo stadiona, eden pa je dobil kamen v roko.
Vse to pa se je dogajalo pred tekmo. Med samim srečanjem izgredov ni bilo. Zvezdaše so miličniki nato pospremili na vlak, Spličani pa so si dajali duška zaradi zmage svojega moštva...
Eden starejših Spličanov je na vse to dejal, da bi eden takšnih spopadov, lahko bil vzrok tretji svetovni vojni. Vsekakor pa bi se zadeva, če ne bi bilo miličnikov, ki so skrbeli za red, kaj klavrno končala.
BEOGRAD — Centralni komite ZK Jugoslavije je naposled dočakal vsaj eno »normalno« sejo, pred katero ni bilo treba ugibati, kaj se bo zgodilo (in kaj bo, če se ne zgodi). Na včerajšnjem zasedanju so se namreč ukvarjali z navidez dolgočasno temo: statut te politične organizacije.
Ostrih polemik, ki so zadnje čase tako značilne za beograjska zasedanja, tokrat resda ni bilo, čeprav se je izka-
zalo, da obstajajo tudi glede statuta velike razlike. Zlasti okoli razmerja med manjšino in večino oziroma preglasovanja (največ razlik je tu med srbsko in slovensko organizacijo), vloge partijskega vodstva, enotnosti v ZK in podobno. Predlog Branka Catarana, naj bi z razpravo o statutu počakali, dokler ne sprejmejo usklajenih smernic glede preobrazbe partije, člani CK ZKJ niso sprejeli.
BOGOTA — Neizprosna vojna med trgovci z mamili in kolumbijskimi oblastmi se nadaljuje, v njej pa iz dneva v dan padajo nove žrtve. Včeraj so tako plačani morilci »narkotr-govcev« ubili nekdanjega župana Medellina Pabla Pelaeza. Bivšega župana so ubili neznanci, ki so ga obkolili na ulici in ga nato hladnokrvno ustrelili. Po zločinu so morilci pobegnili, Pelaeza pa so hudo ranjenega prepeljali v medellinsko bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrl.
Medellinska mafija se je za uboj Pabla Pelaeza najbrž odločila zato, ker je ta pred mesecem dni organiziral posebno ljudsko gibanje, kot znak protesta proti trgovcem z mamili in številnim umorom medellinskih politikov.
Po izročitvi »finančnega ministra« zločinskega kartela iz Medellina Martineza Romera ZDA pa je kolumbijska vlada včeraj podpisala nov nalog za izročitev VVashingtonu še treh trgovcev z mamili. Gre za Ano Eleno Beatriz Zuniga, Bernarda Lonzono Ouintana in Alberta Orlandeza Gam-boa, ki so vsi obtoženi sodelovanja pri trgovini z mamili in »pranja« umazanega denarja.
Na sliki AP: občinski delavci v Medellinu odstranjujejo uničeni tovornjak, ki je bil poškodovan v bombnem atentatu v soboto. Bombo so podstavili plačanci medellinskih narkotrgovcev.
SEPTEMBER 89
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni. ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice so petletne in imajo enake finančne karakteristike kot tiste izdane 1. septembra in se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
S Obveznice se koristijo s 1. septembrom 1989 in je zato treba ob podpisu doplačati dozorele obresti.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
Boris Jelcin v ZDA zagovarja svojo vizijo perestrojke v SZ
VVASHINGTON — Boris Jelcin, bivši šef moskovske partije in sedanji karizmatični vodja sovjetske populistične opozicije, med svojim obiskom v ZDA ne skopari s pozivi ameriškim voditeljem, naj priskočijo na pomoč Gorbačovu pri uresničevanju perestrojke. Obenem se na vse kriplje trudi, da bi navdušil svoje gostitelje. V slabih 48 urah je po lastnih izjavah za 180 stopinj spremenil svoje mnenje o kapitalizmu, o Ameriki in o Američanih. »Prav nič ne zgleda, da kapitalizem gnije, kot so nas učili«, je polemično izjavil, ne da bi skrival navdušenja nad ameriškim načinom življenja. Za nameček na tiskovnih konferencah in med intervjuji slika položaj v Sovjetski zvezi z najbolj temačnimi barvami. Da pa bi bila mera polna, je v intervjuju za televizijsko mrežo ABC izpodbil izjave Mihaila Gorbačova o nevarnosti državnega udara. »Poltretje leto sem bil v politbiroju, v tistem kotlu, da do potankosti poznam njegove mehanizme. Prav zato izključujem možnost državnega udara.« Za Jelcina je Gorbačov omenil to nevarnost, da bi preplašil in utišil »skrajneže«, ki hočejo pospešiti reforme. Položaj v Sovjetski zvezi j ep o njegovem prepričanju dramatičen, za Gorbačova pa se bliža ura preverjanja. Če ne bo v enem letu ali morda celo v šestih mesecih pokazal kakega napredka, bo moral polagati račune. Jelcin pa se ne boji posega stare partijske garde, ki naj bi strmoglavila Gorbačova.
Po njegovem se mora sedanji partijski in državni voditelj v primeru neuspeha bati predvsem baze. Nedavna stavka rudarjev, naj bi to napovedovala. Bivši moskovski partijski voditelj je obenem kritiziral kompromisarstvo Mihaila Gorbačova in dal razumeti, da bi bil on boljši od Gorbačova. Nič čudnega torej, da je vvashingtonska administracija v precejšnji zagati. Bush skrbno proučuje morebitne posledice, če bi se sestal s tem »bombašem perestrojke«.
• Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6.65% bruto, zapade 1. 3. 1990.
• CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis 13. in 14. septembra
Emisijska cena	Rok
97,75%	5 let
Efektivni letni donos bruto	neto
14,43% 12,58%
Predvčerajšnjim na Bledu in v gradu Podvin
Haider pri Šinigoju
CELOVEC — "Vzdušje je bilo dobro", naslavlja celovški Kleine Zei-tung poročilo z Bleda o srečanju koroškega deželnega glavarja dr. Jorga Haiderja s predsednikom slovenskega izvršnega sveta Dušanom Šinigojem v nedeljo zvečer. Senzacij, nadaljuje poročevalec, ni bilo pričakovati, toda splačalo se je, je po pogovorih izjavil Haider.
Politika sta se srečala na prizorišču svetovnega veslaškega prvenstva, pogovori pa so bili v gradu Podvin. Kot navajajo v koroških krogih, je bil govor predvsem o
varstvu okolja. Gre za ohranitev vodnih izvirov na območju Karavank, kar bo konec septembra na dnevnem redu mešane slovensko-koroške komisije. Koroški deželni glavar je načel tudi vprašanje onesnaževanja ozračja in umiranja gozdov, predvsem problem velenjske termoelektrarne, katere žveplov oksid južni vetrovi odnašajo tudi na avstrijsko Koroško. Politika sta govorila tudi o prometnih tegobah, zlasti zastojih pred ljubeljskim predorom. (J. Š.)
Dvojezična šola v Celovcu
CELOVEC — »Če bi živela na Koroškem, bi svoje otroke prijavila k dvojezičnemu pouku,« je izjavila avstrijska prosvetna ministrica dr. Hilde Hawlickova v pogovoru za celovški Naš tednik. »Prepričana sem, da je posebna dragocenost v tem, da se lahko na Koroškem v okviru manjšinskega šolskega zakona že v rani mladosti naučiš dodatni jezik in spoznaš novo kulturo. Vsem skeptikom pravim, da bo razvoj šel v smeri medkulturnega učenja, kar pomeni, da bo vedno več takih, ki se bodo učili tudi slovenščine. Staršem priporočam, naj otroke prijavijo tudi k slovenskemu pouku.« Pred bližnjim obiskom na Južnem Tirolskem je dr. Hawlickova izjavila: »Primerjam obe manjšini in ugotavljam, da Slovenci na Koroškem in Južni Tirolci v Italiji kot manjšini potrebujejo posebno zaščito, našo posebno podporo in zato, kjer se le da, podpiram obe manjšini z vsemi ustreznimi sredstvi.«
Ministrica Hawlickova bo 2. oktobra v Celovcu uradno odprla dvojezično ljudsko šolo v stavbi Mohorjeve družbe. To bo prva takšna šolska ustanova v koroškem glavnem mestu. (J. Š.)
Jubilejna - 80. priredba bo od 18. do 24. septembra
Jesenski velesejem v Zagrebu je iz leta v leto vabljivejši
Med tiskovno konferenco o mednarodnem jesenskem velesejmu v Zagrebu
(foto Magajna)
Andreotti in Markovič pojdeta tudi v Buje
BUJE — Pripadniki italijanske narodnosti, ki živijo v Istri, pričakujejo, da jih bosta konec tedna, v nedeljo, obiskala predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti in predsednik Zveznega izvršnega sveta Ante Markovič. Ob 25. obletnici sodelovanja med Unijo Italijanov Istre in Reke in tržaško Ljudsko univerzo bodo namreč v nedeljo, 17. septembra, v Bujah podelili 15 nagrad Istria nobilissima. Organizatorji prireditve (Unija Italijanov) predvidevajo, da bodo nagrade podelili najvišji predstavniki jugoslovanske in italijanske vlade - predsednika Ante Markovič in Giulio Andreotti ter zunanja ministra Budimir Lončar in Gianni De Michelis.
Nagrade kultumo-umetniškega natečaja Istria nobilissima podelijo vsako leto pripadnikom italijanske narodnosti, ki so se v minulem letu najbolj izkazali na katerem od področij umetniškega in kulturnega ustvarjanja - tako na področju literature, novinarstva, likovne in glasbene umetnosti in tako naprej.
Škofovski glasili o krizi na Deželi
VIDEM — Glasili videmske in pordenonske škofije La Vita cattoli-ca in II Popolo kritično ocenjujeta krizo, ki pretresa deželni odbor Fur-lanije-Julijske krajine. Medtem ko bi bila zdaj potrebna največja enotnost glede splošnih političnih usmeritev, pa so si strategije strank vse bolj narazen, piše videmski list in dodaja, da se stranke potegujejo za oblast, namesto da bi resno odgovorile na izzive, ki jih ima pred seboj dežela FJK: spričo tega nerazumljivo podaljševanje krize zadobiva bedno sliko in se sprevrača v politični harakiri. Pordenonsko glasilo pa se vprašuje, zakaj vendar ne smejo prevladati objektivni razlogi skupnega blagra... Člankar pripominja, da so ljudje zaradi vsega tega zgubili zaupanje v politiko.
V Vili Manin seminar o učinkih "Černobila*1'
PASSARIANO — V Vili Manin se je začel včeraj mednarodni seminar, na katerem strokovnjaki iz vse Evrope proučujejo rezultate preiskav in poizvedovanj o učinkih černobilske katastrofe z dne 26. aprila 1986 na človeka in okolje. Italijo zastopa ekipa ustanove ENEA DISP, ki je s sodelovanjem deželnega centra za kmetijsko eksperimentiranje v FJK sprožilo v sklopu zadevnega načrta EGS vrsto radioekoloških raziskav. Furlanija-Julijska krajina je dejansko postala nekakšen naraven laboratorij za proučevanje raznovrstnih komponent kopnih, lagunskih in morskih ekosistemov. Namen seminarja ni torej toliko v goli preveritvi posledic, ki jih je imel prenos radionukleidov na naravno in polnaravno okolje, kolikor in zlasti v prizadevanjih za uvedbo konkretnih pobud v obrambo človeka in vsega, kar ga obdaja, pred radioaktivnostjo.
Včeraj je na seminarju spregovoril tudi prof. Mihail Balonov iz Leningrada v zastopstvu ministrstva za zdravstvo oziroma ekologijo. Doslej so izolirali 30-kilometrski pas okoli černobilske jedrske elektrarne, je povedal ugledni gost in dodal, da zunaj tega pasu niso zasledili nobene okužbe več. Seminar se bo nadaljeval danes dopoldne.
Včeraj odredili stečajni postopek za Tomos Koper
KOPER — Stečajni senat Temeljnega sodišča v Kopru je včeraj pod predsedstvom Julijane Fantulin sklenil, da se uvede stečajni postopek za Tovarno motornih vozil Tomos Koper. Za stečajno sodnico so določili Nevenko Djurkovič, stečajni upravitelj pa bo Aldo Gabrijel, podpredsednik poslovodnega odbora LB Splošne banke Koper, do nedavnega tudi podpred-Sednik občinskega izvršnega sveta. Na sklep sodišča je možna pritožba v 0smih dneh. Da se bo kdo pritožil, ^am do danes še ni uspelo izvedeti, čeprav domnevamo (po neuradnih informacijah), da pritožbe ne bo, in zato le mogoče tudi pričakovati, da bo prvi Preizkus terjatev že 15. novembra le-
Tomosov 2600-članski kolektiv je v ežave zabredel že pred dvajsetimi eti' nekajkrat so se v poslovanju po-aovile izgube, svoje so pri "rasti" pod-I ga prispevale napačne poslovne od-„°čitve, večinoma podprte z denarnimi ^mjekcijami" banke ali drugih zainte-6siranih, težave pa so na dan izbruh-
nile letos, ko Tomos s pretiranim zadolževanjem in zmanjšano proizvodnjo ni bil več sposoben plačevati vseh terjatev. Dolg do upnikov je po najnovejših ocenah že dosegel 850 milijard dinarjev (okrog 550 milijard za Splošno banko Koper), dnevne obresti se gibljejo med 7 in 8 milijardami dinarjev, dobavitelji nadpovprečno dvigujejo cene, proizvodnja se že ustavlja, sposobnost Tomosa, da bi s proizvodnjo, ki jo ima, vračal dolgove in dobival denar za sprotno poslovanje, je izključena. Ne glede na ponujeno pomoč banke, ki bo potrebna tudi v stečajnem postopku. Kakšen bo le-ta, kako bo z novim podjetjem Inmot, ki ga je Tomos ustanovil pred kratkim, bo pokazal čas. Najpomembnejše usmeritve pa bodo sprejete v prihodnjih dneh. Ne banka ne občinski izvršni svet ne republiški izvršni svet ob stečaju paradnega konja naše motorne industrije ne bodo mirni. Znano je tudi, da je delavcev v Tomosu preveč.
DUŠAN GRČA
Mladi umetniki gostje pri DRSE
PORDENON — Od danes pa do 19. septembra bo v gosteh pri deželnem inštitutu za evropske študije IRSE skupina mladih tujih umetnikov, ki bi se radi seznanili z novostmi na raznih umetnostnih področjih v Furlaniji-Julijski krajini in Italiji ter v deželah in regijah skupnosti Alpe-Jadran. Gre za 20 do 30 let stare avstrijske, zahodnonemške in jugoslovanske diplomirane slikarje, kiparje in risarje, ki so jih za to priložnost izbrale njihove ambasade v Rimu. Vsakdo ima za sabo že dobre umetniške izkušnje, ki jim bodo posvetili v soboto tudi ustrezno razstavo, prav zato pa si bodo s pordenonskim "laboratorijem idej" nabrali še novih spoznanj in izkustev. Tako se bodo npr. sestali z uveljavljenimi umetniki in kritiki ter poslušali njih strokovna izvajanja, obiskali pa bodo tudi več studiov in muzejev.
V Valsugani ustrelil risa
TRENTO — Na Tridentinskem se je v nedeljo začela lovska sezona. Med 9.000 lovci je začel petelina sprožati tudi Ferruccio Zam-pedri in poskrbel za senzacijo, sicer pa za raztogotenje naravovarstvenikov. Za senzacijo zato, ker je ustrelil risa, ki ga v Italiji niso več videli že od leta 1600; za jezo zaščitnikov živali pa zato, ker ti menijo, da zakon ščiti vsako žival, ki ni na seznamu tistih, na katere se lahko strelja. Lovci namreč trdijo, da ris ni zaščiten, ker ga... ni. Zampedri je ustrelil tudi kozla: pravi namreč, da je risa zamenjal za divjega mačka, v resnici pa se tudi nad tega ne sme s puško. Kako se je nesrečni ris znašel v Valsugani, kjer je tudi končal? Morda je prišel iz Slovenije, morda ga je kdo skrivaj spustil v gozd, da bi se lotil "preštevilne" srnjadi, morda pa se ga je iznebil kakšen zasebni živalski vrt.
Neptun iz mokre slave med suhozemnimi kreaturami
SohPIRAN Bog morij in oceanov Neptun je v Ve vto izročil 163 mladcev vestnim učiteljem njego-(ja 'lobe Srednje pomorske in prometne šole Piran, basi' *po njegovih besedah) iz njih naredili umne sev a ke ze skoraj amortiziranega vsakdana. Šlo je šole v- ?a tradicionalni pomorski krst prvošolčkov iadi: v ze °d leta 1947 vzgaja pomorščake, navtike, elekt str°jnike, ribiče, po novem pa tudi veliko r^onikov. Ta izjemna prireditev je še zmeraj pre-^jbiristično izkoriščena.
Sredn rSt ni več tisto, kar je bil,« nam je povedal prvi po nflifv0lec iz omenjene šole, ki ga ob obisku šole kaj “ključju pobaramo o krstu. Včasih je šlo za vse bješo?^0 oeremonijo, ki pa se je niti omenjeni sred-izvirl!ec ne more spomniti, kajti najboljša leta za to in ve^iTE^ditev so bila pred desetimi, petnajstimi Prave'*' Starejši letniki sprejmejo prvošolce med kone-a Pomorščake šele po krstu, ta se običajno čem pS tunkanjem v morju pred piranskim kopališ-Zabav red tem pa je dogajanje lahko bolj ali manj hovi Su°-' yčasih so se gusarji (starejši letniki) in nji-skaij Znji (prvčki) vozili z barkami po morju, obi-*briste ° skoraj vse portoroške hotele in navdušili s svojim izvirnim nastopom. S sabo so na
primer nosili veliko blagajno in zbirali denar (največkrat za končni izlet). Tako obliko zbiranja denarja so pred leti ukinili, češ da gre za ponižujoče prosjačenje. Hkrati pa so piranski šolniki še zmeraj navijali za samoprispevek, ki pa je tudi prosjačenje, le da v nekoliko lepši, uradni obleki. In še bi lahko opisovali, kako je bilo nekoč.
Tokrat so gusarji s svojimi sužnji ubrali najkrajšo pot od svoje šole, mimo Bernardina, do Pirana. Neptun je po tradiciji takole nagovoril množico: »Dragi moji zeleni podložniki, vsi illustrišimi radovedneži, zbrani, da se poklonite še vedno edinemu pravemu in vsemogočnemu bogu vseh morij, rek in luž na Zemlji in drugih planetih, ki koprnite po moji vsemogočni milosti. Ta naj bi vas otela vsakdanjih skrbi, vsakourne devalvacije našega neuvrščenega dinarja, ki nas prav zdaj pesti in ponižuje. V tem trenutku sem jaz Neptun edini in pravi bog, ki vas lahko osrečuje. Zlasti, če se poslužite odličnih piranskih lokalov, ki vas bodo osrečili z mojo milostjo in vašim denarjem...«
Sledila je zaobljuba, v kateri so zelene suhozem-ne kreature Neptunu nepreklicno obljubile, da bodo v štirih letih dokončale to šolo, da bodo obiskovale
le od višjih letnikov preizkušena dekleta, se čuvale aidsa in mu sploh v vsem služile. Nato skok v morje, tunkanje in... konec zgodbe.
Na Srednji pomorski in prometni šoli je letos v prvih letnikih skoraj polovico učencev elektronikov. Kmetijskega programa nimajo več, tudi ribiškega oddelka zdaj ni, odpirajo pa ga po potrebi ribiških organizacij. Šola je na novo verificirana za pouk elektronikov, zanimanje za ta poklic je veliko, saj so morali 20 učencev (po sprejemnih izpitih) odsloviti.
Neptunov krst pripravijo skoraj v celoti učitelji (in učenci) s te šole sami. Prav lahko jih razumemo, da so že malce naveličani te dodatne obveznosti, za katero mnogi porabijo kar veliko energije in imajo od tega same skrbi ter nobene koristi. Turistično gospodarstvo jim je letos oskrbelo samo ozvočenje (in poskrbelo za godbo na pihala). Zanimivo je, da turizem v tej prireditvi ne vidi priložnosti. Kljub temu si jo ogleda nekaj tisoč ljudi, predvsem domačinov, seveda. Tuji turisti (tudi teh je zdaj v Portorožu več tisoč) pa za Neptunov krst ne zvedo. In tudi, če se po naključju srečajo z Neptunom, ne vedo za kaj pravzaprav gre.
BORIS ŠULIGOJ
TRST — V ponedeljek, 18. septembra, ob 10. uri se bo začel v Zagrebu 80. mednarodni jesenski velesejem, ki ga bo verjetno odprl predsednik zvezne vlade Janez Drnovšek. Na jubilejni prireditvi bo do 24. t.m. sodelovalo okrog 3.300 razstavljalcev, od tega 1.882 tujih (iz 76 držav), ki so jim namenili 280.000 kv. metrov prostora (200.000 pod streho). To je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci v Kongresnem centru tržaškega sejmišča Mirko Cafuta, eden od direktorjev zagrebške sejemske ustanove, ki sta ga poleg drugih spremljala Marko Vukobrat in Branko Lovrič, direktor oz. namestnik glavnega in odgovornega urednika Večernjega lista - sopriredi-telja srečanja s tiskom, ki je bilo tokrat prvič na tujem (predtem v Gradcu in Budimpešti). Navzoča sta bila tudi jugoslovanski konzul v Trstu Marko Ilič in načelnik tržaškega predstavništva Gospodarske zbornice Jugoslavije Alojz Rožman. Gostitelje sta zastopala predsednik tržaške velese-jemske ustanove Gianni Marchio in direktor Giorgio Tamaro.
Mirko Cafuta je navedel mejnike, ki označujejo nastanek in rast zagrebškega velesejma: leto 1909 kot rojstno leto Zagrebačkega Zbora, mednarodnega tržišča vsega tega dela Evrope; leto 1929 kot leto, ko se je ta ustanova skupaj z drugimi 18. sejemskimi ustanovami v Evropi združila v mednarodno Union des Foires Internationales; leto 1949 pa kot leto, ko je bilo treba gospodarstvu (na kolenih zaradi vojnega opustošenja) začeti pomagati tudi z boljšo organizacijo sejmov kot kisikovih brizgalk. Leta 1956 so razstavišče preselili s Savske ceste na drugi breg Save, kjer se je pričelo naglo širiti. Takrat so zgradili prve "paviljone narodov", tudi italijanskega, vse bolj pa je prodiralo spoznanje, da bo vzorčnim velesejmom odklenkalo in da je treba stopiti v korak s časom: od tod cela vrsta zdaj že dobro znanih in utečenih specializiranih prireditev skozi vse leto. Jesenski sejem je sicer še vzorčnega značaja, zato ga bo treba vključiti v sklop specializiranih sejmov, kajti edinole v teh je bodočnost, kot je poudaril direktor Cafuta.
Kako vse bolj važen in vabljiv je že jesenski velesejem, kaže podatek, da je prošenj za udeležbo vselej mnogo več kot pa razpoložljivega razstavnega prostora: na listi tistih, za katere ni bilo prostora, je zdaj najmanj 40 tujih podjetij. Mirko Cafuta je ob tem ugotovil, da italijanski gospodarstveniki preskromno izkoriščajo možnosti, ki jim jih nudi ta sejem. Letos bo na njem 62 razstavljalcev iz Italije (pretežno s področij mehanske, lesne in tekstilne industrije), v bodoče pa bi jih lahko bilo še veliko več, posebno še spričo novih gospodarskih predpisov v Jugoslaviji, ki so sprostili uvoz in omogočili ustanavljanje mešanih podjetij. Ne samo, množijo se tudi domači zasebni obrati, vendar zanje primanjkuje opreme, zato bi bil doprinos iz Italije toliko bolj dragocen.
Predsednik tržaške sejemske ustanove Marchio je v pozdravnem nagovoru podčrtal medsebojne prijateljske vezi in rastoče sodelovanje z zagrebškim velesejmom ter napovedal, da bo čez kakšen teden srečanje med njunimi vodstvi; poleg drugega bodo proučili možnosti za tesnejše sodelovanje na področjih informatike, znanstvenih raziskav in navtičnega turizma.
Ob jesenskem velesejmu bo seveda cela vrsta strokovnih posvetov, posebna pozonost bo veljala skupnostim EGS (njen "dan" bo 21. septembra), EFTA in SEV pa tudi državam v razvoju in Sovjetski zvezi.
DRAGO GAŠPERLIN
V spomin na junaško smrt protifašistov Bidovca,
Marušiča, Miloša in Valenčiča
Z bazovske gmajne poziv k sožitju
• i i	v •	i • e a e	»V*
m dokoncm uveljavitvi manjšine
»Če čas celi rane in blaži ostrine še ne pomeni, da jih tudi izbriše«
Govor Filiberta Benedetiča na proslavi v Bazovici
Bazovska gmajna - simbol slovenstva in vseh, ki so začeli boj proti fašizmu, je bila v nedeljo popoldne ponovno kraj, kjer so se številni meščani in prebivalci okoliških vasi obeh narodnosti in vseh starosti zbrali na tradicionalni proslavi, posvečeni štirim nepozabnim junakom - Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču, ki so prav na tem kraju pred 59 leti omahnili pod streli fašističnih krvnikov. Padli so, ker so ljubili svoj narod in se zavedali, da je fašizem ne samo največji sovražnik našega naroda, temveč da predstavlja veliko nevarnost za ves miroljubni svet.
Tokrat je proslavi, ki jo je organiziral Odbor za proslavo bazoviških žrtev, botrovalo tudi lepo vreme. Toda med udeleženci so bili tudi takšni, ki so zvesti tem prireditvam ne glede na vreme. Med njimi so bili tudi številni mladi. Taborniki in skavti so poskrbeli za častno stražo ob spomeniku, ob katerem je, zatopljen v svoje misli, verjetno v duhu s svojimi nekdanjimi tovariši, soborci in prijatelji, sedel tudi tov. Škerjanec, stalni udeleženec in spremljevalec proslav pred spomenikom, ki so ga fašisti - tako je tudi na njem zapisano - v povojnem času že sedemkrat oskrunili.
In kolikokrat bi ga še, če ne bi bili budno na straži prebivalci Bazovice, ki čuvajo ta spomenik, pomnik težkih časov, ki so se za nas Slovence v teh krajih začeli takoj z nastopom fašizma in ki so terjali toliko naporov, bojev in predvsem veliko človeških žrtev.
Ob spomeniku so se zbrali tudi številni planinci, člani planinskih društev iz Kopra, Sežane, Raven na Koroškem in društva Fužine. Le-ti so se udeležili vsakoletnega pohoda »Bazoviški junaki«, ki ga prireja planinska sekcija športnega združenja Sloga.
Proslavo je v imenu Odbora začela Ingrid Kralj. »Vsako leto se zbiramo na tem kraju, da počastimo spomin bazoviških junakov, da si prikličemo v spomin grozote časa, ki so ga živeli, grozote, ki jih ne smemo in nočemo pozabiti, saj nam ostajajo kot trajen in
trden spomin in opomin za prihodnost,« je med drugim dejala.
Sledilo je polaganje vencev. Devet so jih položile razne ustanove in organizacije, med njimi pokrajinski odbor VZPI-ANPI, SKGZ, Odbor za proslavo bazoviških žrtev, vaščani Bazovice, Slovenska skupnost, Odbor sekcije Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič pri TPPZ, planinsko društvo Fužine, Radio Opčine in planinska sekcija društva Sloga.
Po tem svečanem delu proslave je na gmajni zadonelo petje mešanega zbora Lipa, ki je pod vodstvom Evgena Prinčiča lepo in občuteno začel in tudi končal to pomembno prireditev.
Enominutnemu molku so sledili govori. Začel je dr. Filibert Benedetič, ki je govoril v imenu Odbora za proslavo bazoviških žrtev in katerega govor objavljamo v celoti.
V italijanščini je nato v imenu pokrajinskega odbora VZPI-ANPI govoril Maurizio Pessato, za Slovensko skupnost pa je imel govor član njenega vzhodnokraškega rajonskega sveta Vinko Ozbič.
Kot je lepo povedal Filibert Benedetič, so te vsakoletne proslave pred bazoviškim spomenikom spominske, torej namenjene žrtvam in hvaležnemu spominu, ki ga nanje hranimo in tudi moramo ohraniti. So pa tudi priložnost, da na tem, za nas tako svetem kraju spregovorimo o problemih, ki nas še danes tarejo kot Slovence, ki zadevajo vso demokratično in napredno javnost, vse, ki se v svetu borijo za boljši in pravičnejši jutri.
In prav je, da govori zaobjemajo vso to problematiko, ki jo naši ljudje močno občutijo, predvsem v času, ko je toliko govora tudi o bazoviških fojbah, o spravi, o gledanju na te probleme s stališča tistih, ki so na lastni koži doživljali fašizem, vojno in vsa povojna dogajanja, pa tudi s stališča mladih, neobremenjenih s temi spomini, ki pa morajo vendarle stopati v življenje s svojim pogledom na vse te dogodke.
Tega okvira pta se držala v svojih posegih Filibert Benedetič in Pessato,
ki je med drugim dejal: »Žrtev štirih padlih, ki se jih danes spominjamo nam daje moč, da nadaljujemo po poti, ki smo ji vedno sledili, da ne obupamo in da težimo k ustvarjanju pogojev za svet, kjer bodo prevladovali enakopravnost, solidarnost in spoštovanje do vseh. Štirje junaki so se uprli fašizmu, ker niso mogli dopustiti, da bi bila slovenski in hrvaški narod izničena, da bi bila svoboda pokopana. Njihov vzgled predstavja še danes za nas vse upanje, da je mogoče ustvariti boljši in pravičnejši svet. Truditi se moramo,« je zaključil, »da dosežemo tak svet, v katerem bodo lahko tudi manjšine del obstoječe stvarnosti in torej soustvarjalke kulturnega in vsesplošnega napredka vseh.«
Od tega okvira je odstopal govor Vinka Ozbiča, naravnan predvsem na politična stališča Slovenske skupnosti, manj pa na vsebino proslave, ki je in mora ostajati skupna vsem dobro mislečim demokratom, vsem, ki si želijo, da bi se uresničilo to, za kar so dali tudi štirje junaki svoja življenja: svet brez sovraštva, brez fašizma, brez vsega, kar poštene ljudi ločuje, razdvaja in jih dela med seboj sovražnike. »Štirje junaki se niso borili proti Italiji,« je med drugim dejal Ozbič »borili so se proti fašizmu. In če je država, v kateri imamo čast in ponos, da živimo, že opravila s fašizmom in njegovimi dogmami, naj poskrbi, da bodo ti junaki deležni statusa herojev. Država in njeni državljani morajo vedeti, da so se ti junaki borili tudi za takšno Italijo, kot je zapisano v današnji italijanski ustavi. In to torej ni samo stvar nas Slovencev.«
Še dolgo po končani proslavi so se ljudje zadržali pred spomenikom, komentirali govore in med drugim izrazili željo, da bi bil končno le odobren zakonski osnutek deželnega svetovalca Bojana Brezigarja, ki predvideva deželni finančni prispevek Odboru za počastitev bazoviških žrtev, s katerim bi lahko ta del bazovske gmajne trajno uredili v spominski park. (N. L.)
Na sliki (foto Križmančič) množica udeležencev nedeljske svečanosti.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
razdobje četrt stoletja trajajočega -genocidnega postopanja že na predvečer tistega usodnega julija 1920, ko so ognjeni zublji pordečili tržaško nebo nad gorečim Narodnim domom. Zato spomini, ki opredeljujejo našo zgodovinsko zavest druge svetovne vojne, izhajajo iz razdobja, ne le trajajočega tistih 6 uradnih let, pač pa dejansko celih 25 let. In če se ozremo samo še nekoliko nazaj, naletimo na grobišča s fronte prve svetovne vojne, ki je tu globoko vtisnila svoj krvav pečat. Iz prve svetovne vojne, neprekinjeno, brez možnosti, da bi matere ob svojih spomenikih izpričale veliko žalost za sinovi, možmi, očeti, veliko žalost za uničenimi domovi, smo se Slovenci tu takoj znašli v vihri druge, 25 let za nas trajajoče svetovne vojne.
Po letu petinštirideset nam je bilo prvič dano, da smo lahko začeli proslavljati naše mrtve. Ob gosto posejanih spominskih obeležjih, globoko vraščenih v zgodovinsko zavest boja in žrtev za ohranitev korenin, se od takrat zbiramo na komemoracijah. Leto za leto, danes štiriinštiridesetič. Proslave, odvijajoče se po utrjenih ritualih, bolj kot mrtvim -ti zase ne potrebujejo ne blišča ne bede zunanjega videza - so namenjene živim. Živi so tisti, ki morajo vedeti, ki morajo s prepoznavanjem svetlih izročil preteklosti ovrednotiti sedanjost. Če čas celi rane in blaži ostrine, še ne pomeni, da jih tudi izbriše. Ne le, da ni moč pozabiti, pozabiti tudi ne smemo! Časovna odmaknjenost uravnava nasprotja jim opredeljuje vrednote zgodovinske zavesti na ravni občečloveškega. Obenem omogoča, da z razumskim pristopom ugotovimo, kakšna so prava razmerja med genocidnim postopanjem na eni strani, ter bojem za obrambo človeške biti in svobode na drugi. Zgodovinska zavest zato tudi točno opredeljuje resničnost vzrokov in posledic, skandirajočega nihala časa, ki v človeku oblikuje življenjski nagib in hrepenenje po razvoju in napredku. Od tod izhaja poziv k spravi, poziv k odpravi bremen krvave preteklosti. Toda nobena sprava ni mogoča s potvarjanjem teh razmerij in izničenjem temeljnih izhodišč zgodovinske zavesti občečloveške narave.
Osrednje vprašanje, s katerim se moramo Slovenci brez prestanka soočati, zadeva ohranitev, priznanje in zaščito naše narodnostne biti. Dobro se zavedamo, da rešitev tega vprašanja je mogoča samo z uvedbo konstruktivnega dialoga med večino in manjšino na podlagi skupno opredeljenih vrednot za ohranitev pristnega izraza in avtohtonih korenin. Toda to lahko izvedejo samo neposredno prizadeti, tisti, ki dojemajo in razpoznavajo izraze kulturnih polivalen-tnosti, svojevrstnih vrednot te naše obmejne civilizacije. Toda kdor je neposredno prizadet se ne more izogniti spopadu z manjšinskim sindromom, ki ga povzroča strah pred grozečo nevarnostjo raznarodovalnih postopkov. Prizadevanja Slovencev, da bi jih večina družbeno priznala kot sestavni del skupne uradne stvarnosti, izhajajo iz skrbi za ohranitev vrednot svojih etničnih korenin. Italijanska večina pa smatra, da je to zadržanje Slovencev izraz
Od ponedeljka razdeljevanje drugega dela bencinskih bonov
Dobro pripravljen Naš praznik privabil v Zgonik mnogo ljudi
Od prihodnjega ponedeljka bodo upravičenci lahko dvignili letošnji drugi sveženj bonov za bencin po neobdavčeni ceni. Bone bodo delili vse do 7. oktobra, vendar urniki razdeljevanja še niso znani.
Ker so na Trgovinski zbornici prejeli letos več prošenj, je vsak upravičenec prejel tudi manj bonov. Zaradi tega so marsikomu boni pošli že med počitnicami, tako da že težko čaka nanje. Ker predvidevajo naval na občinske izpostave in na urade Avtomobilskega kluba, kjer bodo delili bone za podjetja (zadnjič so jih delili na Trgovinski zbornici), na Trgovinski zbornici priporočajo, naj upravičenci ne navalijo množično na izpostave že v ponedeljek, pač pa naj imajo nekaj več potrpljenja.
Za dvig bonov je postopek enak kot doslej. Upravičenci naj se predstavijo na izpostavi, na kateri so vložili prošnjo. S seboj morajo imeti izvirno prometno knjižico in osebni dokument. Tudi za pooblastila veljajo stara pravila: pooblaščenec naj se predstavi s pooblastilom upravičenca, napisanim na neuradnem papirju, s svojim osebnim dokumentom in z osebnim dokumentom upravičenca.
informacije SIP uporabnikom
da bo v teh dneh telefonska služba » telegramov«, ki jo upravlja Ministrstvo za pošte in telekomunikacije, malenkostno spremenjena, tako da bo možna avtomatska identifikacija abonenta-pošilja. Izboljšava bo možna tako, da uporabnik pokliče lastno številko, ne da bi prekinil veze. To operacijo bo treba
Obveščamo,
- diktiranje
Ugodni vremenski pogoji, ki so se posebno v nedeljo odločno popravili, so botrovali, da se je na prireditvenem prostoru v Zgoniku zbralo veliko obiskovalcev iz bližnjih krajev in okolice na dobro izpeljanem dvodnevnem Našem prazniku, ki so ga skupaj organizirale zgoniška, devinsko-nabrežinska in zahodnokraška sekcija Slovenske skupnosti. Poleg običajnega gastronomskega izbora je organizator poskrbel tudi za bogato kulturno ponudbo.
Tako je v soboto vzbudil veliko zanimanje nastop mladinske folklorne skupine La Clica iz Doline Aosta, ki je v prvem delu živo predstavila izbor plesov francoske manjšine v čudovitih nošah. V drugem delu pa je plastično prikazala življenje in delo na polju. Za ljubitelje folklornega izročila je bil to prvovrstni kulturni užitek in prava paša za oči. Nedeljski popoldan pa so popestrili gostje iz Ljubljane-Bežigra-da. Zelo prikupen je bil nastop brhkih mažoretk v raznobarvnih kostumih, za glasbeno razvedrilo pa je poskrbel pihalni orkester pod vodstvom kar dveh kapelnikov, in sicer Viktorja Kresnika in Tineta Goleža. Za kroniko naj povemo, da si je na turnirju v briškoli zagotovila pršuta zmagovita dvojica iz devinsko-nabrežinske občine, za plesno zabavo pa sta poskrbela ansambla Happy Day in Lojze Furlan.
Udeležence je v priložnostnem nagovoru pozdravil deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar. Najprej je izrazil zahtevo, naj predsednika italijanske in jugoslovanske vlade An-
dreotti in Markovič na bližnjem srečanju v Bujah posvetita posebno pozornost manjšinski problematiki, saj je sedanja stopnja zaščite naše skupnosti nezadovoljiva. Zaustavil se je tudi pri aktualnem in žgočem vprašanju fojb, ki je v tem zadnjem času po znani pobudi komunistov vzbudila toliko polemik in močno prizadela čustva. Zavzeti se moramo za zgodovinsko razčišče-nje tega pojava, saj s fojbami nima nič skupnega slovenski narod, ki je bil prva žrtev fašističnega genocida, od požiga Narodnega doma dalje, in je na lastni koži okusil grobo nasilje in trpinčenje. Jevnikar je nato ugotovil, da se tudi po izvolitvi novega ministrskega predsednika vprašanje zakonske zaščite Slovencev ni premaknilo z mrtvega tira. Nasprotno smo celo priča krčenju pravic in razlaščanju naše zemlje. Tudi na šolskem področju ni posluha za naše posebne razmere. Na koncu svojega posega je Jevnikar zagovarjal potrebo po samostojnem političnem nastopanju in izrazil željo, da bi na upravnih volitvah, ki bodo spomladi prihodnjega leta v okoliških občinah, uprave ostale v slovenskih rokah. Zavrnil je predlagano reformo deželnega volilnega zakona, saj mora imeti manjšina zajamčeno pravico do lastnega političnega zastopstva. Na deželni ravni pa naj se čimprej obnovi šeststrankarska koalicija in naj se pripravi široki načrt za razvoj Krasa.
(B. S.)
Filibert Benedetič
antiitalijanskih čustev, ki žalijo vrednote njihove narodnosti, pojmovane kot državljanska pripadnost, suverenega izraza večine. Slovenci bi se potemtakem morali odpovedati boju za ohranitev vrednot svojih etničnih korenin, da bi lahko dosegli družbeno priznanje kot slovenska manjšina v italijanski večini. Morali bi torej nehati biti Slovenci, če bi hoteli biti priznani kot Slovenci. To spominja na tisto modrost angleškega industrijskega magnata, ki je za svoje avtomobile razglašal načelo, da so rolls royci lahko vsake barve, samo da so črni. Samo tako si lahko razlagamo paradoks našega stanja, ki povzroča stalno napetost in spopade ter razjeda temelje, na katerih se opirajo vrednote obmejne kulture in civilizacije.
V takih razmerah Slovencem ni bilo nikoli lahko ostati Slovenci. Od uničevalne vihre prve svetovne vojne in genocidnih postopkov nadaljnjega 25 let trajajočega razdobja, do raznih kriznih situacij, ki vse do danes stalno opredeljujejo tukajšnjo stvarnost, smo Slovenci morali vlagati vse svoje moči za ohranitev korenin na lastni zemlji. Postopki nasilnega raznarodovanja in tihe asimi-lizacije pa kar naprej razjedajo že itak globoko načeto jedro narodnostne skupnosti.
Ko teče beseda o miru, o pietetnem pristopu do vseh žrtev vojn, o pravici po človeku vrednem življenju, ko se iz univerzalne zavesti dviga poziv k sodelovanju med narodi, k odpravi krivic, proti rasizmu, ksenofobiji, poziv k sožitju in zaščiti vrednot kulture etničnih korenin, kdo bolj kot mi Slovenci globoko občuti to potrebo, tu, sredi teh gmajn, tega Krasa, teh Brd, te Benečije, Rezije, Kanalske doline? Če je že skrajni čas, in mi smo v to zares prepričani, da se končno razčistijo tragični nesporazumi, ki vseskozi ogrožajo temeljne vrednote tukajšnje tolikanj razvpite obmejne civilizacije, je treba začeti uvajati novo miselnost z odpravo dosedanjega demagoškega prikazovanja resničnosti. Je pa povsem razumljivo, da te težke hipoteke ni mogoče odpraviti brez bolečih žrtev, brez odpovedovanja prizadetih, vseskozi podvrženim črno-belemu prikazovanju resničnosti. To zlasti velja na ravni ideoloških kontrapozicij, ki služijo politiki kot sredstvo za prevlado in alibi za svoja dejanja. Potrebna je torej preobrazba, poštena razprava, argumentirano prepričevanje, postopna priprava novih kvalitet življenja in sožitja z angažiranjem politike v iskrenem dialogu med ljudmi. Tega pa ni moč storiti kar čez noč, ni moč čez noč preiti iz črno-bele tehnike prikazovanja resničnosti v povsem novo vizijo, prikazano v barvni tehniki, ki je sicer gotovo bolj primerna pri opredeljevanju razmerij polokromotične resničnosti. Navsezadnje take geste, če niso podprte s spoznanjem in priznanjem resnice ter rehabilitacijo kulture ob iskreni odgovornosti vse demokratične javnosti in njenega družbeno-političnega predstavništva, lahko izpadejo kot enostranska splošna obsodba preteklosti, stlačene v skupen grob pozabe. Toda neglede na zakonitost vzroka in učinka, dejanja in posledic, zločina in kazni, zakonitost, ki ne opredeljuje samo umetniške naravnanosti človeškega, ustvarjalnega duha, ampak tudi in predvsem potek zgodovine in razvoj človeštva, za prehod v novo razdobje sožitja, miru in sodelovanja med narodi je treba predvsem opredelil1 razmerja med ideologijo in kulturo, med sistemom in življenjem, med državljanstvom in etnosom. Obenem je treba tudi spoštovati nauk zgodovine, ki opredeljuje razmerja med grobovi in med spomeniki. Vsak ima pravico, da žaluje za svojimi mrtvimi. To je tudi dolžan storiti-Da pa žaluje za izničeno preteklostjo na grobu skupne pozabe, tega ni mogoče od njega zahtevati.	..
Prihodnje leto bomo tu proslavljat 60-letnico. Zahvaljujem se Bojana Brezigarju za pobudo na Deželi. no si želimo, da bi ob tisti priliki lan ko zaznali kaj novega v spominskem parku, ki naj bi se na tem mestu zač končno urejati za žive.
FILIBERT BENEDETIČ
Odobrila jo je Občina
Konvencija za upravljanje področja T8
Po odloku predsednika deželnega odbora FJK
Školjke iz Tržaškega zaliva začasno prepovedane na trgu
Od danes na univerzi v priredbi ISTIEE
Cene in tarife prevozov v ES tema jubilejnega 30. posveta
Po skoraj dvomesečnem poletnem premoru se je sinoči ponovno sestal tržaški občinski svet, ki je imel na dnevnem redu dolg seznam pomembnih upravnih sklepov. Med drugim je odobril konvencijo med Občino Trst in Centrom za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, ki obsega vrsto pogojev, navodil in jamstev za upravljanje področja T8 pri Bazovici, na katerem je predvidena gradnja sin-hrotrona.
Za odobritev konvencije so glasovale vse politične sile, le svetovalec zelene alternativne liste Maurizio Bekar se je vzdržal. Predstavnik KPI Nico Costa je zadržanje komunistov utemeljil rekoč, da je pristojni občinski odbornik Eraldo Cecchini pri izoblikovanju osnutka konvencije primerno upošteval tako mnenje opozicijskih sil kot vzhodnokraškega rajonskega sveta, ki se je o osnutku - potem ko so bili vanj vnešeni razni popravki in dopolnila - pozitivno izrekel.
Sinočnja seja na tržaškem županstvu je potekala v nadvse umerjenem tonu, brez posebnih političnih spopadov. Vode je nekoliko razgibal edinole župan Franco Richetti, ko je v svojem uvodnem poročilu med drugim izjavil, da je Trst srečen otok. Ta njegova izjava je sprožila nelaskave ocene in pikre komentarje pri nekaterih političnih predstavnikih, in to ne samo na klopeh opozicije.
Pri tem so prišli pač do izraza precej krhki odnosi, ki ta čas vladajo med strankami upravne večine in celo med strujami posameznih strank. Več o seji bomo poročali v jutrišnji številki.
Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti je izdal odlok, s katerim začasno prepoveduje nabiranje, prodajo in predelavo klapavic (pedočev), ki jih gojijo ob obali Furlanije-Julijske krajine. Odlok je preventivne narave in bo veljal, dokler ne bodo biološki pregledi pokazali, ali so tržaške klapavice nevarne za zdravje ali ne.
Biasutti je izdal odlok na pobudo deželnega odbornika za zdravstvo Marina Brancatija, ki je hkrati naročil pristojnim znanstvenim laboratorijem, naj podrobno analizirajo klapavice in brez dvomov ugotovijo, ali so za zdravje nevarne ali ne. Klapavice "obtožujejo", da so škodljive zaradi strupene snovi, ki naj bi jo povzročile alge. To obtožbo sta izrekla laboratorija KZE iz Apulije, točneje iz Foggie. Na prisotnost toksičnih snovi v tržaških klapavicah pa sta opozorila tudi laboratorija iz Umbrije in Mark.
Potem ko so prišle prve zaskrbljujoče vesti iz Apulije, so začeli v tržaških laboratorijih intenzivno in stalno pregledovati školjke, vendar dokončnega odgovora še ni, kar je po svoje tudi razumljivo.
Toksična snov, ki so jo zasledili v tržaških klapavicah, naj bi bila iz alg, ki so povzročile "cvetenje morja". Klapavice filtrirajo velike količine vode in se tako hranijo, žal tudi z bakterijami in strupenimi snovmi. Pretirano razmnožene alge naj bi "nahranile" naše domače školjke. Problem pa vsekakor ni enostaven, saj je še vedno odprto vprašanje, do kolikšne mere so alge, ki so cvetele, resnično strupene.
Preteklega julija, ko je sluzasta snov prekrila italijanske plaže na jadranski obali, se je vnela velika polemika o
tem, če so alge strupene ali ne. Za višji zdravstveni svet je bilo Jadransko morje »umazano, a ne nevarno«. Prav 15. julija, so lahko bralci brali naslednjo novico: »Za višji zdravstveni svet je Jadransko morje le "umazano, a ni nevarno". Mikrobiološke in toksikološke analize sluzaste prevleke, ki nastaja pri cvetenju morja, so po mnenju izvedencev dokazale, da ni nevarnosti za zdravje. Ker pa je morje umazano, odsvetujejo kopanje ljudem, ki imajo rane ali kožne bolezni. Prav tako naj se morja izogibajo nosečnice, otroci in starejši. Predsednik višjega zdravstvenega sveta A. Beretta Anguisola je ponovil trditve, da je cvetenje povsem normalno in da mu baje ni botrovalo onesnaženje. Po njegovem je bila vsega kriva mila zima, saj se je tako cvetenje pojavilo na Jadranu tudi v tem in v prejšnjem stoletju.«
Citat dovolj zgovorno dokazuje kontroverznost zadeve. Alge naj ne bi imele strupenih snovi, vendar bi bilo to treba jemati pogojno in od tod odsvetovanje kopanja za otroke in starejše. Zadeva s tržaškimi školjkami na svoj način potrjuje tezo o toksičnosti alg, čeprav je tudi tokrat vprašanje odprto. V tropskih morjih poznamo strupene alge, v naših morjih do sedaj tega problema niso zabeležili, sedaj pa se zdi, da so zadeve drugačne... Zagonetko bodo rešile podrobne znanstvene analize, v ljudeh pa bo po vsej verjetnosti ostalo nezaupanje do tržaških klapavic. To lahko povzroči padec donosne dejavnosti, čeprav problemi niso izključno tržaški; dvomimo namreč, da so školjke filtrirale strupene snovi samo v našem zalivu...
»Prevozne cene in tarife v perspektivi Evropskega enotnega tržišča« je naslov letošnjega jubilejnega simpozija o prevozih, ki ga že tridesetič prireja Inštitut za preučevanje prevozov v evropski gospodarski integraciji ISTIEE Univerze v Trstu pod pokroviteljstvom Dežele FJK. ISTIEE so ustanovili leta 1959, to je eno leto potem ko so članice Evropske skupnosti uredile svoje medsebojne odnose po sistemu, ki velja še danes. Odtlej so v Trstu, ki naj bi bil po mnenju ustanovitelja inštituta rektorja Origoneja po svoji geografski legi in svojem trgovskem poslanstvu najprimernejši kraj za preučevanje prevozov v sklopu Skupnosti, priredili že 30 posvetov in vsakič osvetlili različna vprašanja različnih sistemov za povezavo, trgovanje in izmenjave. S temi problematikami so se vsakič spoprijeli ugledni italijanski (med njimi je bil tudi bivši predsednik Italijanskih državnih železnic Lodovico Ligato, ki so ga nedavno ubili) in tuji strokovnjaki iz držav članic ES ali iz držav, ki imajo gospodarske stike z ES, tako da so na tržaških simpozijih predavali tudi številni jugoslovanski strokovnjaki.
Na simpoziju, ki se bo začel danes in bo trajal vse do 21. septembra, bodo letos obravnavali še eno specifično problematiko politike prevozov v Evropi. Medtem ko so bila lani na vrsti vprašanja (od gospodarskih do ekoloških), ki jih postavlja prevažanje blaga s tovornjaki, bo letos govor o vprašanjih, ki jih bo s sprostitvijo tržišča sprožila tudi sprostitev cen. Na simpoziju bodo ugotavljali, kako bo to vplivalo na posamezna prevozna podjetja, na prevažanje po želez-
Po tekmovanju žensk in otrok so končno razglasili zmagovalce v sajenju solate
Čeprav ni bilo "kot naročeno", je sobotno vreme vseeno omogočilo nemoten potek tekmovanj v sajenju solate, ki so jih člani prosvetnega društva Kolonkovec prejšnji teden morali prav zaradi slabega vremena preložiti. Temperatura je bila v soboto sicer nekoliko prenizka, prav tako ni bilo sonca, ki- bi bodrilo tekmovalce, vendar so se ženske in otroci vseeno pogumno spravili na delo in se pomerili v tem tradicionalnem tekmovanju, ki ga je društvo priredilo letos že desetič (moški so namreč tekmovali že preteklo soboto).
V	tokratnem tekmovanju v sajenju solate se je pomerilo šest žensk in štirje otroci (moških je bilo prejšnjo soboto kar dvanajst). Za najboljše so se v mladinski kategoriji izkazali 10-letni Robert Debeliš, Albert Zornada in Rebeka Grilc. Med ženskami je bila najuspešnejša Vera Stopper, takoj za njo pa sta najboljši čas dosegli Sandra Stopper in Milica Čok.
V	nedeljo so organizatorji končno °bjavili tudi imena zmagovalcev tekmovanja za moške. Prvo mesto si je Priboril Kristjan Debeliš, drugo Pavel Pobeliš, tretje pa Radoslav Jankovič, t° je jugoslovanski državljan z romunske meje, ki je začasno v Trstu in ki je Presenetil s svojo izredno spretnostjo.
V	nedeljo, ko je bilo vreme neprimerno boljše in je na vaški praznik Privabilo lepo število obiskovalcev, pa te občinstvo imelo nalogo, da ocenjuje Prelepe glave solat, ki so jih vrtnarji pbrali med svojimi naj lepšimi in najboljšimi izdelki. Solate je na sedežu ~puštva razstavilo enajst pridelovalci s svojimi po vrtninami pa so se
rmjboljše izkazali Pepi Stopper, ki je ??v°jil prvo mesto, Lucia Čok in Slava provatin. Kot rečeno, je zlasti nedelj-•to vreme privabilo številne obisko-^ Ce, ki so si privoščili dobre jedi na L*ru in zaplesali ob zvokih ansambla
Nevarnost stekline skoraj povsod mimo
V tržaški, zgoniški, devinsko-nabrežinski in repentabrski obči-m so v teh dneh nehali veljati iz-edni ukrepi, ki jih je Tržaška rajevna zdravstvena enota uved-® za omejitev širjenje stekline. V etl občinah namreč že nekaj me-viCev niso našli steklih živali, bub tem pa je pse (ki morajo ckakor biti cepljeni proti steklimi t,re*:>a še vedno peljati na vrvi-bo v Vm nadeti nagobčnik. Kdor £a, Rršil ta predpis, bo moral plaši 1 dokaj slano denarno kazen, in kar 833 tisoč lir.
g0l.krepi pa niso nehali veljati v m *n majski občini, ker še QdlPfetekl° dovolj časa, odkar so tU(j.rdi zadnjo lisico. Psi morajo 1 tu imeti nagobčnik in vrvico.
Občinstvo sl Je z zanimanjem ogledovalo In ocenjevalo prelepe glave različnih vrst solat, ki so jih vrtnarji s Kolonkovca v okviru Praznika solate razstavili na sedežu tamkajšnjega prosvetnega društva	(Foto Križmančič)
Šagre pri Banih tokrat vreme ni motilo
Šagra pod kostanji, kakor je Kultur-no-gospodarska zadruga Ban od Banov poimenovala svoj praznik, je imela v drugo več sreče kot prvič. Preteklo soboto in nedeljo ji namreč vreme ni nagajalo tako kot prvič, njeni člani pa so si tudi tokrat zavihali rokave in poprijeli za delo v kioskih in pri drugih opravilih in tako prispevali, da je šagra čim bolje potekala.
Jedil in pijače v kioskih na vaškem trgu ni manjkalo. Pa tudi gostov ne, saj je bilo prijetno sedeti v senci ali pa na soncu in nato še v večernih urah pri kozarcu vina in se zavrteti ob zvokih ansambla Zvezde.
Šagra pod kostanji je pri Banih postala vsakoletna tradicija, ki jo vaščani težko čakajo in se potrudijo, da jo vsakokrat čim boljše izpeljejo. Želeti bi bilo, da bi jim uspelo tudi v jesenskih in v dolgih zimskih mesecih pripraviti še kakšno kulturno ali drugo prireditev, ki bi pričala o zgodovini in življenju te vasi in o prizadevanjih vseh tistih, ki si želijo, da bi se tudi Bani vključili - tako kot je bilo nekoč - v dejavnosti, v katerih smo Slovenci najbolj angažirani.
Nenavadna nevihta ob koncu poletja
Sinoči je v Trstu divjala prava poletna nevihta. Že podnevi je bilo nebo delno oblačno, a nič (niti vremenske napovedi) ni dalo slutiti, kar se je potem zgodilo. Zlasti med 20. in 21. uro so nebo parale nenavadno številne strele, ki jih je spremljalo močno grmenje, iz oblakov pa so se usule debele in mrzle kaplje.
Obilni dež je ponekod povzročil tudi manjše poplave in druge težave. Zlasti v mestnem središču je voda s težavo odtekala v cestne požiralnike, tako da so nastale manjše in večje luže, ki so ovirale avtomobilski promet. Vse to je vsaj delno treba pripisati tudi dejstvu, da so kanalizacijske cevi ponekod zamašene oziroma umazane, tako da po njih voda teče le s težavo. Gasilci so nam povedali, da je v Ul. Locchi voda celo vrgla v zrak pokrov kanalizacijskega jaška. V drugem primeru pa se je pod pritiskom močnega dežja podrlo usahlo drevo.
■ Dvaindvajset upokojencev iz re-
pentabrske občine se v teh dneh mudi na tradicionalnem letovanju v Bibionu. Po uspelem organiziranem oddihu manjše skupine upokojencev v Dolomitih, jim je repentabrska občinska uprava sedaj omogočila še 12-dnevno počitnikovanje v tem znanem obmorskem letoviščarskem kraju. (B. S.)
V okviru Zavoda združenega sveta je začela delovati glasbena šola
S selekcijo bodočih gojencev je v Devinu začela konkretno delovati Višja mednarodna šola komorne glasbe, ki jo bo v okviru Jadranskega zavoda združenega sveta vodila skupina Trio di Trieste. Pred pianistom Dariom De Roso, violinistom Renatom Zanettovichem in violončelistom Amedeom Baldovinom se je v dveh dneh avdicij zvrstilo veliko mladih inštrumentistov iz vse Italije, pa tudi iz Avstrije. Prošenj za obiskovanje šole, ki bo trajala od konca septembra do maja, je bilo kar dvakrat več od predvidenih mest. Teh je 24, trije mojstri pa bodo sledili skupinam z osmimi gojenci. Pobuda devinskega zavoda je torej že na samem začetku zabeležila velik uspeh, kar pa ni čudno, saj so člani Tria di Trieste mednarodno uveljavljeni mojstri.
Upravni odbor medtem pričakuje, da ministrstvo za turizem in prireditve ter znano javno podjetje (ki bo imelo vlogo ekonomskega sponsorja) imenujeta svoja predstavnika. Finančna sredstva bo šola črpala iz dotacij ministrstva in Dežele, zasebnih prispevkov in seveda - šolnin. Odbor se je vsekakor že dvakrat sestal ob prisotnosti predsednika Jadranskega zavoda združenega sveta Belcija, rektorja Sutcliffa, ravnateljice deželnega odborništva za vzgojo Illiorijeve, predstavnika Deželne ustanove za pospeševanje turizma Botterija in župana devinsko-na-brežinske občine Brezigarja.
Drevi tretji koncert glasbenega septembra
Drevi ob 20.30 bo v evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili tretji koncert iz niza Evropski glasbeni september, ki ga prireja Združenje julijskih glasbenikov. Nastopila bosta francoski klarinetist Michel Lethiec in tržaška pianistka Valentina Agostini. Glasbenika nista nikoli nastopila skupaj, namen prirediteljev pa je prav ta, da spodbuja oblikovanje novih komornih zasedb. Lethiec in Agostinijeva bosta izvajala dela Schuhmanna, Brahmsa, Berga, Debussyja in Poulenca.
Okrogla miza o sinhrotronu
V okviru salona izdelkov in opreme za ostarele »50 e piči« bo jutri s pričetkom ob 11. uri v kongresnem centru Tržaškega velesejma okrogla miza o značilnostih tržaškega sinhrotrona in o možnostih njegovega uporabljanja zlasti na industrijskem področju. Razpravo bo vodil predsednik deželnega odbora Biasutti, pri njej pa bodo sodelovali podtajnik pri ministrstvu za raziskovanje Saporito ter predstavniki družbe Sincrotrone Trieste Gerini, Puglisi in Rosei. Zaključno besedo bo imel član vodstva IRI Trauner.
niči, po cesti in po morju ter na in-termodalne prevoze. Od jutri do petka (danes so na sporedu samo otvoritvene slovesnosti) bodo govorili o prevozu po morju, rekah in z letali, od prihodnjega ponedeljka naprej pa o prevozu po cesti, po železnici in o intermodalnih prevozih. Posamezne aspekte bo osvetlilo okrog 40 italijanskih in tujih strokovnjakov, desetdnevnega simpozija pa se bo udeleževalo tudi veliko občinstva.
Otvoritvena slovesnost, na kateri pričakujejo tudi ministra za prevoze Berninija, bo danes ob 9.30 v veliki dvorani univerze, vsa ostala predavanja pa bodo ob 9. uri v konferenčni dvorani fakultete za ekonomske vede.
_L. Zapustila nas je naša draga
' Ljuba Žerjal por. Tadeo
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice k Sv. Ani.
Žalujoči: mož Etto, hčerka Mirella z možem Lucianom, vnuka Igor in Paola, brata z družinama ter ostali sorodniki.
Trst, 12. septembra 1989
t
Sporočamo, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, ded in praded
Mario Gropajc
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalujoči: žena Karlina, hči Miranda in sin Marjan z družinama ter ostalo sorodstvo.
Žalovanju se pridružujejo družina Miot in družine Prašel.
Dolina, VVollongong, Lonjer, 12. septembra 1989
t
Dne 10. t. m. nas je zapustila naša draga
Erminia Glavina por. Lozar
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in nato na pokopališče v Križu.
Žalujoči mož Zdravko, sestre, brat in ostali sorodniki
Prisrčno se zahvaljujemo zdravnici Rosanni Rustii in zdravniku Stefanu Ferfoglii.
Trst, 12. septembra 1989
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Dne 10. t. m. nas je za vedno zapustil naš ljubljeni
Mario Malalan
(BLNKOV)
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 14. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: hči Lidija z možem Karlom, sin Oskar z ženo Mariogioio, vnuka Danjel in Marko, sestri Angela in Pavla, brata Karlo in Stano ter drugo sorodstvo.
Opčine, Bazovica, 12. septembra 1989
Razgibano poletje SZSO
Skavti z novimi izkušnjami s taborov in iz drugih akcij
Letošnje poletje je bilo za SZSO kar razgibano. Za svoje člane srednje veje izvidnikov in vodnic je pripravila in izpeljala dva tabora: prvega v Logu pod Mangartom od 19. julija do 2. avgusta, drugega pa v Jurjeviči pri Novi Štifti od 17. julija do 31. julija. Na obeh je taborilo 33 oziroma 45 izvidnikov in vodnic.
Oba tabora sta se začela s tridnevnim postavljanjem tabornih zgradb. Nadaljnji program pa je bil različen: tabor A, katerega so se udeležile L, 3. in 4. četa, je sledil bolj tradicionalni liniji: krajši izlet, orientacijska igra za spoznavanje okolja, dan izražanja na temo "govorica telesa", športni dan, celodnevna vodna igra, dan zbranosti in spomina, celodnevni izlet do koče pod Mangartom do vrha, dan obiskov in srečanja s taborniki in mladinsko skupino iz Loga.
Vodstvo tabora B, na katerem sta taborili 2. in 5. četa, pa se je odločilo za pustolovski program: dvodnevna igra za raziskovanje okolja s prenočevanjem zunaj tabora, dan izražanja z uprizoritvijo moderne Sneguljčice, dan obiskov, športni dan oziroma igre brez meja, dvodnevni izlet v okolico tabora s prenočitvijo na seniku, dan zbranosti z debatami o vrednotah in hiki oziroma dvodnevni izleti za starejše in bivakiranje za mlajše.
Seveda je bil tudi program zadnjih dveh podoben: jutranji nedeljski maši
---------tržno obvestilo......
KREM01/3
Sedem milijonov Italijanov
Vojska
plešcev
Novo upanje iz Švice
BASEL — V Italiji je več kot sedem milijonov plešastih oseb.
Ta prava pravcata vojska na glavi nima las, pač pa ima v njej eno samo fiksno idejo: kaj storiti, da bi znova pridobili lase.
No, in prav pred dvema letoma je za odpravljanje učinkov androgenetske alopecije (plešavosti) prišlo na tržišče sredstvo za razširjanje žil, ki so ga v preteklosti uporabljali pri terapijah proti povišanemu krvnemu pritisku in ki je po naključju pokazalo izredno sposobnost spodbujanja rasti las. To je seveda porodilo upanje vojske plešcev.
Vendar ta proizvod skriva tudi tveganje stranskih učinkov, ki lahko škodijo zdravju njegovih uporabnikov: spremembe v krvnem pritisku, pri srčnem utripu in motnje v delovanju jeter. Tveganja, na katera so opozorili tako v Združenih državah Amerike kot v Evropi.
V švicarskem tisku pa se je prav pred kakšnim dnevom pojavila novica o koreniti evoluciji raziskovanja v teku. V Baslu, kjer je sedež najbolj pomembnih kemijskih velikanov, so laboratoriji družbe Labo, ki dela za neko znano multinacionalno družbo, izdelali nov kozmetični proizvod proti izpadanju las. Leta vsebuje 0,11-odstotno razsto-pino nekega novega, drugačnega in zelo učinkovitega sredstva za razširjanje žil (za zunanjo uporabo), in sicer benzil nikoti-nata. Njegova lokalna uporaba povzroča začasno pordelost lasišča, ki pa izgine po kakih 30 minutah.
To novo sredstvo za širjenje žil, namenjeno kozmetični uporabi, ne povzroča nobenega stranskega učinka in ne ogroža zdravja tistih plešcev, ki si želijo nove "grive".
Nekatere lekarne so že založene z njim.
je sledilo podiranje šotorov in zgradb, poslednji dan pa se je tabor po zadnjem pospravljanju končal z zborom in pesmijo slovesa.
Skupna točka vseh taborov pa je bila spominska maša za četovodjo Marjana Cianija, ki je pred desetimi leti tragično preminil v avtomobilski nesreči pod Mangartom in za vse ostale preminule skavte.
Seveda tako suhoparno naštevanje programa ne more prikazati življenja na našem vsakoletnem taborjenju pod šotori. Vseeno pa bi želeli pripomniti, da igra veliko vlogo v doraščanju vsakega posameznika. Tabor je namreč višek skavtskega delovanja, ko vsak izvede v praksi vse tisto, kar se je naučil v teku leta, ko zaživi v skupini s svojimi vrstniki in se nauči spoštovanja do bližnjega, Boga in domovine. Skratka, tabor je zbiranje novih izkušenj, katere naj bi vsak posameznik prenesel tudi v svoj domači krog in v vsakodnevno življenje.
Poletno delovanje je bilo še bolj pestro zaradi udeležbe na več akcijah. Tako so se skavti iz Trsta, Gorice in Ljubljane udeležili Alijamboreeja '89 v Barcisu v Valcellini; tržaški skavti smo meseca avgusta sodelovali pri protestnem taboru v Bazovici proti sinhrot-ronu in tako navezali stike s skavti raznih narodnosti, ki so sem prišli v okviru Eurofolka '89; kot zadnje pa smo priskočili na pomoč Skladu Mitja Čuk pri izpeljavi poletnega središča na Opčinah. Openski in proseški skavti so se vrstili in se vsak dan ukvarjali v glavnem s prizadetimi otroki.
Sedaj smo na pragu novega delovnega leta; začeli smo z Marijanskim shodom na Opčinah in s predvajanjem diapozitivov ter filmov s poletnih taborov. Z začetkom pouka na šolah pa bomo morali tudi mi z novim zagonom vkorakati v naslednje delovno skavtsko leto.
SLADKOSNEDNA PANDA
koncerti
Štlvanska cerkev
V petek, 15., in 22. t. m. bodo v stari štivanski cerkvi na sporedu glasbena srečanja TIMAVSKE NOTE, ki jih organizira glasbena šola Punto Musicale iz Sesljana pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina.
Evropski glasbeni september
Danes, 12. t. m., ob 20.30 bo v evangeličansko luteranski cerkvi - Trg Panfili -tretji koncert s klarinetistom Michelom Lethiecom in pianistko Valentino Agos-tini. Na sporedu Schumann, Brahms, De-bussy in Poulenc.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Homer & Eddie, r. Andrei Konchalowski, i. VVhoopi Goldberg, James Belushi.
EKCELSIOR - 17.15, 22.15 Poliziotto a guattro zampe, kom., i. J. Belushi.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 21.45 Due, r. Claude Zini, i. Gčrard Depar-dieu, Maruschka Detmers.
LJUDSKI VRT - 21.00 Tale padre, tale figlio, i. D. Moore.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 In una not-te di chiaro di luna, r. Lina VVertmul-ler, i. Rutger Hauer, Nastassia Kinski.
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 976 chia-mata per il diavolo, D
NAZIONALE III - 16.20, 22.10 Valerie, la calda bestia, pom., □ □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Bruciante segreto, i. Klaus Maria Brandauer, Faye Dunaway.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Scuola di polizia 6, kom.
MIGNON - 17.00, 22.15 La časa 4, srh., □
EDEN - 15.30, 22.00 II piacere della de-pravazione, porn., □ □
VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi popravil.
CAPITOL - 17.30, 22.00 Nevv York storl-
LUMIERE FICE - 18.00, 22.15 Let’s get lost.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Con le bionde 6 super proibito, pom.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
včeraj-danes
Danes, TOREK, 12. septembra 1989
VECEDRAG
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.23 - Dolžina dneva 12.43 - Luna vzide ob 17.57 in zatone ob 2.25.
Jutri, SREDA, 13. septembra 1989
ZREMIL
PLIMOVANJE DANES: ob 2.32 najnižje -47 cm, ob 9.14 najvišje 38 cm, ob 15.02 naj nižje -20 cm, ob 20.37 najvišje 34 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
19,5	stopinje, zračni tlak 1017,4 mb raste, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Pulsator, Chiara Gregorin, Martin Scotto di Perro-tolo, Alessio Giorgi, Cindy Salvemini, Francesca Messi.
UMRLI SO: 76-letna Francesca Micoz por. Bandelli, 68-letni Oscar Rossetti, 83-letni Giovanni Viezzoli, 84-letni Lionello Trevisan, 79-letni Ettore Colomban, 90-letni Isidoro Levi, 64-letni Ivo Ciarlini, 62-letni Carlo Capecchi, 51-letna Adriana Lippi, 77-letni Giuseppe Sbrizzi, 78-letna Lucia Gioseffi, 83-letni Giovanni Delfar, 89-letna Gemma Galvagno, 80-letni Carlo Banelli, 80-letni Giusto Namer, 84-letni Mario Malalan, 84-letna Rosa Kastelic vd. Grisonich, 78-letna Antonia Signorino vd. Dald, 81-letni Bruno Paoli, 82-letni Mario Krečič.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11., do sobote,
16. septembra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1989/90 - Tržaški Teatra Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti.
razstave
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, je odprta razstava olj in keramike LUIGIJA TAMBURINI-JA. Urnik: od 10. do 13. ure, razen nedelj in praznikov.
V	razstavni dvorani letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja salzburški umetnik Gunther Schatzdorfer. Urnik razstave: ob delavnikih od 9. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
V	Občinski galeriji je do 16. t. m. odprta razstava slikarke SILVE FONDE.
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 16. t. m., ob 18. uri odprli razstavo petih dunajskih grafikov. Razstava bo odprta do 28. t. m.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1989/90 v Trstu sledeče tečaje:
1.	za uradnike s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur)
2.	za dodeljene v podjetjih import-export - 2. letnik (1200 ur)
3.	za dodeljene v podjetjih import-export - 2. letnik (1200 ur)
4.	za obdelovalce kamna - 1. letnik (1200)
5.	za marketing in managament (80 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
6.	za bančno tehniko (30 ur)
7.	za operaterje v zunanji trgovini (40 ur)
8.	nemščine za poslovno uporabo (120 ur)
9.	za programerje elektronskih računalnikov (175 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
10.	personal computing (160 ur)
11.	za animatorje na družbeno-vzgojnem področju (80 ur)
12.	za naravoslovne vodiče (300 ur) - pogoj za vpis višja srednja šola
13.	za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov (društev) (30 ur)
14.	za biodinamiko (30 ur)
15.	za splošno živinorejo (30 ur)
16.	čebelarstva (60 ur)
17.	enologije (30 ur)
18.	za splošno kmetijstvo (150 ur).
Vpisovanja in podrobnejše informacije do 22. septembra na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 362941.
izleti
razne prireditve
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja v sredo, 20. septembra, izlet »piknik« v Črni vrh nad Idrijo. Med potjo bomo obiskali samostan Kostanjevica pri Gorici. Vpisovanje danes, 12. t. m., od 9. do 10. ure na našem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8. Vabljeni.
Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca organizira v nedeljo, 17. t. m., avtobusni izlet v Loško dolino na proslavo 45. obletnice partizanskega letališča v Nadlesku. Kulturni program bo obogaten z letalskim mitingom. Vpisovanje v partizanskem klubu. Za informacije telefonirajte na št. 228378.
SPDT prireja v nedeljo, 24. t. m., avtobusni izlet v Val Pesarino in do koče De Gasperi. Vpisovanje na ZSŠDI, tel. 767303. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače. Informacije nudi Franc Armani (tel. 415318).
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine Danes, 12. septembra 1989, bo ob
20.30	srečanje s senatorjem Stojanom Spetičem in z zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem na temo FOJBE MED ZGODOVINO, MITOM IN POLITIKO. Vabljeni.
šolske vesti
razna obvestila
TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bo danes, 12. t. m., ob 20.30 glavna odborova seja.
Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska prosveta v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu prirejata GLEDALIŠKI SEMINAR NA TEMO »NEVTRALNA MASKA«, ki bo potekal v Kulturnem domu v Trstu od 18. do 23. septembra 1989 od 18. do 21. ure.
Seminar bosta vodila Sandra Mladenovič in Brane Završan, predavatelja na Mednarodni šoli za gledališče, gib in mim Jacgues Lecog v Parizu.
Za informacije in prijave se lahko interesenti zglasijo na ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303, oziroma na Slovenski prosveti, Ul. Donizetti 3, tel. 768189, vsak dan, razen sobote, od 8. do 13. ure in 16. do 18. ure.
Za seminar je predvidena vpisnina. Vpisovanja bodo potekala še jutri, 13. t. m.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vse tiste, ki jih veseli petje in ki sta jim pri srcu nadaljnji obstoj ter delovanje društva (v zvezi z bližnjo 90-letnico društva), da se udeležijo SESTANKA O OBNOVITVI PEVSKEGA ZBORA, ki bo danes, 12. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu.
MPZ Fran Venturini od Domja obvešča, da bo prva pevska vaja v četrtek, 14. t. m., ob 20. uri.
Glasbena matica obvešča, da bodo popravni izpiti iz teorije in solfeggia jutri, 13. t. m., ob 14.30 na šoli Glasbene matice v Trstu.
Zgoniška občinska uprava obvešča, da bodo zaradi nujnih popravil v občinskem otroškem vrtcu v Gabrovcu otroci obiskali danes, 12., in jutri, 13. t. m., vrtec v Zgoniku. Obenem sporočamo, da bo 14. m 15. t. m., pouk v vrtcih odpadel zaradi strokovnega seminarja za vzgojiteljice. V obeh vrtcih se bodo kosila in reden pouk potem pričela v ponedeljek, 18. t. m.
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel sporoča, da nadaljuje z vpisovanjem za šolsko leto 1989/90. Ravnateljstvo daje informacije tudi po tel. 573141 - 573142 vsak dan, razen ob sobotah, od 8.30 do 13. ure.
mali oglasi
menjalnica				11. 9.1989	
TUJE VALUTE		BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1429,150	1415.—	Japonski jen 		9,679	9,40
Nemška marka .		 716,600	714.—	Švicarski frank		829,590	827,—
Francoski frank		 212,720	210.—	Avstrijski šiling		101,798	101,20
Holandski florint ... 635,950		632,—	Norveška krona		197,180	194 —
Belgijski frank		 34,261	34.—	Švedska krona		213,040	210,—
Funt šterling ..		 2201,750	2180.—	Portugalski eskudo .	8,584	8,—
Irski šterling ..		1912,300	1900,—	Španska pese ta 		11,498	11,20
Danska krona .		 184,540	182,—	Avstralski dolar		1089,900	1040,—
Grška drahma.		 8,313	8,—	Jugoslov. dinar 		—	0,032
Kanadski dolar		 1203,800	1170,—	ECU	'		1488,350	— ■
					
NUJNO rabim knjige za 1. letnik Trgovskega zavoda Ž. Zois. Tel. 213282.
SLAŠČIČARNA na Krasu išče prodajalko s prakso in pomočnico prodajalke. Tel. 213055.
MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. TeL 003867-87121.
23-LETNO dekle išče katerokoli zaposlitev, tudi poldnevno. Tel. 229402.
PRODAM knjige za učiteljišče. Tel. 309446.
PRODAM tri vrstno (H-E-A) diatonično harmoniko Zupan in štiri vrstno (C-F-B-ES) diatonično harmoniko Zupan z registri. Tel. 200377.
17-LETNA študentka nudi pomoč v varstvu otrok v popoldanskem času, do 21. t. m. tudi zjutraj. Tel. 228658.
PRODAM tri 600-litrske kostanjeve sode po ugodni ceni. Tel. 229407 ob urah kosila.
PRODAM hišo na Škofijah pri Kopru. Tel. (040)572655 od 19. do 22. ure.
PRODAM hrastova drva po ugodni ceni. Tel. 281920 ob uri obedov.
PRODAM 32.000-litrski naftni rezervoar v dobrem stanju. Tel. 211173 ob uri obedov.
PRODAM vespo 125 letnik 1964 brez evidenčne tablice, z rezervnim kolesom v dobrem stanju za 1.000.000 NDin. Tel. 040-229246.
SERVISNO podjetje išče sodelavca/ko z večletno delovno prakso, za odgovorno delo z občinstvom. Zanimivi delovni pogoji. Potrebna višja srednja šola ali fakulteta. Prošnje, opremljene s curriculum vitae, poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro »PUBLIC RELATIONS«.
22-LETNA diplomiranka z ruskim materinim jezikom išče zaposlitev kot prevajalka - tajnica prevajalka. Vešča za delo s kompjuterjem. Tel. 0431-99520.
HIŠNA pomočnica išče službo pri resni družini. Tel. 572149.
PRODAM hišo s 1600 kv. m zemljišča v Briščikih. Tel. 228390.	. , .
ODKUPIM malo rabljen avtomobilsk/ stolček za otroke do 4. leta starosti-Telefonirati v večernih urah na 229508.
PRODAM fiat 500 v dobrem stanju. Tele' fonirati opoldne ali v večernih urah n št. 53874 (Miranda).
IMPORT- EXPORT
MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. r. I.
34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322
Končalovski se vrača v SZ
PARIZ — Prvič po enajstih letih se bo v začetku prihodnjega leta režiser Andrej Končalovski (ki je med drugim avtor filmov kot »Maria's Lo-vers« in »Siberiada«) vrnil za daljše obdobje v Sovjetsko zvezo, kjer bo snemal nov film. Končalovski, ki je na festivalu ameriškega filma v Dea-Uvillu predstavil svoje delo »Homer and Eddie«, je v razgovoru z novinarji poudaril, da bo v svojem novem filmu obravnaval obdobje stalinizma v SZ. Njegov film bo zgodba o malem funkcionarju v obdobju Stalinovega terorja, nosilno vlogo v filmu pa bo imel Tom Bulce, ki je briljantno poosebil Mozarta v filmu »Amadeus«. K finansiranju filma Andreja Konča-lovskega bo pripomogel tudi neki italijanski producent.
Sovjetski režiser, ki živi v Združenih državah Amerike od leta 1984, je dodal, da se vrača v Sovjetsko zvezo, ker se je naveličal Hollywooda. »V nekdanji filmski meki,« je izjavil novinarjem, »ni več živahne filmske dejavnosti, kinematografija tamkaj ni več podobna življenju. V bistvu proizvajajo samo ponovitve, sklicujejo se samo na že narejeno.« Navdiha in življenjskosti išče sedaj v SZ, kjer bo snemal film, »ki ga imam v načrtu že dvajset let in ki ga bom lahko snemal šele sedaj.« »Sedaj ali nikdar več,« je še pripomnil, »ker ne vem, koliko časa bo trajala nova klima.«
Končalovski je v razgovoru z novinarji poudaril, da je zelo zaskrbljen za usodo perestrojke in Gorbačova: »Ljudje se namreč ne zavedajo, da je Sovjetska zveza v zelo delikatnem prehodnem obdobju. V SZ ni denarja, ni hrane, sovjetski državljani si morajo zavihati rokave in krepko poprijeti za delo.« Po režiserjevem mnenju ni mogoče izključiti, da se v SZ bo zgodilo to, kar se je že zgodilo na Poljskem leta 1981, ko je vojska prevzela oblast.
Preden bo začel snemati film v SZ bo Končalovski postavil na oder za milansko Scalo in losangeleško Opero Pikovo damo Čajkovskega.
TV postaje se pripravljajo na jesen in zimo
Lee Henney prvi v Riminiju
Ricci verjame v Odiens
RIM Medtem ko se med bolj ali manj zanimivimi ponovitvami postopno izteka poletna sezona, se RAI in zasebne postaje, ki sodijo v sklop Berlusconijeve družbe Fininvest, pripravljajo na nov jesenski in zimski spopad. V lanski sezoni je državna televizija krepko prehitela zasebnega tekmeca in tudi podatki o gledanosti v prvem tednu septembra so v prid RAI, ki je pritegnila pred ekran dobrih osem odstotkov več gledalcev kot Berlusconi. Med deset najbolj gledanih programov je kar sedem oddaj RAI in le tri Finin-vestove.
Prav zaradi tega je Berlusconi že ob koncu spomladanske sezone naročil svojim ljudem, naj za jesen in zimo pripravijo protiofenzivo. Med najbolj aktivnimi je v tem času Antonio Ricci, avtor najbolj uspešnih varietejev na treh Berlusconijevih mrežah. Ricci je že začel s pripravo novega varieteja »Odiens 2«, ki bo z januarjem na oddajnikih mreže Italia 1.
»Odločili smo se, da obnovimo Odiens,« je izjavil Ricci novinarjem, »ker so poletne ponovitve zabeležile znaten uspeh. Imeli smo od 25 do 26 odstotkov gledalcev, se pravi število gledalcev, ki običajno sledi novim oddajam in ne ponovitvam.« Prav zaradi tega se je Ricci odločil, da uporabi precej podobno formulo za novi variete, ki pa ne bo več na sporedu ob sobotah pač pa ob petkih. »Lani smo že poskusili samomorilsko potezo, da se spopademo s Fantasticom,« se je s tem v zvezi pošalil Ricci z novinarji, »in vse se je zakompliciralo, ker smo začeli z delom z zamudo. Poleg tega pa sem prepričan, da bo prihodnje leto ključni dan v tednu ravno petek, saj RAI pripravlja za drugo mrežo megavariete, medtem ko prva mreža RAI napoveduje vrsto privlačnih filmov.« Odiensu torej ne bo manjkalo nevarnih tekmecev.
Nosilno vlogo v svojem varieteju bo, kot kaže, Ricci zaupal Eziu Greggiu in brhki Loreli Cuccarini, medtem ko ne bo več Gianfranca D'-Angela, ki je v prejšnjih letih dosegel znaten uspeh s parodijami zvezdnikov italijanskega televizijskega, filmskega in gledališčega sveta. D -Angelo bo namreč v okviru Berlusconijevih mrež vodil lastno varietejsko oddajo Televiggiu. »Letos najbrž ne bom uporabil v varieteju takih "dvojnikov", saj je take vrste parodija vse bolj sestavni del vseh varietejskih oddaj. Seveda bom o stvari še premislil, prepričam sem pa, da je treba prenoviti oddaje, sicer tvegamo sklerozo. Če ni "prekrvavitve" in novega "kisika" tvegamo, da se kot na Jadranu tudi v varieteju razbohotijo alge s svojimi sluzastimi izločki...«
Sicer pa bo najbrž skupno z Greggiom in Cuccarinijevo nastopal v varieteju Odiens 2 tudi Francesco Salvi, čigar delnice so se na "borzi" prireditev močno ovrednotile. Zanj se kot kaže poteguje tudi RAI (baje je med kandidati za vodenje oddaje Fantastico, možnost dogovora pa je povezana tudi s tem ali bo državna televizija odkupila zadnji Salvijev film), pri Fininvestu so pa prepričani, da bodo prvi podpisali pogodbo s Salvijem.
Poleg Odiensa ima Ricci v načrtu še eno vsakodnevno kratko oddajo, v kateri bodo nastopali preprosti ljudje s svojimi vici. Te vsakodnevne »tabletke humorja« na Italia 1 ne bodo delili po prej napovedanem času, pač pa bo njihova vključitev v dnevni program stalno presenečenje za gledalca. Nastopali pa bodo ljudje vseh slojev, ki bodo pripovedovali vice iz svojega okolja.
To so Riccijevi okvirni delovni programi. Načrti bodo jasnejši, ko bodo podpisane vse pogodbe. »Vsekakor pa imamo še nekaj časa na razpolago,« je izjavil Ricci novinarjev, »saj tudi RAI ni še povsem definirala Fantastica. Ni razloga, da bi bili mi veliko hitrejši.«
Veliko pred Riccijem in protagonisti njegovega Odiensa pa se bo s televizijsko publiko spoprijela Edvige Fenech, ki bo letos vodila na prvi mreži RAI nedeljsko popoldansko oddajo "Dome-nica in". Oddaja bo na sporedu od 15. oktobra, Edvige Fenech pa bo nasledila Raffaeli Carra in Marisi Laurito. Primerjava z uspešnima predhodnicama ne plaši igralke, ki ima veliko zaupanja v lastno sposobnost in ki bi s tem televizijskim nastopom rada dokazala, da je sposobna šaljivosti.
Čez nekaj dni se bodo začele vaje za oddajo, v tem času pa igralka »brusi« svoj šarm s pomočjo Giannija Versaceja, ki bo poskrbel za njene odrske obleke. »Odločila sem se za Versaceja,« je poudarila Edvige, »ker je po mojem mnenju kre-ator, ki najbolj uspešno sledi modi, ne da bi preziral ženskosti.«
V programu bo s Fenechovo sodeloval tudi novinar Bruno Vespa, ki bo skrbel za najbolj zahtevne intervjuje. Pri RAI so se tokrat odločili, da to nalogo zaupajo profesionalnemu novinarju, saj so v prejšnjih letih imeli ravno z intervjuji z različnimi osebnostmi, ki nastopajo na taki oddaji, veliko težav in sitnosti. S prikupno Fenech očitno niso hoteli tvegati in so nalogo zaupali Vespi, ki se zna v političnih in drugih krogih kretati dovolj spretno.
Napihnjeni silaki
Pri vrhunski atletiki so se zadnje čase posvetili boju proti uporabi steroidov. Če bi se dogajalo isto pri body-buildingu, bi lahko kar prepovedali tekmovanja in izbrisali vsa zlata imena v zgodovini panoge. Ker ni nevarnosti, da bi se kdo odločil za ta korak, se Lee Henney še naprej lahko brezskrbno smeji in zadržuje sapo. Lee, 150 kilogramov težak tridesetletni umetni hrust iz Atlante, je v Riminiju že šestič zapored postal Mister 01ympia in ga torej loči le še korak od rekorda Arnolda Schwarze-neggerja, ki je naslov osvojil kar sedemkrat.

J

Hill
današnji televizijski in radijski sporedi

□L
RAI 1
9.00	Risanka: Ape Maia
9.25	Film: Anna e il re di Siam (dram., ZDA 1946, r. John Cromvvell)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nan.: Časa, dolce časa!
12.30	Nanizanka: La signora in giallo
13.30	Dnevnik, nato Srečno poletje!
14.10	Film: II Ponte dei Sospi-ri (dram., It. 1964, r. Pie-ro Pierrotti)
‘5.40 Dok.: Full Steam
16.20	Big Estate
12.15	Nadaljevanka: I raccon-ti del maresciallo (Mario Soldati, i. Turi Fer-ro)
1°.15 Dokumentarna oddaja: .	30 let naše zgodovine
19.10	Aktualno: Bienale v Be-. netkah
19.40	Almanah, vreme in ? dnevnik AL30 Kvark - posebnosti ^1.20 Film: Joseph Andrevvs (biog., VB 1977, r. Tony Ricnardson, i. Peter Finch, Ann Mar gret)
2-30 Dnevnik, nato film (2. •),. del)
J'10 Glas. odd.: Verdijeve junakinje med zgodovino n in politiko n'60 Nočni dnevnik •40 Kolesarstvo
CZci
CANALE5
0 Nanizanke: Aliče, 8.00 Fantasilandia, 9.00 Una famiglia americana,
10.00	I cingue del guinto 10 _ Piano jo 9 Kviz: Časa mia
6 Nanizanki: I Jefferson, 13 m 12-30 Hotel ,d0 Kviza: Čari genitori, 1«	14.15 Gioco delle coppie
,0° Film: Gigo (kom., ZDA 1962, r. Gene Kelly, Jac-
12 ls Kie deason)
D 4s Kviz; Doppio slalom Ig , s Nanizanka: VVebster
Kviz: O.K. il prezzo e gi-19.15 USto
Nanizanka: Tale padre
'' j,^,n Heartburn - Affari °i cuore (dram., ZDA 986, r. Mike Nichols, i. ack Nicholson, Meryl 22.35 btreeP)
23,2q ^ktualno; in prima linea ariete: Maurizio Co-0.43 P.^nzo Show Estate
im Elezione a Balti-S0ra (kom., ZDA 1974, r.
RAI 2______________
9.00	Nanizanki: Lassie, 9.30 La pietra di Marco Polo
10.00	Nadaljevanka: Il gatto-ne (1. del)
10.50 Dokumentarec: Afričan Rainbow
11.15	DOC Club: Silencers Japoness
12.05	Nanizanka: Per amore e per onore
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Trentatre
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Poletna oddaja: Tutti frutti
15.25	Nanizanka: Lassie, nato risanke
16.30	Film: Donne sole (kom., It. 1956, r. Vittorio Sala)
18.00	Videocomic, nato športne vesti
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Poltergeist - De-moniache presenze (srh., ZDA 1982, r. Tobe Hop-per, i. Craig T. Nelson)
22.25	Dnevnik - nocoj
22.35	Cinematografo
23.05	Nanizanka: Hill Street giorno e notte
23.55	Nočni dnevnik 0.10 Atletika: mednarodni miting (iz Verone), biljard - Grand Prix)
~^ RAI 3	|
12.00	Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: Duello a Rio d'Ar-gento (vestern, ZDA 1952, r. Don Siegel, i. Audie Murphy)
15.30	Šport: offshore (iz San-rema), 15.55 nogomet -finale turnirja Morera (iz Viterba)
17.45	Dokumentarna oddaja: Drobci
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Dok. oddaja: Geo Estate
20.30	TV anketa: Luigi Com-mencini - L'amore in Italia
21.35	Dnevnik
21.40	Film: Se incontri Sarta-na prega per la tua morte (vestern, It. 1968, r. Frank Kramer, i. John Garko, VVilliam Berger)
23.10	Avtorska TV: iz opusa Jeana Renoira - Il teat-rino di Jean Renoir (1969)
0.05 Nočni dnevnik
0.20 Aktualno: Blob - Vene-zia Cinema
|	RTV Ljubljana 1
10.10	Mozaik. Šolska TV: Kras in kraško površje (2. del), 10.40 Pamet je boljša kot žamet - Olim-piada balončkov
10.45	Tečaj angleščine (16. lekcija)
16.40	Dnevnik
16.45	Poslovne informacije
16.50 Mozaik. Šolska TV:
Kras in kraško površje,
17.20	Pamet je boljša kot žamet - Olimpiada balončkov, 17.25 Tečaj angleščine (pon.)
18.00	Video strani
18.05	Spored za otroke in mlade: Govorica telesa -Stol, 18.10 Po sledeh ptice Dodo (5. del)
19.00	Risanka
19.10	Inf. oddaja za goste iz tujine
19.15	TV Okno, 19.20 Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Družina Munroe (6. in zadnji del)
21.00	Omizje: Neuvrščeni -Kam po vrhu?
23.00	Dnevnik in vreme
23.20	Inf. oddaja za goste iz
tujine
8.30	Nanizanki: In časa Law-rence, 9.30 La grande vallata
10.30	Nadaljevanki: Aspettan-do domani, 11.20 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nad.: Sentieri
14.45	Nanizanka: California -Una poltrona vuota
15.40	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 16.30 La valle dei pini, 17.30 Febbre d -amore
18.30	Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Quincy - Gli occhi del serpente
20.30	Film: La mano sinistra di Dio (pust., ZDA 1955, r. Edward Dmytryk, i. Humphrey Bogart, Gene Tierney)
22.10	Film: Solo chi cade pub risorgere (krim., ZDA 1947, r. John Cromwell, i. Humphrey Bogart, Liza-beth Scott)
0.10 Nanizanki: Agente spe-ciale - Benvenuti a Little Storping, 1.10: Ironside
ITALIA 1_____________
7.00	Risanke
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy,
12.35	Strega per amore -Un padrone in miniatura, 13.00 Simon & Simon -Chi ha ucciso mio fratel-lo
14.00	Glasbena oddaja: Mega-salvishow
14.15	Deejay Beach
15.00	Variete: Mai dire Banzai
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Otr. odd.: Bim bum bam, vmes risanke
17.00	Risanke
18.00	Nadaljevanka: Alla con-guista del West
19.00	Nanizanka: Riptide - Un padre in disgrazia
20.00	Risanka: Siamo fatti cosi
20.30	Glasbena oddaja: Festi-valbar 89
23.00	Nogometni tednik
24.00	Nan.: Luomodaseimili-oni di dollari - La sfida del robot, 1.00 VVonder VVoman - Tutto e possibi-le
ODEON
10.45	Nad.: Signore e padrone,
11.45	Marcia nuziale
12.15	Nanizanka: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
15.30	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria
17.30	Nanizanki: Rituals, 18.00 Lottery
19.30	Risanka: Fantazoo
20.00	Nanizanki: Ouattro donne in carriera, 20.30 Mister Ed
21.00	Film: La diga sul Pacifico (dram., It.-Fr. 1958, r. Rene Clement)
23.00	Film: Margherita Gaut-hier (dram., ZDA 1936, r. George Cukor, i. Greta Garbo)
TMC___________________
11.00	Nan.: Ai confini delVAri-zona, 12.00 II giudice
12.30	Nadaljevanka: Anarchi-ci grazie a Dio
13.30	Vesti in šport
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dokumentarec o naravi
15.00	Nanizanka: I predatori delVidolo d’ oro
16.00	Film: Cuore solitario (dram., VB 1949, r. Vin-
[~|jlP) TV Koper____________
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: posnetek tekme iz argentinskega prvenstva (pon.)
15.30	Rugby: mednarodno srečanje (posnetek)
16.45	SP v veslanju - finale (povzetek)
18.30	Wrestling (s komentarjem Dana Petersona)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
20.30	Nogomet: posnetek tekme iz nizozemskega prvenstva
22.15	TVD Novice
22.25	Bezbol
24.00	Dokumentarna oddaja: Čampo base (ponovitev)
fr RTV Ljubljana 2
17.00	Poskusni satelitski prenosi
18.00	Beograjski TV program
19.00	Glasbena oddaja: Cigani Ivanoviči
19.30	pnevnik, 19.55 Premor
20.05	Žarišče, 20.35 Žrebanje
lota
20.40	Umetniški večer: film -Pozdrav Franku Capri (dok.)
21.55	Film: Vsega ne boste odnesli s seboj
cent Sherman, i. Ronald Reagan)
18.00	Nan.: Flamingo Road,
19.00	Operazione ladro.
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il letto di spine
(dram., ZDA 1960, r. Daniel Petrie)
22.25	Rubrika o motorjih
22.55	Vesti in šport
24.00	TV film: Una storia allu-cinante (srh., ZDA 1972)
TELEFRIULI_____________
11.30	Nanizanka: Condo
12.00	II salotto di Franca
12.30	Dok.: L'uomo del Sahara
13.00	Vesti
13.30	Nan.: Strike Force
14.30	Dražba
15.30	Musič box
18.30	Nad.: Anna Kuliscioff
19.00	Vesti
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il grande teatre del West
20.30	Rubrika: Šport in šport
21.30	Nan.: 11 ritorno del Santo,
22.30	Chopper One
23.00	Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato dražba
1.30	Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otr. kotiček: Puša z dimnikom (napisal Ernest Adamič, izvaja Radijski oder, 2. in zadnji del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Barvne sintonije; 12.40 Narodnozabavna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Kresničke; 15.30 Premišljevanja za današnji čas;
16.00	Kulturnopolitiki v kuhinji, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Dramski spored: Magellanov oblak (3. del), nato Glasbeni listi; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Znanja široka cesta;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 21.40 Minute za; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Lit. nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh;
14.35	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
« RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Turistični prispevek; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo;
14.00	Avtomobili in avtomobilizem; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 18.35 Mi in vi; 19.00 Superpass; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Za vse okuse; 16.00 Naš Kras; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.
Kritike in predlogi goriskih občinskih svetovalcev
Problemi prometa, lekarne, odpadkov v razpravi na seji občinskega sveta
Priznanja za zasluge na delu
Predloge za podelitev zvezd sprejemajo do 10. novembra
Vprašanja ureditve prometa in parkirišč v mestu so sinoči bila v središču pozornosti v začetnem delu prve seje goriškega občinskega sveta po poletnem premoru. Župan Scarano je napovedal, da bo najkasneje čez en mesec pristojna svetovalska komisija razpravljala o predlogih za preureditev prometa vozil v Gorici. Na ta problem je opozoril svetovalec Drufuca, ki je ugotovil, da se o problemu pogosto govori, uprava pa še ni ničesar ukrenila. Promet v Gorici poteka še natanko kot pred dvajsetimi leti, čeprav je danes neprimerno več vozil. Treba bi bilo vzeti v poštev uvedbo enosmernega prometa v večjem številu ulic, parkirišč za določen čas (proti plačilu), zaprtja nekaterih ulic. Pričakovati je bilo, je še ugotovil svetovalec republikanske stranke, da bo prihod novega poveljnika mestnih redarjev pospešil reševanje teh vprašanj. V resnici pa doslej ni bilo nobenega premika, razen nekaterih manjših in vprašljivih ukrepov, kot je odprava nekaterih parkirnih mest pred sedežem občinskih podjetij za elektriko vodo in plin v Ul. IX. avgusta.
Župan je odvrnil, da je poveljnik mestnih redarjev sporazumno z upravo že proučil ta vprašanja in se bodo o njih kmalu lahko izrekli tudi občinski svetovalci.
V zvezi s prometom je svetovalec zelene liste Fiorelli omenil novo, izredno razdeljevanje bencinskih bonov
proste cone. Avtomobilisti bodo prav z današnjim dnem prejeli še dodatni, tretji kontingent bonov za tekoče leto, s prihodnjim letom pa bodo bencin proste cone delili tudi za drugi avtomobil v družini. Kaj pa motorna kolesa, se je vprašal Fiorelli. V preteklosti so delili bone tudi motoristom, potem pa so to ugodnost omejili na avtomobile in druga večja vozila. Prav bi bilo, ko bi danes, z večjo razpoložljivostjo bencina proste cone ponovno uvedli bone tudi za motorna kolesa, kar bi lahko blagodejno vplivalo na probleme prometa v mestu.
Socialdemokrati so v pisnem vprašanju opozorili na slabo vzdrževanje cest in pločnikov v mestu, kar povzroča težave predvsem kolesarjem in pešcem. Mimogrede: prav te dni se je priletna ženska na Korzu težje poškodovala v padcu zaradi luknje sredi pločnika. Poleg tega so sinoči v občinskem svetu opozorili na zanemarjenost Ul. Faiti in na potrebo po čimprejšnjem asfaltiranju končnega dela Ul. Garza-rolli.
Že omenjeni svetovalec Drufuca je tudi hotel vedeti, kdaj bodo v rajonu pri Sv. Ani odprli drugo občinsko lekarno. Ob proračunski razpravi je bilo rečeno, naj bi jo odprli v začetku septembra, kar pa se ni zgodilo. Pred nedavnim je Občina odkupila prostore, toda kako je z osebjem? So že poskrbeli za razširitev organika občin-
skega podjetja za lekarne in razpis natečaja? Župan je povedal, da bodo lekarno vsekakor odprli v teku jeseni. V začetnem obdobju se bodo poslužili osebja sedanje občinske lekarne in začasno najetih sodelavcev, redne zaposlitve novih lekarnarjev pa bodo izvedli naknadno.
Svetovalec KPI Busolini je opozoril na problem v zvezi z odnašanjem odpadne opreme. Gre za odrabljene blazine, pohištvo in drugo staro opremo, ki se navadno kopiči v kleteh in pod-strešnjih. Pred časom je Občina sklenila pogodbo z zadrugo Arcobaleno, ki je tovrstno odpadno blago odvažala na odlagališče. Ta služba sedaj ne deluje več. Busolini je hotel vedeti zakaj in kaj namerava občinska uprava ukreniti za tovrstne odpadke, ki jih sedaj občani nimajo kam dati. Odbornik za občinske storitve Tacchinardi v odgovoru ni pojasnil, zakaj služba za odvoz ne deluje več, pač pa je dejal, da preučujejo druge možne oblike uničevanja: možna bi bila nabava posebnih (a zelo dragih) stiskalnih strojev ali kaj podobnega, vendar o tem bodo še morali odločati.
S pisnim vprašanjem so socialdemokrati tudi opozorili upravo, da bo čez mesec zapadel rok, ki ga je določila Dežela za prilagoditev upepeljeval-nika. Kako je s prilagojevanjem goriškega? Ker je bilo vprašanje postavljeno v pisni obliki bo uprava nanj odgovorila naknadno.
Pokrajinski urad za delo obvešča, da je odprt rok vlaganja predlogov za podelitev posebnih priznanj - zvezde za zasluge na delu, ki jih bodo podelili 1. maja 1990. Priznanja za zasluge na delu lahko prejmejo zaposleni v zasebnih in javnih podjetjih, uslužbenci državnih in drugih javnih podjetij, upokojenci, italijanski delavci na tujem (zdomci), ki so v tujini dokazali izredno delavnost, sposobnost in navezanost na domovino, uslužbenci in člani zadrug.
Pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati so naslednji: biti morajo italijanski državljani, starejši od 45 let na dan podelitve priznanja, imeti morajo za sabo vsaj petindvajset let delovne dobe pri istem podjetju, ali 30 let delovne dobe, če so bili zaposleni pri več kakor enem podjetju.
Predloge za priznanja je treba dostaviti do 10. novembra letos na Deželno nadzorništvo za delo (Ispettorato Regionale del Lavoro) Carduccijeva ulica 20 - Trst. Predloge lahko oblikujejo delodajalci, strokovna in sindikalna združenja, pokrajinska ravnateljstva raznih državnih uradov.
Prošnji je treba priložiti (na nekol-kovanem papirju) potrdilo o državljanstvu, rojstni list, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah, potrdilo o delavnosti, strokovnosti in vedenju na delovnem mestu, kratek življenjepis, druge listine, ki pojasnjujejo morebitne krajše roke zaposlitve. V razpisu je navedeno, da predlogi, ki so bili vloženi prej-
šnja leta, ne pridejo v poštev, ampak je treba sestaviti nove, četudi gre za ene in iste kandidate.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v prihodnjem šolskem letu na Goriškem sledeče tečaje
—	dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za prodajalce (tisoč ur)
—	dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za mizarje (1.200 ur)
—	izpopolnjevalni tečaj iz angleščine (2. stopnja - 120 ur)
—	izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur, pogoj za vpis dokončana višja srednja šola)
—	izpopolnjevalni tečaj za operaterje za zunanjo trgovino (120 ur)
—	izpopolnjevalni tečaj za stroje-pis (120 ur)
—	tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov -društev (30 ur)
—	tečaj ažuriranja za animatorje na družbeno-vzgojnem področju (40 ur)
—	tečaj ažuriranja bančne tehnike (30 ur).
Prijave sprejemajo do 22. septembra na sedežu SDZPI v Križni ulici 3 (tel. 81826) vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 13. ure.
Množica v nedeljo v Krminu na prazniku grozdja in vina
V nedeljo je bilo v Krminu praznično vzdušje, saj je množica okrog osem tisoč ljudi sledila tradicionalnemu Prazniku grozdja. Ob tej priložnosti prireja domače združenje Castrum Carmonis tekmovalni sprevod vozov. Letošnjega sprevoda se je udeležilo šest skrbno pripravljenih vozov na temo "Zgodovina grozdja in vina". Prvo nagrado sta ex aequo osvojila vozova, ki so ju pripravili navdušenci iz Borgnana in Dolenj.
Prireditelji so letos poleg tega bogato okrasili vse krminske ulice, po katerih se je vila pisana kača vozov, godb na pihala in mažoretk iz Krmina in Orsarie. Na glavnem krminskem Trgu XXIV maja so že v soboto zvečer otvorili vinski vodnjak, iz katerega je curljala žlahtna kapljica, ki so jo ponujali obiskovalcem.
Na sliki (Foto Bumbaca): sprevod vozov po krminskih ulicah.
Tatovi v noči na nedeljo v trgovini Altran na Korzu
Tatovi so v noči od sobote na nedeljo opravili drzen podvig v trgovini s fotografskim materialom Luciana Al-trana na Korzu Italia 41. Po prvih ocenah dosega vrednost ukradenega blaga kar nekaj desetin milijonov lir.
Obisk tatov je lastnik trgovine odkril že v nedeljo zjutraj, ko je kot vsako nedeljo šel prižgat luči v izložbi. V trgovini je opazil nered, na policah in v izložbi pa je manjkalo nekaj desetin fotografskih aparatov, objektivov in druge opreme.
Kot so ugotovili preiskovalci letečega oddelka goriške kvesture, ki vodijo preiskavo o dogodku, so tatovi vlomili v trgovino skozi vrata na zadnji strani poslopja. Do tja so šli čez zasebno parkirišče, ki je dostopno s Korza, nato so skočili čez mrežo in prišli na manjši vrt za poslopjem, kjer je Altranova trgovina. Na zadnji strani so dvojna vrata, ki so druga od drugih oddaljena kakih 30 centimetrov. Tatovi so se najbrž za vlom morali poslužiti kladiva, klešč in izvijača, da so odprli z železom zavarovana dvojna vrata. Pri tem so gotovo povzročili nemalo hrupa, toda kot se zdi, ni nihče slišal nič nenavadnega.
V trgovini so lahko nemoteno pograbili vse, kar jim je prišlo pod roko: fotografske aparate iz izložbe in s polic, objektive in drugo fotografsko opremo. Razbili so tudi blagajno in iz nje pobrali približno 500 tisoč lir v gotovini. Zbežali so po isti poti, po kateri
so prišli. Preiskovalci domnevajo, da so imeli na bližnjem parkirišču avto, v katerega so naložili vse ukradeno bla-_ go, ne da bi jih pri tem lahko videl kdo s Korza.
Luciano Altran je včeraj še delal inventar ukradenega blaga, ki ni bilo zavarovano. Točne vrednosti plena zaenkrat še ni mogel določiti, saj so med različnimi modeli iste znamke tudi precejšnje razlike v ceni. Kot rečeno pa po prvi bežni oceni dosega vrednost plena več desetin milijonov lir.
V Krminu aretirali vročekrvneža
Karabinjerji v Krminu so v nedeljo popoldne aretirali 30-letnega Roberta Chineseja iz Krmina. Mož je menda razgrajal med Praznikom grozdja in vina. Karabinjerji so se mu približali in ga skušali pomiriti, vendar Chinese naj bi jim odgovoril z žalitvami in psovkami. Zato so ga odvedli na karabinjersko postajo, kjer pa se mož ni hotel pomiriti, celo nasprotno. V ihti je naprej zgrabil stol in z njim razbil okno, potem pa v prerivanju celo zlomil prst marešalu Tinu Benvenistiju.
Chinese se bo zaradi tega pred sodniki zagovarjal zaradi žalitve javnih funkcionarjev in povzročitve telesnih poškodb.
V Ronkah 70-milijonska kraja v skladišču občinskih delavcev
Po izsledkih analiz KZE je hrana pri Puii neoporečna
Tatovi so po nekaj dneh že drugič obiskali občinsko skladišče v Ul. Verdi v Ronkah in tokrat odnesli neprimerno več blaga kot ob prvem obisku. Pred nekaj dnevi so namreč tatovi že vlomili v skladišča občinskih delavcev in v sedež naravovarstvenega društva Ambiente, ki je na istem dvorišču. Odnesli so nekaj drobiža, brizgalke za cepljenje psov in skoraj nič drugega. Najbrž zato, da bi preiskovalci mislili, da je šlo za kakega narkomana, medtem ko je v resnici najbrž šlo za poizvedovalni ogled skupine nevarnejših tatov.
Drugo krajo so odkrili vče?aj zjutraj, po vsej verjetnosti pa so jo tatovi opravili v noči od sobote na nedeljo. Na gotovo so se podali v skladišča električarjev, vrtnarjev in inštalaterjev ter izbrali naj dražje stroje in opremo. Tako so se polastili tovornjaka Iveco, ki ga je Občina kupila lani in velja okreog 45 milijonov lir. Nanj so naložili številne druge stroje, orodje, opremo: motokultivator, ki velja več milijonov lir, generator, aparat za varjenje, nekaj kompresorjev, kosilnico, pa še bakrane žice, vodne pipe in drugo opremo. Občinski delavci so včeraj opravili inventar manjkajočega blaga, ki naj bi bilo vredno okrog 70 milijonov lir.
Tatov je bilo gotovo več, saj so naložili na tovornjak motokultivator, za kar so navadno potrebni štirje delavci. Po skladiščih so najbrž stikali več ur in pri nakladanju tovornjaka gotovo povzročili tudi nekaj hrupa, toda nihče od številnih stanovalcev bližnjih hiš ni slišal ali opazil ničesar nenavadnega, tako da so tatovi lahko nemoteno naložili ukradeno blago, zaprli vrata skladišč in se odpeljali. To preseneča karabinjerje, ki vodijo preiskavo, saj je občinsko skladišče blizu hiš in je ponoči precej razsvetljeno.
Hrana v restavraciji Puia pri Ločniku je po vsej verjetnosti neoporečna in gre zato iskati drugje vzroke zastrupitve priletnega izletnika iz Todija, ki je umrl pred dobrim tednom. Do tega zaključka so prišli izvedenci goriške KZE po mikrobiološki analizi hrane, ki so jo karabinjerji zaplenili v restavraciji. Analiza je pokazala, da v slaščicah in drugi hrani ni bakterij, ki bi lahko povzročile smrt človeka. Restavracijo Puia bodo zaradi tega najbrž spet odprli že pojutrišnjem, ko zapade 8-dnevna zapora, ki jo je odredil župan.
Zaenkrat ostaja seveda še skrivnost, kaj je povzročilo smrt Rema Testasecce in manjše težave dvaindvajsetim od skupnih 29 izletnikov iz Todija. V iztrebkih izletnikov namreč niso zasledili ničesar nenavadnega. Preiskovalci sedaj pričakujejo izsledke analiz na hrani hotela v Coneglianu, kjer so bivali izletniki, predvsem pa dokončne izsledke obdukcije na truplu umrlega. Poleg tega skušajo preveriti, kaj so izletniki zaužili v 24 urah pred kolektivno slabostjo in katero jed je zaužilo vseh 22, ki jim je nato bilo slabo.
Usodne poškodbe za kolesarja
V bolnišnici na Katinari je včeraj umrl 37-letni Fabio Miniussi iz Ronk, Mamelijeva ulica 5. Miniussi se je hudo poškodoval pred nekaj dnevi, ko je na pokrajinski cesti med Ronkami in Šempetrom padel s kolesom in udaril z glavo ob tlak. Zdravniki bolnišnice na Katinari so se trudili, da bi ga ohranili pri življenju, vendar zaman.
Novica je toliko bolj tragična, saj bi moral Miniussi, ki je bil po poklicu inženir elektronike, čez nekaj tednov nastopiti službo v novi tovarni Aerita-lia, ki jo bodo odprli 23. t. m.
Zaradi davčnega oporekanja
Župniku vzamejo del plače
Goriški župnik bo najbrž prvi v naši deželi, ki mu bodo zarubili del plače zaradi davčnega oporekanja. Ruggero Dipiazza, župnik v Podturnu in nasploh znana osebnost v mestu, se bo moral 19. septembra predstaviti na sodišču skupaj s predstavnikom šole ITI Galilei, kjer poučuje verouk. Od plače mu bodo odtrgali 122 tisoč lir, ki naj bi jih dolgoval državi. Leta 1984 je namreč župnik 5,6% svojih davkov (47 tisoč lir), kolikor bi znašal njegov delež k stroškom za oboroževanje, raje namenil človekoljubnemu delovanju Rdečega križa. Država se bo sedaj "maščevala" in si vzela z obrestmi in odškodnino za zamudo skoraj trikrat večjo vsoto. V preteklosti so na Goriškem na podoben način že večkrat postopali proti davčnim oporečnikom, tokrat pa bodo prvič proti nekemu župniku.
Dipiazza, ki je davčni oporečnik že od leta 1983 dalje, ne namerava odstopati od svojih načelnih stališč. Meni namreč, da bi morala država vsakomur priznati pravico, da namesto vojski nameni človekoljubnim dejavnostim ali kvečjemu finansiranju nenasilnih oblik državne obrambe.
razna obvestila
Godba na pihala Kras iz Doberdoba vabi nove člane v glasbeno šolo. Vpisujeta predsednik godbe Franko Ferfolja (tel. 78077) in član Robert Frandolič.
Začetnikom nudi godba tudi instrumente.
ZSKD opozarja na gledališki seminar NEVTRALNA MASKA, ki bo od 18. do 23. t. m., v Kulturnem domu v Trstu v sodelovanju s SSG. Pojasnila in prijave (do 13. t. m.) v uradu ZSKD v Ul. Croce 3.
SPD GORICA - rekreacija obvešča, da se bo dejavnost 20. jubilejne sezone pričela v petek, 15. t. m., ob 21. uri.
V Doberdobu prirejajo TENIŠKI TURNIR. Vpisujeta Romano Jarc in Silvan Ferfolja samo še danes in jutri.
_________prispevki___________
V sklad za postavitev spomenika deportirancem v nemška taborišča pred železniško postajo v Gorici so v zadnjem času darovali: Livio Oppieri 100 tisoč lir, Pavla Komel 30 tisoč, Slava Primožič 100 tisoč, Giulia Baissero 80 tisoč, Stanislava Rustja 100 tisoč, Alfredo Devetag 200 tisoč, Avgust Šte-kar 200 tisoč, Severino Hoban 50 tisoč, Giovanni Gorian 100 tisoč, Vito Primožič 200 tisoč, Otello Zuri 100 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Alme Pete-jan daruje Franjo Cotič 50 tisoč lir za KD Sovodnje.
čestitka
Mladoporočenca ELENA in ROBERT si želita mnogo lepega na skupni življenjski poti. Vse najboljše jima želi tudi sestrična Erika z družino.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Scuola di polizia n-6«.
VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Scuola di mostri«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Capricci erotkj di una moglie infedele«. Prep. ml. P° 18. letom.
Krmin
OSNOVNA ŠOLA 21.00 »Red e Toby ne' miciamici«.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Vacanze pan1 colari di mogli vogliose«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074-DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ^ Občinska lekarna (Comunale 1)-Terenziana 26, tel. 482787.
pogrebi
Danes v Gorici ob 9.30 Ingrid Bih^g
Palocci Kleindienst iz mrliške glavnega pokopališča, ob 11. uri j. w_i- jz Spi0šne bolnišnice
<3ui'
cgf-
do Mrak iz splošne bolnišnice v ^g. kev v Ločniku in na tamkajšnje V° $ pališče, ob 12.30 Carmela Crass^ v vdova Cargnel iz splošne bolnišn1 cerkev v Ločniku in na tamkajšnji g. kopališče, ob 12.30 Luigia Ler oSta' ger - iz Ul. della Bona - zavod za rele, na glavno pokopališče.
Lani je pouk obiskovalo skoraj sto gojencev
V prihodnjih dneh začetek pouka v podružnicah šole Glasbene matice
Odvijal se je prejšnjo soboto v Rupi
Krvodajalci iz Sovodenj so se zbrali na 12. prazniku
Pri Glasbeni matici v Gorici se v teh dneh pripravljajo na skorajšnji začetek novega šolskega leta. Rok za prijave za šolsko leto 1989/90 se izteka, pouk se bo pričel že čez kak dan, zato naj morebitni zamudniki pohitijo, da se bodo pravočasno vključili. Zanimanje za glasbeno vzgojo je v zadnjih letih stalno naraščalo, zato so pri Glasbeni matici optimisti.
»Lani smo imeli v naši šoli 96 gojencev, deset več kot leto prej. To je tudi naj večje število v zadnjih petih šolskih letih,« nam je povedal ravnatelj šole prof. Silvan Križmančič. »Te številke so pozitivne še zlasti, če upoštevamo dejavnike, zaradi katerih bi morali pričakovati manj vpisov. Po eni strani gre za demografsko krčenje, po drugi za večjo ponudbo na področju glasbene vzgoje, kjer so se v zadnjih letih pojavile nove pobude in tečaji, tako v mestu kot po vaseh, tako med Slovenci kot pri ustanovah večinskega naroda.«
Zaradi tega pričakujejo, da bo tudi letos zanimanje za ponudbo šole Glasbene matice vsaj enako lanskemu. Lani je ta ponudba obsegala pouk vio-
line, violončela, flavte, kitare, harmonike in klavirja. »Pouk teh ali drugih inštrumentov pač odvisi od povpraševanja,« pravi Križmančič. »Če bo med gojenci zanimanje za to, bomo letos skušali še popestriti ponudbo. Obstaja na primer možnost, da bi se skupina gojencev posvetila klarinetu in trobilom nasploh. Doslej imamo med pihali v naši šoli samo pouk iz flavte. Prav tako bi lahko priredili tečaj solo petja: če koga zanima, naj se kar javi.«
Pouk bo tudi letos potekal na sedežu šole v Gorici ter v štirih podružnicah po vaseh, v Števerjanu, Sovod-njah, Doberdobu in Romjanu. Učence, ki se prvič približajo svetu glasbe čaka eno ali več let (odvisno od izbranega glasbila) pripravnice, potem pa razredi osnovne in srednje stopnje. Med letom imajo interne izpite za preverjanje pridobljenega znanja, v višjih razredih pa imajo gojenci možnost, da delajo državni izpit na konservatoriju v Trstu. Lani so na primer štirje gojenci iz goriške šole GM uspešno opravili državni izpit: trije iz teorije eden pa je zaključil nižjo stopnjo iz violončela, kar je nasploh redko
tudi v italijanskih glasbenih ustanovah.«
Pouk pa pri Glasbeni matici še ni vse. Zraven sodijo interni nastopi, produkcije, gostovanja in nastopi na tekmovanjih. Tako so na primer gojenci goriške šole lani nastopili na srečanju glasbenih šol Primorske in še na zaključni reviji primorskih glasbenih šol, ki je bila januarja. Glasbeno vzgojo dopolnjuje še prirejanje koncertov: letos so bili v režiji GM trije z nastopi Budapest chamber orchestra, akademskega pevskega zbora France Prešeren in pianista Benjamina Šaverja.
»Obče znano je, da ima glasba pri otroku in ne samo pri otroku zelo pomembno vlogo,« nam je Križmančič odgovoril na vprašanje o pomenu glasbene vzgoje pri rasti in izobraževanju mladih. »S ponudbo naše šole, obstajajo pogoji, da se otroku nudi res kolikor je mogoče popolna glasbena izobrazba. To je pomembno za njegovo osebno rast, kulturo in znanje, kdor je za to nadarjen pa se bo lahko še izpopolnjeval za morebitno poklicno udejstvovanje na glasbenem področju.«
Jesenski dež je sicer nekoliko presenetil udeležence na prazniku krvodajalcev sovodenjske sekcije, da je bil kulturni program nekoliko okrnjen, ni pa uspel izničiti optimizma in dobrega razpoloženja številnih članov in prijateljev združenja, predstavnikov drugih sekcij, gostov iz raznih krajev Slovenije in članov pevskega zbora Razpotje s Cola.
Prireditev je potekala v Rupi, na prireditvenem prostoru zbora Rupa -Peč, pričela pa se je s komemoracijo pred spomenikom v NOB padlih krajanov in z verskim obredom v rupen-ski cerkvi. Pri komemoraciji je sodelovala godba na pihala Kras iz Doberdoba, ki je z vedrimi zvoki skušala pregnati dež tudi kasneje, pod velikim šotorom. Pri maši za pokojne krvodajalce je pel zbor Rupa - Peč.
V pozdravnem nagovoru je predsednik sekcije Branko Černič ugotovil, da žal zanimanje za krvodajalstvo tudi v naši deželi upada, medtem ko naraščajo potrebe po krvi. Plemenita vloga krvodajalcev ostaja nezamenljiva.
O pomembnejših pobudah v zadnjem letu je na sobotni prireditvi spregovorila tajnica sekcije Marinka
Batič. V tem obdobju se je zvrstilo nekaj pomembnih kulturnih prireditev, družabnosti in izletov. Sekcija je pripravila tudi krajši zapis za brošuro, ki bo izšla ob 30-letnici krvodajalstva na Goriškem in ki bo objavljen v slovenščini in italijanščini.
V sovodenjski sekciji je danes 112 članov, ki so v letu dni darovali kri triinpetdesetkrat. Opaziti je, da je začetni elan nekoliko popustil in da bo treba v bodoče vložiti veliko več napora kakor doslej za pridobivanje novih članov, je dejala tajnica.
Sledila je podelitev priznanj. Za desetkratno darovanje krvi so prejeli priznanje Karlo Butkovič, Darko Grilj, Stefan Nanut, Edi Pavletič, Vlado Klemše, Marijo Černič. Bronasto odličje so podelili Andreju Fajtu, novo člansko izkaznico pa Borisu Tomšiču.
Udeležence praznika, ki je potekal 2. septembra, so pozdravili predstavniki pokrajinskega združenja krvodajalcev, Rdečega križa iz Nove Gorice, Ajdovščine, Škofje Loke, pokrajinski odbornik dr. Mirko Spazzapan, ki se je prireditve udeležil skupaj z odbornikom Francom Visintinom.
Danes zadnji izločilni nastopi
Vzgojitelji treh dijaških domov v Gorici
Trideset mladih violinistov na tekmovanju R. Lipizer
Na 8. mednarodnem tekmovanju mladih violinistov za nagrado Rodolfo Lipizer, ki ga istoimensko glasbeno društvo prireja v Avditoriju, se bodo danes zvrstili še zadnji izločilni nastopi približno tridesetih od več kot kot 80 prijavljenih. Kljub osipu, ki ga pripisujejo predvsem selektivnosti tekmovanja, so organizatorji nadvse zadovoljni, kot je na nedeljski otvoritveni slovesnosti povedal predsednik društva Lipizer prof. Lorenzo Qualli. V Gorici se je v teh dneh zbral cvet mladih violinistov iz vsega sveta, kar obeta res visoko raven natečaja.
Po pozdravu župana Scarana je ob odprtju natečaja spregovoril predsednik ocenjevalne komisije, skladatelj Roberto Hazon. Pozitivno je ocenil značilnosti tekmovanja: violinistom, ki se bodo prebili do finalnih nastopov, bo dana možnost igranja ob spremljavi orkestra, poleg tega pa bodo najboljše nagradili ne samo z denarjem, pač pa s koncertnimi turnejami. S tem, je dejal Hazon, bo natečaj resnično prispeval k uveljavljanju mladih virtuozov.
Danes in jutri bodo polfinalni nastopi, na katerih bodo violinisti izvedli po tri skladbe ob klavirski spremljavi. Na sliki (foto Bumbaca) slovesnost ob odprtju natečaja.
Slušatelji nadvse zadovoljni s potekom letošnjega seminarja
Družabni večer ob izteku tridnevnega študijskega srečanja (Foto Marinčič)
V dijaškem domu Simon Gregorčič je bila pred nekaj dnevi prijetna slovesnost ob zaključku tridnevnega seminarja za vzgojitelje, pedagoške delavce in ravnatelje dijaških domov v zamejstvu. Študijskemu srečanju je sledilo okrog trideset slušateljev iz Gorice, Trsta in Celovca. Seminar je priredila uprava Goriškega dijaškega doma skupaj z Zavodom za šolstvo Slovenije, ki že vrsto let omogoča in podpira strokovno izpopolnjevanje našega vzgojiteljskega kadra.
Seminar je bil tokrat posvečen obravnavi novih spoznanj v psihologiji in pedagogiki, ki se uveljavljajo zlasti v Združenih državah Amerike. O tem in posebej o tako imenovani transakcijski analizi, ki ji je bil posvečen večji del seminarja, je zamejske vzgojitelje poučila klinična psihologinja s Psihiatrične klinike v Beogradu dr. Stanka Gavrič. Slušatelji so tako lahko spoznali nov način pristopa do dela oz. novo teorijo in njene aplikativne možnosti pri vsakodnevnem vzgojnem delu z mladimi. Da je bila tematika zanimiva in dobrodošla priča dejstvo, da so slušatelji ob koncu seminarja predlagali, naj bi še prihodnje leto nadaljevali s to usmeritvijo in poglobili tematiko, ki so jo načeli tokrat.
Poleg vsebinskega izpopolnjevanja pa je seminar nudil tudi priložnost za spoznavanje oz. poglabljanje prijateljstva med vzgojitelji, za izmenjavo mnenj in izkušenj ter nenazadnje za družabno srečanje. To je bilo na zaključni večerji še posebno živahno, saj so se vzgojiteljem pridružili še razni družbenopolitični predstavniki in
predstavniki vzgojno-izobraževalnih ustanov.
Ravnatelj Goriškega dijaškega doma Košuta je s tem v zvezi ugotovil: »Zbrali smo se tu, da bi se pogovorili vsi, ki kakorkoli z našim delom sodelujemo pri vzgoji naših otrok in mladine v dijaških domovih in v drugih sredinah, ki skrbijo za rast in izobraževanje mladine. Prav je, da pride včasih do takega srečanja, saj so postala taka srečanja navada ob vsakoletnih seminarjih, ki jih ravnateljstva dijaških domov iz Gorice, Trsta in Celovca že ce-
lih 15 let prirejajo v sodelovanju in ob strokovni in materialni podpori Zavoda za šolstvo Slovenije.« Košuta se je v imenu vseh slušateljev tudi prisrčno zahvalil dr. Gavričevi za strokovno in prijazno vodenje seminarja. Med gosti večera so bili predstavniki SKGZ s predsednikom Pokrajinskega odbora za Goriško Mirkom Primožičem, predsednik Dijaške matice Dušan Križman, vicekonzul SFRJ v Trstu Benko, predstavniki Zavoda za šolstvo, zveze dijaških domov Slovenije in drugih raziskovalnih in izobraževalnih ustanov v Sloveniji in zamejstvu.
Potekal je v Sovodnjah, na Vrhu in v Renčah
Balinarski turnir upokojencev ob obletnici smrti Janka Cotiča
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem je konec prejšnjega tedna Poredilo balinarski turnir v spomin na Pred letom dni preminulega člana anka Cotiča. Turnir so izpeljali v So-^°dnjah in na Vrhu, zaključna srečala pa so bila, zaradi težav z vreme-.°m, v Renčah. Tekmovanje se je pri-eio že v zgodnjih jutranjih urah, za-‘lučilo pa se je nekoliko nepredvide-i0 Pozno v noč na pokritem mlinarskem igrišču v Renčah. Priredi-t jjern je namreč vreme hudo zagodlo, , k° da so morali odigrati finalni sre-a?ji v Renčah.
qg red pričetkom tekmovanja je dele-O^rja ponesla cvetje na grob Janka
snovanja so se udeležile štiričlan-je l^ipe upokojencev. Prijavilo se jih drir osem- Ekipe so sestavljali člani m stev upokojencev z obeh strani Uo • sai 50 prišli iz Solkana, Nove ra ‘Ce' Renč, Sežane, Kopra, Šempetru^ ov°denj in z Vrha. Izločilna tek-Parst^8 80 potekala istočasno na bali-Vr^1*1 stezah v Sovodnjah in na V m' Polfinalna pa samo v Sovodnjah. ^°vcih ni iinalu za tretje mesto med ko sj jami in Sežano so slednji viso-fitia) 8v**i z rezultatom 13:2, v velikem u Pa je prvo mesto osvojila ekipa
Balinarji-upokojenci na stezi v Sovodnjah	(Foto Marinčič)
z Vrha, ki je s 13:6 odpravila upoko- značaja, saj ga bo v trajno last osvojila jence iz Solkana. Vrhovci so na ta na- ekipa, ki bo dvakrat zmagala na vsa-čin osvojili pokal, ki je prehodnega koletnem tekmovanju.
Uspeh je v poprečju zelo dober
Izidi popravnih izpitov
Prejšnji teden so se zaključili popravni izpiti. Uspeh je bil zelo dober, na gimnaziji-liceju Trubar je bil kar stoodstoten. Izpite so uspešno opravili:
Trgovski tehnični zavod Žiga Zois: 1. A razred: Mitja Kobal; 1. B: Monika Carrara, Andrej Gergolet, Zdenka Jarc, Silvano Skok (ena dijakinja ni izdelala); 2. razred: Sonja Bastiani, Nataša Bazzani, Maša Braini, Dolores Černič, Vanja Černič, Kristina Cigoli, Adriana Leghissa, Sonja Macuz, Milka Pahor, Giorgio Preschern, Janez Ter-pin, Vesna Tomšič; 3. razred: Kristina Corsi, Deborah Marušič, Ilaria Toma-sin, Anita Tomažič, Barbara Vetrih, Kristina Zorzenon; 4. razred: Barbara Luvisutti, Marko Marassi, Boris Nanut, Vera Tomšič.
Gimnazija-licej Primož Trubar: 4.
gimnazija: Andrej Bergnach, Miloš Cotar, Aleks Domeniš, Boris Lutman; 5. gimnazija: Tamara Butkovič, Alenka Eržen, Aleš Klede, Anka Kuzmin, Sabrina Martinuč, Ingrid Pintar, Martin Spacal, Denis Ursic; 1. licej: Nicoletta Gergolet, Klavdij Komjanc, Ines Pan-kovic-Orel, Aleksander Ouinzi, Aleksij Sobani; 2. licej: Ivan Bresciani.
Učiteljišče Simon Gregorčič: 1. razred: Patrizia Belloni, Hadrijana Corsi, Ana Cuk, Arianna Šuligoj; 2. razred: Martina Pahor (en dijak ni izdelal); 3. razred: Tamara Ferfolja, Alenka Radetič; z dopolnilnim izpitom je bila pripuščena v 1. razred Eva Bel-
tram; v 2. razred je bila pripuščena Emy Bauzon, v 3. razred pa Peter Radetič.
Tehnični industrijski zavod Gali-lei: L razred: Marko Bordon, Aleksander Boskin, Paolo Černič, Martin Devetak, Bogdan Jarc, Mitja Koršič, Marko Lutman, Erik Pelicon, VValter Peric, Niko Preschern; 2. razred: Katja Cap-pelli, Andrej Simčič (en dijak ni izdelal); 3. razred: Roberto Cappelli, Mitja Feri, VValter Gravner, Valentino Jure-tic, Boris Primosig, Damjan Primožič, Tomaž Srebernic, Ladi Tomšič (en dijak ni izdelal); 4. razred: Roberto Cau-dek, Adriana Furlan, Nataša Princi.
Trgovska šola Ivan Cankar: L A razred: Magda Braini, Katja Klanjšček, Nataša Klemše, Igor Marussi, Alex Pavšič, Tanja Prinčič, Diego Silič (en dijak se ni predstavil, ena dijakinja ni izdelala); 1. B razred: Peter Braini, Nataša Frandolic, Amanda Humar, Magda Komjanc (ena dijakinja se ni predstavila, ena ni izdelala); 2. A razred: Claudia Chinese, Tosija Graunar, Irene Jarc, Valentina Lacovig, Martina Srednik, Erika Tomšič; 2. B razred: Aleksander Devetta, Danjela Juretic, Sonja Marussi, Ivana Nanut, Giuliana Oretti, Diego Petejan, Igor Tomšič, Mojca Vogrič, Marko Volčič (ena dijakinja se ni predstavila); 4. razred: VValter Bandelli, Bogdan Ciglic, Graziella Makuc, Silvan Škorjanc (trije dijaki niso izdelali).
Forni di Sopra, zadnja turistična postojanka v naši deželi na karnijski magistrali od Tolmeča do Cortine, je letos doživljala svoj poletni boom. Vse hotelske, penzionske in kampiške kapacitete so bile stoodstotno zasedene z italijanskimi pa tudi francoskimi, švicarskimi, nemškimi in celo kakšnim jugoslovanskim gostom, prireditve kulturnega in športnega značaja so se vrstile ena za drugo, turistične ponudbe so se obogatile z novimi pobudami kot so na primer jahanje, poleti z deltaplani z vrha Varmosta, plavalni bazen s sauno itd. Skratka Forni di Sopra v prelepi dolini na višini 900 do 950 m z naravno kuliso slikovitih špic dolomitskih "crod" na severozahodni strani, postaja iz leta v leto bolj vabljivo poletno in zimsko turistično središče s sedežnicami ter smučinami za alpsko in nordijsko smučanje, v načrtu, verjetno že za novo sezono, pa je gradnja novega hotela s kapaciteto 300 ležišč, pokrite ledene dvorane za hokej in še kaj. Tudi naselje samo se vsako leto na novo olepšuje z obnavljanjem hiš s tipično karnijsko arhitekturo in bogatim okrasnim cvetjem.
Toda tokrat bi se hoteli pomuditi predvsem pri neki posebnosti, s katero se lahko ponaša samo Forni di Sopra, namreč pri zidnih freskeh ali "muralesih", ki krasijo mnoge hiše, in pri njihovem avtorju. Ti "muralesi'' raznih dimenzij, kakršne pač dopuščajo večje ali manjše zidne ploskve, so tisti, ki padejo pozornemu obiskovalcu najprej v oči. Seveda je tudi mene zanimalo kdo je avtor teh fresk, ki kažejo na pravega mojstra slikarskih veščin. Že sam podpis Spadavec-chia je po svoje zanimiv, srečanje in razgovor z njim pa nam odkrije človeka, ki mu je slikarsko bilo življenski poklic, zdaj, pri osemdesetih letih, pa mu je predvsem ljubezen in hobby.
Mojster me je sprejel v svojem skromnem studiu v samem središču vasi in glej prvo presenečenje: nagovoril me ni v težko razumljivem for-neškem narečju pač pa v pristni tr-žaščini, ki je tudi sicer njegov običajni pogovorni jezik. Mojster se je namreč v svojem osmem letu starosti s starši preselil iz rodnega Bergama v Trst, tu obiskoval šole, uk slikarske umetnosti pa nadaljeval in dokončal na umetnostni akademiji v Benetkah. Nato je najprej v Trstu in potem polnih 12 let v Tržiču poučeval risanje na licejih in se obenem ukvarjal s slikarstvom.
Leta 1933 je sodeloval z znanim mojstrom Cadorinom pri izdelovanju mozaika v apsidi bazilike sv.Just.
Vojna in prva povojna leta je živel v Trstu potem pa ga je ob koncu leta 1948 premamila velika odločitev, kot v ostalem tudi marsikaterega drugega Tržačana, ene ekonomska nuja takratnega kriznega časa, druge želja po spoznavnaju novih krajev, novih ljudi, drugačnega življenja. Odpravil se je v daljno emigracijo v Venezuelo in potem v Peru, kjer je skupno preživel skoraj 25 let.
Južnoameriški muralesi na stenah hiš v Kamin
In kaj je tam počel. Predvsem je ostal zvest svojemu poklicu in umetniškim nagnjenjem. Poučeval je slikarstvo in se ukvarjal z aktivnim slikarstvom, mnogo je razstavljal indivi-dalno in skupinsko in se sproti poglabljal v južnoameriške umetnostne tokove in se v njih tudi navdihoval. Ko se je leta 1960 iz Venezuele preselil v Peru, je po nalogu tamkajšnjega ministrstva za kulturo oziroma »Uni-versidad Nacional H. Valdizan« v mestu Huanacu, ustanovil umetnostno akademijo in bil imenovan za njenega ravnatelja, kar je ostal vse do svojega povratka v Evropo in v Italijo leta 1973. Na omenjeni univerzi je vodil stolico za zgodovino umetnosti in za umetnost Inkov, istočasno je sodeloval v arheološki sekciji univerze pri odkupovanju in raziskovanju ostankov predinkovskih kultur.
Gre torej za kompleksno umetniško in intelektualno osebnost, ki je mnogo
dala južnoameirški kulturi, ki pa je mnogo od nje tudi prevzela in prenesla v Italijo, konkretno prav v Forni di Sopra. V mislih imam seveda njegove "muralese", ki krasijo forneške hiše. In če so njegovi "muralesi' (lahko bi jih imenovali tudi freske), po maniri južnoameriški, so po vsebini oziroma motiviki izrazito karnijski, če ne celo izrazito forneški. Mojster namreč upodablja na njih krajevne značilnosti, navade, običaje, krajevne, zdaj že kar hitro izumirajoče, poklice, floro in favno in podobno tematiko. Obiskovalcu, ki se zaustavi v vasi in sprehodi po njenem zgodovinskem središču, pa bo prav gotovo ostal najbolj v spominu eden od petih večjih "murale-sov", ki prikazuje emigrantovo slovo od rodnega kraja. Emigranstvo je bilo namreč še ne tako dolgo tega, boleča stran ter revnih krajev, ki jim je šele razvoj turizma odprl tudi drugačne možnosti dela in zaposlitve od tradi-
cionalnih kmečkih, ki jih skorja ni več.
Ljudje, zlasti mladi, so odhajali na delo v Švico, Francijo, Nemčijo, Belgijo in drugam in z zaslužkom obnavljali svoje borne domačije. Na tem "muralesu", dolgem kakih 4 do 5 metrov in visokem dober meter, so naslikani razni trenutki slovesa (glej sliko), v katerih je zajeta vsa bridkost usode nekdanjih emigrantov. Drugi velik "murales" je na poslopju v Ul. del Pane in tudi njegov motiv je zanimiv. Prikazuje župana kako v ob koncu delovnega dne deli delavcem hlebčke kruha, kar je bilo spričo takratne revščine, dnevno plačilo namesto denarja. Starejši vaščani se tistih časov še spominjajo. Zopet tretji večji "murales" prikazuje tradicionalne obrtne dejavnosti kot so zidarstvo, ka-mnarstvo, mizarstvo, saj so v starih časih hiše gradili pretežno iz kamna in lesa, ki ga je v tej prekrasni dolini
na pretek. Eden od večjih "muralesov prikazuje delo v gozdu pri spravljanju hlodov v dolino. In še bi lahko našteval, saj je takih in manjših fresk v vasi več kot dvajset in še več bi jih bilo, če ne bi v zadnjem času občina zahtevala od lastnikov hiš, da morajo vložiti za "murales" posebno prošnjo in plačati ustrezno takso, medtem ko mojster Marino Spadavecchia dela vse zastonj in iz gole ljubezni ter želje, da bi kraju, kjer sije ustvaril dom po svojem povratku v Italijo, nekaj daroval.
Vsi "muralesi" so izdelani v akrilni tehniki in lastnost te tehnike je med drugim, da dolgo ohranijo svoj lesk in ne zbledijo, razen seveda v daljšem časovnem razdobju. Barve so naravne, podobne so realistično zasnovane. Mojster za vsak "murales" naredi najprej doma osnutek-risbo, ki jo potem z grafitom prenese na zid, med samim izdelovanjem freske pa seveda tudi kaj improvizira, pač glede na podlago in sprotno zorenje ideje.
In zakaj se je Marino Spadavecchia, simpatičen mož sivih las in prijaznega pogleda, vrnil po 25 letih življenja v dveh južnoameriških državah v Italijo in zakaj se je naselil prav v Forni di Sopra? »V Venezueli in v Peruju mi je bilo dobro, vživel sem se v ta še danes skrivnostni svet zgodovine in prazgodovine, imel sem pomembne odgovornosti in obogatel sem za marsikaj novega in pomembnega. Toda s časom in s kopičenjem let je le začelo zmagovati domotožje. Tako sva se z ženo odločila za povratek. Vrnil sem se najprej v Trst, tu tudi razstavljal skupinsko v Miljah na pobudo tamkajšnje turistične ustanove in pred štirimi leti v galeriji na Trgu Barba-can v Trstu. Na prijateljevo povabilo sem pred dobrimi petnajstimi leti prišel v Tolmeč in se potem z njim podal v Forni di Sopra. V trenutku me je očarala lepota tega srednjegorskega sveta, njegovi čudoviti hribi in gozdovi. V meni se je spet vzdramila stara ljubezen do gora, ki me je osvojila že v šolskih letih. Tu sem našel svoj novi dom in ni mi žal. Zdaj se ukvarjam s slikarstvom le še ljubiteljsko, zalsužka pri tem ne iščem, predvsem ne z "muralesi". Kot vidite (in z zado-voljstovm mi je razkazal svoj studio) se bavim tudi z drugimi tehnikami, z akvarelom, tempero, grafitom, oljem, moji motivi so predvsem krajina in tihožitja, tudi kakšen portret. Delam kadar me zgrabi, po cele dneve zapored, pa spet teden dva nič. Nihče me ne preganja razen seveda žilica ko se zbudi. V mojih letih je že tako...«
Ko sem se mu predstavil, sem mojstru pokazal izvod Primorskega dnevnika. Vedel je za naš časopis še iz prvih povojnih let v Trstu, vedel je za našo manjšino, pozna Spacala, vedel je za Černigoja in še za kakšnega starejšega iz slovenskih in splošno tržaških umetniških vrst. Ko sem se poslovil, me je povabil naj ga še kaj obiščem in naj mu seveda priensem dnevnik v katerem bo objavljen najih pogovor o njem in njegovih "muralesih", tej forneški posebnosti.
JOŽE KOREN
pisma uredništvu - pisma uredništvu - pisma uredništvu - pisma uredništvu
Preprečiti, da bi nestrpnost znova postala idealni teren za fašizem
Gotovo niso bili razlogi primernosti (ali še slabše oportunizma), ki so mi doslej narekovali, naj se ne vključim v razpravo o simbolični gesti, ki so jo voditelji tržaške komunistične partije naredili na bazoviški fojbi. Spodbud je bilo in je še mnogo, velika spodbuda pa je predvsem okoliščina, da se o tem vprašanju soočajo gotovo demokratični sogovorniki, ki imajo sicer različna mnenja, a so gotovo osvobojeni špeku-lantivnih namenov.
Obstajali pa so in delno še obstajajo — strah, da se zaradi nezadostnosti besed, zlasti tistih, ki jih uporabljamo v politiki, ne bi razumeli, kadar se lotevamo tako delikatnih vprašanj, ki vzbujajo globoke emocije; dvom, da bi se še enkrat vse skupaj končalo z verbalnim spopadom, ki bi ga označevali samo nesporazumi; bojazen, da bi nekdo na premeten način izkoristil to priložnost, da bi spodbujal nove razdore, na katerih bi se razbohotilo novo nasilje; neke vrste sramežljivost do tistega, ki še vedno trpi zaradi nezaceljenih ran in hoče biti spoštovan v svoji bolečini. Potem sem bral kratek poseg Lucijana Malalana, tako trd in resničen, skop in iskren in sem se prepričal, da se lahko in mora izkoristiti ta dragocena priložnost za to, da po osebnih možnostih prispevamo k razjasnitvi tako dramatičnih dogajanj: seveda brez pričakovanja, da bi rekli za-kljčno besedo. Pri nas so nacionalizmi, fašizem, nacizem, vojna in preganjanja povzročili drame, ki so bile - če je to sploh mogoče - še bolj žgoče in razdiralne kot drugod, saj so v mestih, po vaseh in celo v družinah sprožile še globlje zamere in sumničenja, sovraštvo in nasilje. Roditi se na večjezičnem in obmejnem območju, kjer se srečujejo različne kulture, ni nujno
privilegij, zlasti ne takrat, kadar ta različnost ni pogoj obogatitve, temveč alibi za kulturo nadvlade, pravi pravcati laboratorij rasizma; kadar se nekdo zadolži, da bo dan za dnem delil med ljudi strup razdvajanja. Tako sosed postane predmet sovraštva samo zato, ker govori drugačni jezik; in meja, ki si jo je izmislil človek zato, da je delil in vladal, dobiva tako simbolične, sakralne pomene in jo je torej treba braniti pred zunanjimi in tudi pred notranjimi sovražniki. Koliko bolečine je še, gospod Malalan, v srcu tolikih ljudi, bolečine, ki zahteva spoštovanje! Toda nalaga nam tudi nalogo, da preprečimo, da bi bil tisti »kraj, ki so ga tržaške protislovenske sile demonsko izmaličile« (kot ste vi pravilno zapisali) še vedno uporabljan za rojevanje novih bolečin, nalaga nam, da razkrinkamo tiste, ki brez vsakršnega spoštovanja človeka zlorabljajo zgodovino za to, da ustvarjajo novo trpljenje in opravičujejo drugo nasilje. Strinjam se, gospod Malalan: hudiču na oltar niti šop kopriv. Tisti šopek cvetja ni bil položen zato, da bi razdrli grob, temveč zato, da bi porušili tisti umeten oltar, ki je bil zgrajen zato, da bi se sovraštvo nadaljevalo.
Ne smemo se znašati nad tistim, ki zgreši - je govoril papež Janez XXIII. -ampak nad napako. Ganjen sem vsakokrat, ko se spomnim besed, ki jih je znal izreči Bacheletov sin - blag in pravičen mož - na pogrebu svojega očeta, pokošenega od strelov Rdečih brigad. Hočem se jih spominjati: »Molimo danes tudi za tiste, ki so ubili mojega očeta, da bi - ne da bi karkoli odvzeli pravici, ki mora zmagati - bilo na naših ustnicah vedno samo odpuščanje in nikdar maščevanje, vedno le življenje in nikoli zahteva po smrti drugih.«
To ne pomeni izenačiti žrtve in preganjalce in še manj poskusa odvračati odgovornosti, še zlasti v mestu, ki je moralo prenesti preveč prisilnega pozabljanja; prav tako ne pomeni zavajati iskanja resnice, ki jo - nasprotno -odstotnost špekulativnih namenov lahko le olajša. Skratka, oprostiti ne pomeni razgrniti sočutnega pregrinjala pozabe čez tragedije, vzroke in od-
govorne. Odpora proti fašizmu, vključno s slovenskim, ni povzročilo maščevanje, temveč pravica do svobode in pravičnosti. To so vrednote, okrog katerih lahko gradimo spravo, vendar je za dosego tega cilja potrebno "ribam nacionalizma" odvzeti vodo.
Gesta voditeljev komunistične partije je bila simbolična, pogumna in nedvoumna za zgodovino tistih, ki so jo naredili prav na poti sprave. Namen je, da se ponovno polastimo tudi težke dediščine trpljenja in žalovanja (pogosto uporabljane kot mlinskega kamna, ki naj vnaša med ljudi razdore in nestrpnost), da našo skupnost osvobodimo izsiljevanja in da lahko torej še glasneje in bolj prepričljivo vpijemo svojo obsodbo novega nasilja: kot tistega bolj subtilnega, a nič manj ponižujočega in bolečega, ki se še danes izvaja proti Slovencem. Moj antifašizem se ni rodil iz sovraštva, temveč iz zavesti o gorju, ki ga je povzročil fašizem. Moja demokratična angažiranost mi nalaga, da preprečim, da bi nestrpnost - z novimi imeni in naličji - znova postala idealni teren za gojitev novih oblik plazečega se fašizma.
LUCIANO CESCHIA
Bodimo trdni Slovenci
Sem eden izmed tistih Slovencev na Tržaškem, ki so bili sami udeleženci NOB, pa še očeta sem izgubil med vojno. Ne moje neizživete mladosti in ne očeta mi še tako poklanjanje spominu na žrtve ne more vrniti, zato sem po svoje ubral pot življenja, brez vključevanja v kakršnokoli stranko. Boj stranke je boj za neko idejo, je v bistvu tudi boj posameznika in ko sem spoznal, kako se posamezniki v strankah borijo samo za svoje lastne koristi, pa so takrat, ko željen cilj dosežejo, pripravljeni zatajiti samega sebe, se mi je vse porušilo. In tak primer se mi zdi bazoviška fojba. Sprašujem se, čemu se senator Spetič s člani delegacije ni poklonil ob grobu Mussolinija, tako bi še bolj dokazal, kako smo proti vojnam in nasilju, za mir, sožitje... kot
pravi Miloš Budin v prispevku »Na vprašanje fojbe lahko danes gledamo povsem umirjeno«. Ne strinjam se z njegovimi tezami, soglašam, da smo NOB poveličevali, da smo zamolčali napake in slabosti, pa krivice, ki so se rojevale tudi med partizanskimi borci - naj se danes tudi ta plat medalje razkrije, da bo zgodovina dobila popolnejšo podobo - ne moremo pa kot zločinci stopati na mesto zločina. Taka misel se mi je utrnila ob uradnem poklonu na fojbi.
Zločinci nismo bili in da je danes boj Slovencev za narodnostne manjšine tako skromen v Italiji, da ni vidnih uspehov pri zaščiti naših pravic, smo tudi Slovenci sami krivi. Kolikim je raznarodovalna politika Mussolinijeve Italije poitalijančila priimek, pa so mu zvesti tudi po osvoboditvi izpod fašističnega nasilja in ne izkoristijo demokratične pravice, ki nam jo daje vlada. In koliko je družin, ki jim je v otroštvu mati pela slovenske pesmi, pa so svoje otroke dali v italijanske šole in ti skorajda ne znajo spregovoriti slovensko.
Kdo nam torej krati pravice, vlada? Nismo sami dovolj nemarni in nas je sram v vsakodnevnem življenju priznati najprej da smo Slovenci? Sam vem, da me takrat, ko čutim pri drobnih delih, kako Slovenci zatajijo slovenstvo, pa jih okregam in opozorim, označijo za nacionalista. Ne, v nobeno stranko ne bom šel, da bom izboril pravice Slovencev, ostal bom sam bojevnik, ki bo že ob telefonskem klicu, ko se mu Slovenec oglasi s »pronto«, odreagiral s kritiko, pa čeprav mi to zamerijo. Torej rešitev ni v tem, da se bomo ustavljali pri spomenikih naših sovražnikov iz preteklosti in pri grobovih, ki smo jim jih sami skopali - pa čeprav Budin pravi, da moramo nanje danes drugače gledati - ampak predvsem v tem, da ostanemo v sebi, v svoji notranjosti in v odzivanju zavedni Slovenci. Prepričan sem, da na Južnem Tirolskem narodnostnih pravic niso izborile stranke, izborili so jih sami ljudje, ki jih ni sram, da so bodisi Slovenci, Italijani ali Nemci.
Vsakega človeka globoko spoštujem in danes dobro vem, da so vojne po-
vsod ne zaradi ljudi, temveč zaradi posameznikov, tistih, ki vladajo in postanejo v svoji oblastniški požrešnosti neusmiljeni, zanetijo meddržavne in mednacionalne spore in pahnejo nedolžne ljudi v boj za njihove ideje. Proti takim vladnim katastrofam se borimo, kot posamezniki pa ostanimo pošteni in delovni ljudje, kot znamo to biti in v kar nas sili tudi zakon preživetja. Slovenci pa bodimo še povrhu trdni Slovenci, pa ne bo treba ne fojb ne uradnih delegacij ob njih, da bi dokazovali svojo predanost miru in sožitju	MILAN TUL
Mačkolje
Pri ustanovi za spoznavanje slovenskega jezika in kulture
Vpisovanja v tečaje
1	V V e
slovenščine
Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture obvešča, da je po poletnem premoru spet začela svojo redno dejavnost. Med drugim so se že začela tudi vpisovanja v tečaje slovenskega jezika vseh stopenj za odrasle in otroke.
V okviru svojih institucionalnih dejavnosti pa nudi Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture tudi možnost brezplačnih tečajev konverzacije v slovenščini in razne druge olajšave za dijake in študente, za mlade, ki š® niso dopolnili 18. leta starostu za brezposelne in za člane sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL.
Tajništvo Italijanske ustanov ^ za spoznavanje slovenskega je' zika in kulture, ki ima sedež Ulici Vadirivo 30 (drugo nadstropje), je za javnost odPrL vsak dan razen sobote od trdo 19.30.
Kolumbijski mafijaši so gotovo ena svetovnih finančnih velesil
Ul


F

Američani so zagotovili kolumbijskim oblastem izdatno materialno pomoč
Zadnji ukrepi ameriškega predsednika Busha v borbi proti mamilom in proti kolumbijski mafiji, ki se združuje v tako imenovanem kartelu iz Medel-lina, so mafijaše še bolj razkačili. Bush je obljubil kolumbijskim oblastem tudi denarno pomoč, ne samo vojaško, Vendar že dejstvo, da je v Bushevem programu predvidenih 8 milijard dolarjev za ves načrt boja proti mamilom, jasno kaže, da se finančna sredstva, ki jih ima na voljo kolumbijska vlada, še zdaleč ne morejo primerjati s sredstvi, s katerimi razpolaga mafija. Po zadnjih podatkih je letni izkupiček trgovine z mamilom (kokainom, heroinom in hašišem ter marihuano) približno 15 do 17 milijard dolarjev, od katerih odpade na medellinski kartel Približno 4 milijarde dolarjev. Že te številke govorijo o neravnopravnem
boju, ki ga bije Kolumbija v prvi vrsti, pa tudi države, v katere je mamilo namenjeno. Mafija lahko kupi vso kolumbijsko vojsko in policijo zraven, poleg tega, da ima svojo privatno vojsko, s katero se kolumbijske oblasti morajo vsakodnevno spopadati. Pri vsem tem ne gre pozabiti, da Kolumbija ni med glavnimi proizvajalci kokaina, vendar gojenje koke zagotavlja tistim, ki se s to panogo ukvarjajo, mnogo večji dobiček, kot če bi pridelovali pšenico, ali koruzo ali kakršnokoli drugo poljščino. Obstaja sicer načrt, da bi prepričali pridelovalce koke, da zamenjajo gojenje listov z gojenjem kakršnekoli druge kulture, vendar je doslej bilo vse zaman.
Pa zakaj se prav Kolumbija mora soočati s prisotnostjo največjih prekup-
čevalcev z mamili? Država leži na skrajnem severu Latinske Amerike in je nekje obvezno križišče, na katerem se križajo poti velikih pošiljk mamil, ki so namenjene v ZDA tako po morju kot po kopnem in po zraku. V kolumbijskih pragozdovih se skriva tudi cela vrsta čistilnic, v katerih drogo čistijo, predem jo pošljejo naprej. Kolumbijska mafija razpolaga s celo floto letal, s katerimi pošilja mamila naprej. V zadnji ofenzivi so kolumbijske oblasti zasegle med drugim kakih 80 letal, ki so skrbela za prevoz mamil. Da mafija nima problemov z denarjem, priča že dejstvo, da so v svoji mirovni ponudbi trgovci s smrtjo ponudili vladi, naj kar zadrži letala in avtomobile in drugo »mehanizacijo«, ki jo je zaplenila, samo da jih pusti pri miru.
Narkosi, kot jih svetovna javnost že zelo na široko kliče, se najbolj bojijo, da bi jih Kolumbija v primeru aretacije izročila ZDA. V Ameriki namreč njihov denar zaleže mnogo manj in se z mnogo večjo težavo izognejo pravični kazni. Zato so tudi zagrozili, da bodo za vsakega narkosa, ki ga Kolumbija izroči ZDA, ubili deset sodnikov. Spričo vala atentov, ki je te dni zajel deželo ni nobenega dvoma, da se mafija ne šali in da svojo grožnjo jemlje smrtno resno.
ZDA, ki so največje tržišče za razpečevalce mamil, nudijo trenutno kolumbijskim oblastem dokajšnjo pomoč. Poslali so kakih sto svetovalcev, ki jih v Kolumbiji imenujejo »civilne«, v ZDA pa »vojaške« ter večjo količino opreme za boj proti mafiji. Marsikdo v ZDA zagovarja odločen poseg ameriških oboroženih sil v Kolumbiji, napad na postojanke narkosov in uničenje nasadov koke. Mnoge pa še skeli nezaceljena rana Vietnama in so' zato mnogo bolj previdni, ko je govor o posegu na ozemlju neke druge države. Poleg tega je tudi druga svetovna velesila, SZ, dala jasno vedeti, da sicer podpira vsako obliko boja proti širjenju mamil, vendar opozarja na dejstvo, da v nobenem primeru ni opravičljiv vojaški poseg izven meja domovine. V sedanjem obdobju, ko je proces popuščanja napetosti in sporazumevanja med državama v polnem teku, noben trezen politik v Ameriki najbrž noče prevzeti odgovornosti za ponovno ohladitev odnosov med velesilama.
Spopad med narkosi in kolumbijskimi oblastmi, za katerimi stoji ves industrializirani zahod, ki ga še kako žuli vprašanje narkomanije, je odprt in v tem trenutku ne more nihče predvidevati, kdo bo zmagal. Izhod iz tunela, kljub Bushevemu načrtu, je še zelo daleč.
Zaton Medellina, prestolnice kolumbijskih narkomafijašev
Pred izbruhom totalne vojne med kolumbijskimi oblastmi in trgovci z Mamili je bil Medellin s svojimi luksuznimi vilami nekakšen južnoameriški Saint Moritz na ekvatorju. Od vsepovsod je bilo vidno veliko bogastvo, Urejenost gosposkih stanovanjskih na-®elij pa se je lahko kosala z najbolj luksuznimi četrtmi v znanih evropskih 'h ameriških mestih.
. Medellin je tak tudi danes, toda to Je le še zunanji videz. Vojna napoved trgovcem z mamili je mesto, ki je sre-uišče kolumbijske narkomafije, dobesedno ohromila. Za prebivalce velja Policijska ura, pred luksuznimi vilami, k* naj bi bile zgrajene z narkodolarji Pa-stojijo stražarji, ki varujejo zaplenjeno imetje trgovcev z mamili. Nek-I anjih stanovalcev ni na spregled in olumbijska vojska ter policija trdita, u naj bi pobegnili v Panamo ali Branijo.
, T°da večina prebivalcev tega mesta , Prepričana, da se voditelji zločin-ega kartela iz Medellina skrivajo ; Ura, v enem izmed številnih bunker-V' ki so zgrajeni pod mnogimi vilami tr?K Z namenom, da se v primeru po-ž be umaknejo »na varno« pred neza-»š f n*m* obiskovalci. Verjetnost, da se J111 skrivajo v bližini, je precejšnja, J, naj bi bili prav tu najbolj varni, V
ljci.ov.r »službi« so namreč številni po-UnJ • ‘n vojaški oficirji ter krajevni tkj,av*telji. Po dokaj zanesljivih poda-tak ?a za kolumbijsko mafijo dela na ko« drugačen način kar 30 odstot-2 Vs.ega prebivalstva v Medellinu. kotrrftilen ie primer enega izmed nar-ja jg °ycev Rodrigueza Gacha. Polici-g0v °n Preiskavi uradov nekega nje-nairflT,a .Podjetja odkrila, da Gacha na v— ztlčnejše načine nadzoruje več
kot
ProizvnH6Set Pudjetij' ki se ukvarjajo s tj0 t- anJ° živil, gradbeno dejavnosti^ nanciranjem ter zračnim in reč-ZaPofi OInetom. V vseh teh podjetjih je eoo nekaj tisoč ljudi, med kate-
rimi se mnogi najbrž niti ne zavedajo, da delajo za kolumbijsko mafijo.
V Medellinu pa ima svoj center tudi »kralj« narkotrgovcev Pablo Escobar Gaviria. Ta si je ravno pred izbruhom totalnega spopada v strogem središču zgradil dve impozantni palači, ki v katastru nista niti zabeleženi, uradno pa je kot lastnica vpisana triletna Esco-barjeva hčerka Emanuela. Ena od palač, z velikimi temnimi kristalnimi površinami, je namenjena za urade, druga, zgrajena iz bleščečega belega kamna, pa je bila zgrajena za luksuzno bivališče voditelja zločinskega kartela. Stanovanjska zgradba ima tudi dobro zakrit skriven izhod, ki kot v srednjeveških gradovih omogoča bliskovit beg v primeru potrebe.
Na medellinskih ulicah danes ni več mercedesev in luksuznih džipov. Njihovi lastniki so jih spravili v garaže, da ne bi z njimi po nepotrebnem vzbujali pozornosti pri vojaških patro-lah. Ti luksuzni avtomobili so izginili tudi z ulic, ki vodijo proti Pobladu in Envigadu, dveh luksuznih stanovanjskih ter poslovnih naselij, kjer so novi medellinski bogataši s pomočjo narko-dolarjev zgradili svoje blindirane vile in postavili velikanske steklene palače, v katerih »domujejo« banke in supermoderni uradi. Tu živijo managerji trgovine z mamili. Gre za stotino uglednih prebivalcev Medellina, ki upravljajo finančne družbe, banke, gradbena podjetja in so uradno pred zakonom povsem čisti, čeprav ni nobena skrivnost, da ogromna sredstva, s katerimi upravljajo, niso nič drugega, kot »oprani« narkodolarji.
Podoba razkošja in bogastva pa se povsem izgubi, če se podamo v predmestja, ki se vzpenjajo na pobočjih zelenih gora, ki obkrožajo mesto. Tam realnost predstavljajo bedni življenjski pogoji in vsakodnevni boj za golo preživetje. V teh naseljih »kralji« kolumbijskega kokaina novačijo svoje mlade gangsterje, ki so za majhno pla-
čilo pripravljeni storiti kar koli. Zato ni čudno, da v tem zemeljskem raju, kot tudi imenujejo Medellin, dnevno ubijejo približno 60 oseb. Vsi ti mrtveci, pa naj gre za znane ali neznane osebe, plačujejo krvavi davek v neizprosni vojni, v kateri so v igri milijarde dolarjev, ki jih kolumbijski narko-trgovci zaslužijo s prodajo kokaina predvsem na severnoameriškem trgu.
Italijanska javnost razklana med strogostjo in toleranco
RIM-Na področju politične razprave o boju proti velikemu družbenemu zlu današnjega časa, to je mamilom, se v Italiji verjetno pripravlja še ena vroča jesen. Podobna, ali še bolj vroča kot lani ob tem času, ko je politični tajnik socialistične stranke Bettino Craxi po povratku iz 'Združenih držav Amerike sprožil val polemik s svojo vizijo tega dramatičnega problema. Tedaj so ga očitno očarali in navdušili strateški pogledi tedanjega predsednika Ronalda Reagana, ki je pridigal, kako je treba vsevprek udariti proti vsem, ki imajo tako ali drugače po rokah smrtonosne snovi (pa naj gre za veletrgovce, prekupčevalce, razpečevalce ali navadne uživalce). Tokrat pa je Craxija (in mnoge druge) spet spodbudila Amerika, kjer je Reaganov naslednik Bush v prejšnjih dneh nekako prešel »od besed k dejanjem«, ko je svojemu ljudstvu po televiziji obrazložil širokopotezni (in denarno bogati) program boja proti narkomaniji ter to svoje ljudstvo hkrati pozval na pravo križarsko vojno proti zlu stoletja.
Tudi v Italiji bi bilo treba torej končno preiti od besed k dejanjem, je poudaril Craxi prejšnje dni, ko se je razgovarjal s perujskim predsednikom Alanom Garcio. Da bi bilo treba dejansko odločneje ukrepati, se v Italiji menda strinjajo vsi. Vprašanje pa je, kako ukrepati. Ali na podoben način, kot je ukrepala Amerika? Prav okrog tega vprašanja se bo v kratkem razvnela, kot ni težko predvidevati, silovita politična bitka.
Sprožila se je, kot rečeno, že pred letom dni. Po povratku iz ZDA je reaganovsko navdihnjeni Craxi podrezal italijansko javnost, ki se je že dalj časa pripravljala, da bi z ustreznimi zakonodajnimi posegi skušala zajeziti naraščajoči in vse bolj zaskrbljujoči pojav narkomanije v Italiji. Vlada je tedaj predstavila svoj zakonski osnutek, ki nosi ime svoje predlagateljice ministrice za družbene zadeve Rose Russo Jervolino. Razprava okrog tega osnutka ter glavnih smernic, ki so ga navdihovale, je postala v hipu razbeljena. Izoblikovala se je resna in vznemirljiva dilema: ali naj bo odločen boj proti mamilom usmerjen proti mafijam in njihovim armadam velikih in malih prekupčevalcev ter hkrati v korenito odpravljanje družbenih pogojev, v katerih se narkomanija z lahkoto oprime družbenega tkiva ter širi kot rakasto obolenje (brezposelnost, slabšanje družbenih odnosov ipd.), in seveda v široko družbeno preventivno politiko pomoči narkomanom in njihove prevzgoje. Ali pa naj se udari po vseh, ki se ukvarjajo z mamili. Pa naj bodo to brezobzirni zločinski prekupčevalci in razpečevalci, ali pa tudi vsi tisti, ki so iz obupa, zaradi neurejenih družbenih in družinskih razmer ali iz drugih razlogov padli v neizprosne kremplje odvisnosti od mamil.
Italija se je na mah razklala v dva tabora. Na eni strani so se za zastavonošo Craxijem razvrstili njegovi socialisti, velika večina demokristjanov in (s sicer določe-
nimi pomisleki in distinguo) tudi druge stranke večine, ter misovci. Proti takšni križarski viziji, ki ne dela pravih razločkov med krivdami, pa so se postavili komunisti, zeleni, radikalci in demoproletarci ter marsikdo tudi iz katoliških vrst, ki je iz lastnih izkušenj trdega dela med narkomani spoznal, kateri so pravi vzroki zaskrbljujočega širjenja narkomanije in kako se je treba lotiti zdravljenja tega pojava.
Zakonski osnutek poštenomisle-če Jervolinove je tako obtičal v močvari polemik. Busheva vojna napoved bo prispevala, da ga bo Andreottijeva vlada v kratkem spet potegnila na dan in vrgla v parlamentarno areno. Craxi je že krenil v napad. Alanu Garcii je dejal, da so mamila mednarodni in ne samo ameriški problem. Zato se mora tudi Italija zganiti in po enem letu jalovih polemik kreniti na pot konkretnih ukrepov. Ukrepati pa mora prav tako odločno in s trdo roko, kot nas učijo ZDA.
Njegov privilegirani sogovornik Arnaldo Forlani mu je takoj zagotovil svojo podporo. Na prazniku prijateljstva v Firencah je zatrdil, da bo KD takoj po poletni obnovitvi parlamentarne dejavnosti prav gotovo složno podprla zakonski osnutek. Pri tem seveda ni pozabil omeniti, da je tudi po njegovem ne samo trgovanje z mamili temveč tudi njihovo uživanje kaznivo dejanje.
Sicer pa kaže, da v vladi ne bo popolnega soglasja glede Bushevih metod. Republikansko glasilo je namreč te dni objavilo članek, ki je dokaj kritičen do ameriške strategije. Tudi med nekaterimi laičnimi krogi se torej širi nekakšno nezaupanje za programe, ki predvidevajo večje denarne vsote za gradnjo zaporov kot pa za zdravljenje in prevzgojo narkomanov ter za odpravljanje družbenih vzrokov narkomanije.
Ne samo nazaupanje, temveč odkrit odpor proti tem metodam pa je čutiti med komunisti, radikalci in demoproletarci ter tudi med nekaterimi katoličani. Značilen je bil v tem pogledu poseg ustanovitelja slovite turinske skupine Abele don Luigija Ciottija, ki je ostro kritiziral Bushevo strategijo, ki ne išče družbenih razlogov narkomanije, temveč stremi le po represivnih ukrepih. Pannella je polemično ošvrknil socialiste, češ da si želijo s svojim zadržanjem zagotoviti »Bushevo nagrado« za neumnost. Tajnik antiprohibicionističnega gibanja Del Gatto pa je dejal, da je zakon Craxi-Jervolino jasen dokaz odvisnosti italijanske vlade od Bele hiše. Najbolj ostri so demoproletarci, ki napovedujejo ljudski referendum v primeru, da bi prodrl represivni zakon.
Argumentov za nov politični spopad je torej na pretek. Izid je zaenkrat še negotov. Jasno pa je, da je tudi v tem primeru v igri ne le reševanje nekega izjemno resnega in bolečega družbenega problema, temveč v nekem pogledu tudi usoda medčloveških in družbenih odnosov pri reševanju velikih dilem človeštva.
Varnostne mere v Kolumbiji so zelo stroge, še zlasti na letališčih: posnetek je z letališča v Bogoti
V priredbi javnih in zasebnih zavodov in ustanov
Goethe Institut je nemška kulturna ustanova, katere naloga je širiti sodelovanje Nemcev s tujci in s tem v zvezi skrbeti, da se tujci naučijo in privadijo nemškemu jeziku. Še pred letom 1951, ko je bil Goethe Institut ustanovljen v Munchnu, so razne nemške kulturne ustanove pošiljale v tujino učitelje nemščine.
Od leta 1951 pa so te pobude organizirane na osrednji ravni. Goethe Institut ima svoje podružnice v 67 državah. Podružnic je seveda več, saj v nekaterih državah so podružnice v več krajih. V Italiji so podružnice v Trstu, Firencah, Genovi, Milanu, Neaplju, Palermu, Rimu in Turinu. Vsako leto je v italijanskih podružnicah 6.700 učencev.
Goethe Institut ima podružnice tudi v Nemčiji. Tam prirejajo in-
tenzivne tečaje za tiste, ki bi se radi izpolnili v nemškem jeziku. Tako v Nemčiji kot v tujini prirejajo izpopolnjevalne tečaje za učitelje nemškega jezika.
V tem velikem inštitutu prirejajo jezikovne tečaje raznih stopenj. Da bi bil pouk nemščine bolj privčane za otroke skrbijo za istočasno športno vzgojo, ki seveda poteka v nemškem jeziku.
Tržaška podružnica Goethe Instituta daje tistim, ki so z uspehom dokončali tečaj nemščine Zertilikat Deutsch als Fremd-sprache (ZDaFj.
Letos so v Trstu uvedli tudi specializirani tečaj nemškega trgovskega in gospodarskega jezika. Tega prirejajo v sodelovanju z Italijansko- nemško trgovinsko zbornico v Milanu. Kdor aa bo dokončal z uspehom bo dobil diplomo z naslovom Wirtschatsde-utsch.
V	prihodnjih dneh se bodo odprla vrata šolskih stavb. V šolah raznih stopenj se bodo otroci in odrasla mladina naučili vse, kar je predvideno v programih, ki so jih izdelali v pristojnem ministrstvu za javno vzgojo. Sorazmerno malo pa je poklicnih in strokovnih šol, v katerih bi se učenci naučili praktičnega poklica. V državnih šolah, tudi v strokovnih, programi še vedno temelijo predvsem na teoretičnem pouku. Zaradi tega se velikokrat mlad človek z diplomo v roki po končanem obveznem ali drugostopenjskem neobveznem pouku znajde zares na cesti. Vrh vsega je treba vedeti, da na tržišču ni veliko delovnih mest za knjigovodje, geometre, industrijske ali druge izvedence, za vse tiste, ki imajo v rokah diplomo z zvenečim naslovom.
Kako torej na delovno mesto, pa čeprav to ne bo odgovarjalo diplomi, ki si jo je po tolikih letih študija pridobil mlad človek?
Prav zaradi tega so nekatere zasebne ali javne ustanove dale pobudo za prirejanje intenzivnih tečajev. Nekateri so izpopolnjevalni, drugi pa začetniški.
Taki tečaji so tudi v slovenskem jeziku. Prireja jih Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Tečaji so v Trstu in v Gorici. To so tečaji za uradnike v uvozno izvoznih podjetijh, za marketing in management, za uporabnike kompjuterjev, za bančne uradnike, in še več drugih. Tu so tudi strokovni tečaji za splošno kmetovanje, za vinogradnike, živinorejce, čebelarje, za obdelovalce kamna. itd. Slovenski deželni zavod je v prejšnjih letih zabeležil lepe uspehe.
V	takih tečajih vzgajajo bodoči strokovni kader. Zidarjev je pri nas vedno manj. Njihova povprečna starost je nad petdesetimi leti. Zaradi tega so delodajalci in sindikati ustanovili skupno šolo 'za gradbince. Mladi tečajniki imajo nekaj teoretskega pouka, največ pa seveda strokovnega. V programu tečaja je veliko praktičnega pouka. Jutri bodo dobri zidarji. Vrh vsega pa jim delodajalci zagotovijo hitro zaposlitev.
Isto velja za gostince. V gostinskih šolah v hotelu pod Nabrežino in v Gradežu sta šoli za natakarje,
■
Ul
uradno priznan jezikovni licej
sedež državnih izpitov
tehnični zavod za računovodje
uradno priznanih vseh pet let
srednja šola za nadoknadenje izgubljenih let
geometri - knjigovodje - učiteljišče liceji - vrtnarice - srednja šola
informatika poklicni tečaji
tajništvo podjetja programerji IBM - strojepisje stenografija - jeziki knjigovodstvo - aranžerstvo finančni svetovalci

VPISOVANJE
v dnevne in večerne tečaje:
NOV SEDEŽ
TRST - UL. LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL. 040/307440 - 307416
ZALJUBLJENI V NEMŠČINO
Z GOETHEJEM V SRCU SPOZNAŠ NEMŠKI JEZIK
TEČAJI TUDI ZA OTROKE TRST — Ul. del Coroneo 15 — Tel. (040) 732057
Vpis v tečaje od 18. do 29. sept. od 16.00 do 19.30 (razen ob sobotah)
Sedeži v Italiji: Firence, Genova, Milan,
Neapelj, Palermo, Rim, Turin, Trst
GOET01/2
GOETHE-
INSTITUT

ENFA01/2
	
	
	
	
TRST — Ul. sv. Frančiška 25
ŠOLSKO LETO 1989-90
DNEVNI TEČAJI:
•	URADNIKI - administrativno delo v uradu - dveletni tečaj
•	OPERATERJI PROGRAMERJI - dveletni tečaj
•	ELEKTRIKARJI ZA CIVILNE IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE - dveletni tečaj
•	TERMOVODOVODNI INŠTALATERJI/HLADILNIKARJI - dveletni tečaj
•	ELEKTRONSKI TEHNIKI - triletni tečaj
POPOLDANSKI IN VEČERNI TEČAJI:
•	OPERATERJI NA P.C. RAČUNALNIKIH
•	VODENJE OBVEZNIH KNJIG
•	STROJEPISJE
•	OPERATERJI RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV
•	UPRAVLJANJE VIDEOTERMINALOV
•	IZPOPOLNJEN PROGRAMSKI JEZIK "BASIC"
•	TEHNIKI ZA PROGRAMSKO OPREMO (SOFTVVARE)
•	TOOLS (programi za osebno produktivnost)
•	SPECIALIZIRANI OPERATERJI ZA UPRAVLJANJE PODJETIJ
•	NASTAVITEV MIKROPROCESORJEV ZA AVTOMATIZACIJO V CIVILNIH IN INDUSTRIJSKIH OBJEKTIH
Tečaje denarno vzdržuje Dežela Furlanija-Julijska krajina. Informacije daje tajništvo, Ul. sv. Frančiška 25 - tel. 762155 - 767503 od ponedeljka do četrtka 10.00-12.30 in 17.00-19.30
kuharje, hotelsko osebje. V njih se je učilo tudi precej mladih slovenskih fantov in deklet, ki so kasneje prevzeli gostilno staršev in v njej sedaj uspešno poslujejo.
Velik pomen ima danes obrtna dejavnost. V naši deželi je veliko mladih našlo zaposlitev v obrtnih delavnicah, tudi ker je obrtnikom šla na roko deželna vlada, ki je finančno podprla takšno novačenje mladih delavcev.
V raznih zavodih in šolah se prirejajo tečaji za mlade mehani-
ke, lesne delavce, avtomehanike, vodovodne in električne inštalaterje, specializirane delavce za popravila televizijskih sprejemnikov, itd.. Takih tečajev je danes kar precej.
Veliko pa je tudi šol v katerih učijo tuje jezike. Pri nas prihajajo v poštev predvsem nemščina, angleščina in francoščina, Italijani se uče slovenščine in srbohrvaščine, nekateri pa si zaželijo tudi znanja ruščine, španščine in še kakega drugega jezika.
SCUOLA
EDILE
ŠOLA ZA GRADBINCE
TRST
Miramarski drevored 98 Tel. 040/43626
POKLIC
V KATEREM SE VSAKDO
IZKAŽE S SVOJIMI
IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO
VPISOVANJA SE NADALJUJEJO brezplačna vpisnina in obiskovanje
TEČAJI ZA:
zidarje, polagalce ploščic, tesarje, gradnjo montažnih objektov.
Zajamčena zaposlitev pri tržaških podjetjih, ki skupno s sindikati upravljajo šolo.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Center za poklicno usposabljanje Trst
Ul. delTIstria 57 tel. 765285
TEČAJI ZA ODRASLE
TEČAJI ZA SPECIALIZACIJO IN IZPOPOLNJEVANJE
INFORMATIKA — OSNOVE UPRAVLJANJA - INTEGRALNI PRODUKTI - TEHNIK GAD - OSNOVE UPRAVLJANJA III -KOMBINIRANI JEZIKI (COBOL)
ELEKTRONIKA — ELEKTRONSKA VEZJA - ELEKTRONIKA V GOSPODINJSKIH STROJIH - USPOSABLJANJE PROGRAMIRANIH KONTROLORJEV
AVTOMOBILIZEM — ELEKTRONIKA V AVTOMOBILU
POST DIPLOMSKO UDEJSTVOVANJE (za absolvente višjih šol)
TEHNIKI ZA INDUSTRIJSKI »»OFFICE AUTOMATION« TEHNIKI ZA UPRAVLJANJE IN »»OFFICE AUTOMATION«
Informacije in vpisovanje v tajništvu šole od 9.00 do 12.0° in od 15.00 do 17.00 (sobota 9.00 - 12.00)
Gostovanje Ženske pevske skupine Stu ledi za zahodnem obronku Alp
Z ljudsko pesmijo k drugi manjšini
,	»s-
Tržaške pevke med nastopom na trgu mesteca Apricale
Za vsako skupino je gostovanje v nepoznanem kraju uganka, včasih tudi tveganje, vedno pa tudi izziv, priložnost, ki se ji je težko upreti. Z Zensko pevsko skupno Stu ledi ni nič drugače, čeprav beleži ta skupina ogromno nastopov. Res pa je tudi, da je doslej v glavnem nastopala po raznih vaseh na Tržaškem in Primorskem, nekajkrat v Sloveniji s plesno skupino in le spomladi se je podala v Marzabotto skupaj z zborom in društvom od Domja, kjer imajo pevke vaje.
Vabilo, da bi skupina nastopala pri Okcitan-cih je posredovala ZSKD pozno spomladi. Ob navdušenju dogovarjanje ni bilo težko, časa za pripravo pa je bilo tudi dovolj. Kot se običajno dogaja pri vseh zborih in skupinah, je bil načrt za vaje zastavljen pravočasno in resno, na koncu pa je - že spet kot običajno - zmanjkovalo časa. »Samo še en teden bi potrebovali...« je pripomba, ki jo poznajo vse skupine in vsi vaditelji ali dirigenti.
Drugo vprašanje je predstavljal repertoar. ŽPS Stu ledi, poje izključno ljudske pesmi v raznih narečjih, motivi so enostavni, včasih lahko
Napisala in uredila:
NADJA KRIŠČAK Fotografije: MARJAN SPETIČ
monotoni, ker ni to visoko umetniško izvajanje, ko lahko nudi že glasba dovolj užitka. Tako je Tatjana Blokar, ki zadnje čase vodi skupino, za gostovanje sestavila repertoar najznačilnejših primorskih pesmi z dodatkom nekaj zahtevnejših pesmi iz drugih slovenskih pokrajin, kar naj bi nudilo poslušalcu čimbolj popolno sliko slovenskega pevskega izročila. Izkazalo se je, da je bila izbira posrečena in da je ljudska pesem lahko še vedno dovolj sprejemljiva in razumljiva tudi v nedomači sredini.
Odhod in vožnja po avtocesti sta bila po svoje nezanimiva in včasih celo dolgočasna. Pot je bila tudi priložnost za krajšo vajo v kombiju, v katerem je voznik (Furlan po rodu) stojično prenašal tako živahen ženski klepet kot precej glasno pevsko vajo. Težave so se začele tik pred ciljem, v bližini Apricaleja, mesteca trg nad turističnim središčem Dolceacgua, nedaleč od Ven-timiglie. Tik pod mestecem je kombi odpovedal, ker je voda enostavno... zavrela. Na srečo smo bili dovolj blizu, a sledilo je še nekaj organizacijskih zapletljajev. Organizator našega nastopa je bila tamkajšnja Občina, a župana nismo mogli iztakniti, ker je bil zaposlen s pripravami na marcialongo, ki je bila na sporedu naslednjega dne. Vseskozi se nam je vsiljeval občutek, da so naši organizatorji (tudi v najbolj revnem društvu) in naši občinski možje (tudi v najmanjši občini) pozornejši, vsako skupino počakajo, sprejmejo, jo
pospremijo do prenočišča, skratka tu pri nas smo res odlični organizatorji!
Še zadnji drobec slabe volje je izginil ob nastopu. Trg, na katerem smo se mudili že popoldne, so zvečer osvetljevale drobne lučke, da je postal zelo sugestiven, akustika je bila dovolj dobra, občinstvo pa prisrčno in pozorno. Nadvse prijetnemu nastopu, ki ga je občinstvo hvaležno nagradilo s toplim aplavzom, je sledila zakuska prav tako na trgu, medtem ko so se nam ljudje prijateljsko približali. In tu presenečenje: med občinstvom sta sedela Mačkoljan, ki se je seveda tudi predstavil, in starejši gospod, ki je obiskoval gradbeno šolo v Ljubljani in ima sorodnike v Strunjanu. Svet je pač majčken!
Naslednji dan smo se iz Dolceacgue, kjer smo prenočevali, torej iz Ligurije, morali premakniti po Franciji, tod vodi namreč najkrajša pot, v Piemont, v kraj Coumboscuro. Po poti nam je še nekoliko ponagajal kombi, kar nam je sicer nudilo odličen izgovor, da smo se ustavili za kosilo v mali francoski vasi v slikoviti dolini reke Roje. Naj mimogrede povem, da se skozi to dolino vleče dokaj ovinkasta pot, ki se dvigne čez 1500 metrov in se približa francosko-italijanski meji po nekaj kilometrov dolgem predoru. V Italiji smo se spet začeli vzpenjati po strmi poti, kar je seveda ponovno spravilo vodo do vrelišča. Kljub tem drobnim težavam smo prišli do vasi Coumboscuro, ki je predstavljala pravo presenečje celotnega gostovanja. Nastop je bil predviden v vaški cerkvi in prva skrb je bila vaja. Za oltarjem nas je že čakal topel čaj z medom, za kar so bila še posebno hvaležna grla, ki so tisti dan utrpela že nekaj sprememb temperature. Sledil je nastop, pri katerem nas je presenetila do zadnjega kotička polna cerkev. Občinstvo je bilo že spet nadvse hvaležno in prijetno, predsednik Provansalskega krožka pa nadvse prijazen in do nas pozoren. Takoj po zaključku nastopa je pred cerkvenimi vrati zaplesala domača folklorna skupina, ki sta jo spremljala godca. Zavrtele so se seveda tudi nekatere pevke. In šele tedaj smo pravzaprav začeli spoznavati gostitelje.
Predsednik domačega Krožka je učitelj Ser-gio Arneodo, oče šestih otrok. Njegova žena nam je tudi pripravila okusno večerjo, postregla pa nam je ena od hčerk. Enega od sinov smo spoznali pred cerkvijo, kjer je igral na harmoniko, vendar so tudi njegovi bratje in sestre člani skupine. Dve od deklet sta nam po večerji zapeli nekaj nadvse prijetnih ljudskih pesmi, medtem ko so fantje zaigrali nekaj motivov. Od prijetnega omizja nas je pregnala le pozna ura, sicer smo tudi vedeli, da imamo na razpolago še naslednje jutro. Po malici smo imeli na programu še ogled etnografskega muzeja, ki ga je družina Arneodo uredila v starem delu hiše. Muzej je sicer prostorsko skromen, vsebinsko pa nadvse zanimiv, ker poleg predmetov ponuja tudi precej literature v okcitanskem jeziku in nekaj zvočnega materiala, plošč, kaset in podobno. Coumboscuro je
XIII festival Mie

’& immims uBmgmgs Bsccmmmm
j <• . i sMk&M * «>«««■«
iE.COmsr
mmmm
t ,< m v;	*c-
a j au&msm
mmm m mm
sr ——.
COMUHITft’ MONTANI IHTEMEUft


:
*
6||
Castelifittorio
* "*	ere 21 - ■»»citat rti
Liuto e
Chitarra classica
Ji Jialilicc Seifie
S
»GOSTO
Apricale
are 21 - Cmipp-J Etnko
STULEDI
AOOSTO
Centi e motivi tračziorotS deta
Sinvenia It »liani* »Trieste)
ttocchetta Mer trma
>
34
AOSTO
en 21 ■
Commedia
TeaSralc
lella Compapa Dialettale di Pigaa

tudi naslov meseščika, katerega odgovorni urednik je seveda oče Arneodo. Izvedeli smo še za delček družinske zgodovine. Dolina ne nudi možnosti za zaposlitev, oče Arneodo pa je skušal obdržati vse otroke v dolini. Zato so zasnovali obrtniško zadrugo. Ena od deklet obdeluje les, druga se ukvarja s tkanjem. Družina oddaja tudi sobe v slogu kmečkega turizma. Vse skupaj je čudovit dokaz družinskega vodenja vaškega gospodarstva in kulturne dejavnosti, istočasno pa neobičajen dokaz radoživosti in iznajdljivosti.
MaB turistični podvig kot prijetno dopolnilo
Vsako gostovanje je seveda tudi izlet, priložnost, da vidimo, slišimo, spoznamo, ne samo gostitelja in okolje, temveč vse, kar lahko najdemo na poti. Temu Pravilu se niso mogle in tudi ne hotele izmakniti niti tržaške pevke.
Ko smo se vozile proti Ventimiglii, smo kljub precej neznosni vročimi pogledovale proti Sanremu in sosednjim turističnim središčem s prikrito zavistjo do navadnih turistov, ki se ne morajo pokoravati urnikom in sestankom. Že ob odhodu pa smo si obetale skok v Monte Carlo, »k Štefi na kafe«, kot je ena od nas rekla. To smo tudi uresničile v nedeljo zjutraj, ko smo si lahko privoščile kratek oddih in ovinek. Čudovit pogled na morje nas je seveda navdal z željo, da bi se kopale, kar seveda ni šlo. Zato smo si vsaj podrobno ogledale jahte in se Pred njimi slikale. Tedaj smo tudi uzrle prav ob nabrežju tudi večji motorni čoln z Ginom Paolijem. Ker je očitno doba oboževanja pevcev za nami, smo kot Poštene Primorke raje zavile v sosednjo kavarno na pijačo.
Pravzaprav naj bi bila to edina izletniška pobuda, tako smo se dogovarjale, Pri povratku pa se nam prav ni dalo domov in smo se ob alibiju, da kombi nujno Potrebuje pregled, ustavile v Albi, drobnem in prijetnem mestecu, ki je prava domovina »tartufov« in barola. Sicer smo nameravale tudi na ogled mesta, a Presenetil nas je dež, da smo se morale »zadovoljiti« s spoznavanjem kulinaričnih in vinskih karakteristik tega mesta. Prijeten hotel in vrline tamkajšnjih kuharjev so tudi popolnoma zabrisale spomin na vročino v kombiju, hrano v bifejih na avtocesti in razne druge drobcene, a zoprne nevšečnosti, ki jih je yseskozi preganjala naša dobra volja, da celo šofer ni mogel biti dovolj zaskrbljen zaradi tiste presnete vode, ki je v kombiju vseskozi silila proti vrelišču.
V14 dolinah od Aoste do Ligurije živi okcitanska manjšina
L jezikom starih trubadurjev
Kotiček etnografskega muzeja v Coumboscuru
Mislim, da ne bo odveč, če bom tu strnila nekaj podatkov o manjšini, ki živi v alpskih dolinah ob zahodni italijanski meji, nekako tako kot mi na vzhodni. Okcitanci v Italiji živijo v loku kakih 150 km od Doline Aoste do Ligurije. Zanje pogosto uporabljajo tudi naziv Provansalci, kar zna včasih povzročati nejasnosti ali zmedo.
Kot je v našem Dnevniku lepo pojasnil Pavel Stranj prej v članku (14. 8. 1986) in nato v okviru svojega Manjšinskega mozaika (9. 12. 1987), so Okcitanci v Italiji del širšega okcitanske-ga naroda, ki živi onstran Alp vse do Atlantika in Pirenejev. Na tem prostoru živi nad 12 milijonov prebivalcev, a le manjši del še govori okcitanski jezik. Okcitanska skupnost v Italiji šteje le kakih 200.000 oseb, a je narodnostno trdnejša, ker večina še uporablja okcitanski jezik in se čuti navezana na okcitansko kulturo. Kot omenjeno, živijo na pobočju Alp v štirinajstih dolinah, ki spadajo delno v pokrajino Turin, večina pa v pokrajino Cuneo. Na meji med tema dvema pokrajinama so še tri doline - Pellice, Germanasca in Chisone, ki so zibelka portestantskega dela Okcitancev ali bolje Valdežanov.
Provansalci so predvsem prebivalci istoimenske pokrajine v Franciji, ki sega nekako od Nice do Avignona. Zaradi kulturnega in gospodarskega pomena je ta pokrajina postala nekak simbol celotnega okcitanskega območja, ki je veliko širše od same Provanse. Provansa se lahko ponaša, denimo, z Nobelovim nagrajencem za literaturo Frederikom Mistralom (1. 1904), predvsem pa je provansalščina lahko ponosna na svojo svetlo preteklost, ki sega v dobo trubadurjev, ko je bila eden najbolj omikanih jezikov v Evropi. Na jugu Francije je tedaj prevladovala »langue d'oc«, na severu pa »lan-gue d'oi«. Sever je vsilil svojo politično oblast in z njo tudi jezik, istočasno pa je podredil okcitanščino na raven narečja, kot jezik revnih.
Okcitanski jezik ima nekaj sorodnosti s katalonščino, francoščino in italijanščino. Precej je umetnikov in intelektualcev, ki se poslužujejo tega jezika, tudi na italijanski strani, čep-
rav mu ni bil nikoli dovoljen vstop v šole. Prav okrog jezika je pred kakimi 25 leti začelo tleti novo gibanje.
Ob spoznavanju te manjšine na zahodnem robu Italije se nam vseskozi vsiljujejo primerjave z našo manjšino. Svoje je prispevala tudi narava. V nekaterih dolinah nas mimogrede obda občutek, da se potikamo po Benečiji ali Reziji, še posebno ko nam domačini začnejo pripovedovati o problemu izseljevanja. Modernizacija in preseljevanje v mesta se vedno pojavljata tesno drug ob drugem, sicer velja tudi poudariti, da te alpske doline ob meji s Francijo ne nudijo velikih gospodarskih možnosti. Tu se tudi sorodnosti z našo manjšino nehajo, kajti Okcitanci v Italiji nimajo globljih korenin, na kakršne smo navajeni pri naši zgodovini, kot nimajo za seboj neke sorodne večine, naroda s svojo kulturo, ampak le francoske Okcitance, ki jim ne morejo veliko pomagati.
Temelje edine današnje okcitanske stranke - Movimento autonomo očitano je postavil v duhu oporečništva leta 1968 Francoise Fontan. Cilj tega
»osvobodilnega gibanja« MAO je (kot piše v njegovem statutu) priboritev posebne upravne avtonomije za okcitanske doline.
Druga »struja« ali »ideologija« je izrazito kulturna, usmerjena torej v ohranjevanje kulture in v oživljanje ali ohranjevanje kulturne dediščine. V njej deluje društvo intelektualcev Le Solestrelh z revijo Novel Temp.
Spet druga komponenta današenje-ga okcitanskega gibanja sloni na precej integralističnem sprejemanju krščanske vere in njenega vpliva na življenje skupnosti. Seveda sta tudi kultura in izročilo izredno važna. Sem lahko prištevamo Provansalski krožek v Coumoscuru, katerega gost je bila Ženska pevska skupina Stu ledi. V oddaljeni vasici, ki šteje komaj nekaj hiš in cerkev, se je v zadnjih letih razživelo zanimivo kulturno delovanje s svojim Festenalom (letos že v svoji 13. izvedbi) ali Festivalom evropskih etničnih skupnosti, z versko-ljudskimi prazniki, istoimenskim mesečnikom, etnografskim muzejem, folklorno skupino, glasbo, predvsem pa s svojo trdoživostjo in voljo po obstanku.
Svetovni atletski pokal
Zmagi ZDA in NDR
BARCELONA — Združene države Amerike med moškimi in Vzhodna Nemčija med ženskami so zmagovalke atletskega svetovnega pokala narodov.
Uspeh NDR ni bil vprašljiv niti pred pričetkom tridnevne prireditve na olimpijskem stadionu v Barceloni, moška ekipa ZDA (ki je povrhu nastopila okrnjena) pa si je v dvoboju z Evropo končno zmago zagotovila šele v zadnjem dnevu. Odločilen je bil tek na nizkih ovirah. Prvak Kingdom je bil sijajen in le veter s hitrostjo 25 m na sekundo je preprečil, da bi njegov čas 12"87 veljal kot nov svetovni rekord. Nasprotno, evropski predstavnik, Poljak Nagorka zaradi poškodbe, ki jo je staknil med ogrevanjem, sploh ni štartal.
Za Evropo je v nedeljo nastopil še Italijan Tilli, ki je bil v teku na 200 m dober četrti.
Po diskvalifikaciji Francozinje Pereč
Roger Kingdom
je Kubanka Ouirotova v teku na 400 m osvojila na tem SP svojo tretjo zlato kolajno.
ZMAGOVALCI ZADNJEGA DNE
MOŠKI
200 m: Da Silva (Ame.) 20"00; 4. Tilli (Evr.) 20"41; 5.000 m: Aouita (Afr.) 13'23"14; 110 m ovire: Kingdom (ZDA) 12"87; višina: Sjoberg (Evr.) 2,34 m; kopje: Backley (VB) 85,90 m; 4x400 m: Amerika 3'00'65.
KONČNA LESTVICA
1.	ZDA 133 točk; 2. Evropa 127; 3. Velika Britanija 119; 4. Vzhodna Nemčija 116,5; 5. Afrika 107; 6. Amerika 97; 7. Azija 68,5; 8. Španija 64,5; 9. Oceanija 64,5.
ŽENSKE
400 m: Ouirot (Ame.) 50"60; 3.000 m: Murray (Evr.) 8'44 '32; daljina: Čistja-kova (SZ) 7,10 m; disk: Wyludda (NDR) 71,54 m; 4x100 m: NDR 42"21. KONČNA LESTVICA 1. NDR 124 točk; 2. Sovjetska zveza 106; 3. Amerika 94; 4. Evropa 89; 5. ZDA 84; 6. Azija 67; 7. Afrika 58; 8. Španija 48; 9. Oceanija 40.
Tretje na odbojkarskem EP v Stuttgartu
Zgodovinski uspeh Italijank
STUTTGART — Italijanske odbojkarice so z osvojitvjo bronaste kolajne na EP dosegle svoj največji uspeh in doslej največji uspeh ženskega italijanskega ekipnega športa. Le košarkarice so se pred štirinajstimi leti dokopale do iste kolajne, a takrat je bilo EP doma v Cagliariju.
Varovanke trenerja Guerre so v nedeljo s sijajno igro povsem nadigrale romunsko ekipo, ki je v treh nizih zbrala le 13 točk. Azzurre so znova dokazale, da je njihov kocept igre zdaj v Evropi daleč najbolj izpiljen in atraktiven. Ponašajo se z izredno kombinatoriko, kateri nasprotnice pogostokrat niso bile dorasle. Največ zaslug ima pri tem kajpak Manu Benelli, ki so jo tudi proglasili za najboljšo podajačico prvenstva, veteranka Bernardijeva pa je bila proglašena za najboljšo obrambno igralko. Če bi imele Italijanke le nekoliko več telesne višine, bi se lahko borile tudi z orjaškimi igralkami s SZ in NDR.
S tretjim mestom so si Italijanke že zagotovile pravico do nastopa na SP, ki bo prihodnje leto na Kitajskem in na EP leta 1991 na Švedskem.
Jugoslovanke so pristale na osmem mestu, kar je še nekoliko več, kot bi si po kakovosti zaslužile. Toda za mlado vrsto plavih je pomembno že to, da se je sploh udeležila finalne faze.
OSTALI FINALNI IZIDI
Za 1. mesto: SZ - NDR 3:1 (8:15, 16:14, 15:13, 15:13); za 5. mesto: ČSSR -ZRN 3:0 (15:4, 16:14, 15:7); za 7. mesto: Bolgarija - Jugoslavija 3:0 (15:11, 15:9, 15:3); za 9. mesto: Poljska - Francija 3:2 (15:12, 12:15, 17:15, 7:15, 15:13); za 11. mesto: Turčija - Finska 3:1 (15:6, 15:8, 12:15, 16:14).
KONČNI VRSTNI RED
1. Sovjetska zveza; 2. Nemška demokratična republika; 3. Italija; 4. Romunija; 5. Češkoslovaška; 6. Zvezna republika Nemčija; 7. Bolgarija; 8. Jugoslavija; 9. Poljska; 10. Francija; 11. Turčija; 12. Finska.
Turinčani po nedeljskem kolu z Napolijem delijo prvo mesto v A ligi
Vse boljši JuventiLS že danes za pokal UEFA
Po zmagi proti Lendlu
Beckerju open ZDA
NEW YORK - Zahodni Nemec Boris Becker je osvojil svojo prvo zmago na odprtem teniškem prvenstvu ZDA. V finalu je po štirih borbenih setih in po 3 urah ter 51 minutah s 7:6 (7:2), 1:6, 6:3, 7:6 (7:4) strl odpor Čehoslovaka Ivana Len-dla. Slednji se je na tem turnirju že uveljavil v letih 1985, 1986 in 1987, medtem ko je bil to za zahodnonemški moški tenis prvi triumf sploh: Nemčija je imela svojega finalista v daljnem letu 1937.
Na svoji poti do finala je Becker odpravil 7 nasprotnikov, a izgubil je samo štiri sete. V finalu je sicer imel slabši prvi servis (155, Lendl 63), vendar je skupno bolje serviral, saj je dosegel 11 asov, a njegov nasprotnik le pet. Poleg tega je Becker imel 12 break-žogic, Lendl eno manj.
Zmaga je Zahodnemu Nemcu navrgla 300 tisoč dolarjev, medtem ko se je Lendl moral »zadovoljiti« s polovico manjšo vsoto.
Osrednja tekma 4. kola v italijanski nogometni A ligi je bila v Genovi, kjer je Sampdoria nadigrala prvaka Interja in ga zasluženo premagala z goloma reprezentanta Viallija in Brazilca Cereza. Inter je tako ostal brez točk in tudi brez Bertija, ki si je pretegnil mišico in jutri zanesljivo ne bo igral pokalne tekme na Švedskem. Sampdoria pa odhaja na Norveško s podvojeno samozavestjo.
Na čelu lestvice ostajata tako samo Napoli in Juventus. Neapeljčani v Veroni z zdaj oslabljenim nekdanjim prvakom niso imeli težjega dela. Odlični Mauro je povedel v 38’, Careca pa je mojstrsko izvedel enajsmetrovko, ki si jo je prislužil Carnevale. Gostitelji so si opomogli v finišu, še zlasti pa po golu Gutierreza, ko bi lahko tudi izenačili.
Pri Juventusu je blestel Zavarov, ki je dosegel zadetek že v prvi minuti, Bonetti pa je podvojil v 22’. Ascoli se
je še naprej branil, Juventus pa hranil moči za današnji anticipirani pokalni nastop na Poljskem proti Gorniku. Gola Casagrandeja in Schillacija (z odločilnim dotikom nasprotnika Saba-ta) nista spremenila razmerja sil na igrišču.
Udinese se v Milanu res ni izkazal in okrnjeni Milan bi lahko zmagal tudi izdatneje. Po golih Ancelottija (45') in Balba (48 ) se je Milan razigral šele v zadnjih tridesetih minutah, ko sta bila uspešna še Massaro (66j in Rijkaard (83j.
Od ostalih tekem velja omeniti predvsem zmago outsiderjev Bologne in Genoe, ki v letošnji sezoni namere-vata prevzeti vlogo Atalanta. Ta pa po dveh odličnih sezonah kaže znake popuščanja, jutri pa jo v pokalu čaka težek domači nastop z moskovskim Spartakom. V slabi formi je tudi Fio-rentina, saj je skromni Lazio premaga-
Aleksander Zavarov
la le po enajstmetrovki Baggia. Jutri bo v Madridu proti španskemu Atleti-cu povsem drugače.
Ko smo že pri pokalih, omenimo še, da bo Milan igral doma s Finskim HJK, Napoli ,pa bo šele v četrtek na
Portugalskem igral s tamkajšnjim Sportingom iz Lizbone, beograjski Partizan pa že danes proti Celticu.
IZIDI 4. KOLA
Bologna - Bari 3:1, Cremonese - Ge-noa 0:1, Fiorentina - Lazio 1:0, Juventus - Ascoli 3:1, Lecce - Cesena 2:1, Milan - Udinese 3:1, Roma - Atalanta 4:1, Sampdoria - Inter 2:0, Verona -Napoli 1:2.
LESTVICA
Juventus in Napoli 7, Milan in Roma 6, Sampdoria, Bologna, Inter in Genoa 5, Lecce, Bari in Fiorentina 4, Ascoli, Lazio in Cesena 3, Udinese in Atalanta 2, Cremonese 1, Verona 0.
PRIHODNJE KOLO
Ascoli - Verona; Atalanta - Cremonese; Bari - Roma; Cesena - Bologna; Genoa - Milan; Inter - Juventus; Lazio - Lecce; Napoli - Fiorentina; Udinese -Sampdoria.
V meddeželnem nogometnem prvenstvu
Skromna igra Goričanov
CONEGLIANO - PRO GORIZIA 0:0
(0:0)
PRO GORIZIA: Pelosin, Stacul, Tallan-dini, Urdich, Nadali, Cotole, Juculano, Menegaldo, Sartore, Del Zotto (Trevi-san), Giacomin.
SODNIK: Brianzoni iz Pavie; RUMENI KARTON: Scaboro, Giacomin; GLEDALCEV: 450.
CONEGLIANO Trevisanovi varovanci se vračajo s prvega letošnjega gostovanja s polovičnim izkupičkom. Srečanje ni bilo zanimivo, saj sta ekipi prikazali precej bledo nogometno igro. Domačini bi lahko z nekoliko odločnejšo igro tudi zmagali, saj so imeli v 1. polčasu nekaj lepih priložnosti, ki pa jih niso znali pravilno izkoristiti.
Pro Gorizia ni uspela zaigrati v pravem slogu predvsem po zaslugi domačih srednjih igralcev, ki so vsakič prekrižali napade gostov. V 14. minuti drugega
polčasa so domačini po lepi Piccinatovi podaji s Blasighom tudi zadeli vratnico. To pa je bilo vse, saj so gledalci v nadaljevanju srečanja prisostvovali skrajno nezanimivi igri. Neodločen izid je najverjetneje zadoščal obema ekipama. Igralci Pro Gorizie bodo nedvomno morali že v naslednjem kolu pokazati večjo zbranost in predvsem učinkovitost, saj se drugače ne bodo mogli boriti za najvišja mesta, (mč)
OSTALI IZIDI 1. KOL: Centro M. - Pi-evigina 0:0, Giorgione - Caerano 0:0, Mira - Sacilese 1:0, Monfalcone - Ponte P. 2:0, Monteb. - Fontanaf. 3:0, Opitergi-na - Salzano 1:3, Pordenone - S. Dona 0:0, Sedico - Venezia 1:1.
PRIHODNJE KOLO: Caerano - Pordenone, Pievigina - Sedico, Fontanaf. - Giorgione, Ponte P. - Mira, Pro Gorizia -Opitregina, Sacilese - Conegliano, Salzano - Monfalcone, S. Dona - Centro M.
Po 3. kolu v italijanski nogometni B ligi
Triestino čaka še veliko dela
Triestina - Foggia	0:3 (0:1)
STRELCI: Signori v 42’ in 71’, Barone (11-metrovka) v 47’
TRIESTINA: Gandini, Polonia, Costan-tini, Lenarduzzi (Di Rosa od 71’), Cerone, Danelutti, Trombetta, Papais, (Pasgualini od 45’), Russo, Giacomarro, Butti.
Foggia je zadala Triestini enega izmed najbolj pekočih domačih porazov zadnjih let. Ne glede na sam rezultat, ki je že itak dovolj zgovoren, je bila premoč gostov tako očitna, da je ob koncu publika ploskala ekipi iz Foggie. Dokaz o tej premoči je med drugim tudi v tem, da je vratar gostov Mancini v vsej tekmi opravil le en resen poseg, medtem ko se je moral Gandini pošteno potruditi in je bil verjetno najboljši v tržaških vrstah.
Razlogov za poraz je precej. V prvi vrsti je treba priznati, da so Tržačani bili brez nekaterih standardnih igralcev in tisti, ki so jih nadomestili, niso igrali najbolje. Po drugi strani pa je treba vzeti v
poštev dejstvo, da je glede na dolžino in ostrino drugoligaškega prvenstva skoraj nemogoče, da bi kako moštvo lahko vseskozi računalo na standardno postavo, še zlasti, ker so sodniki letos ne Sledijo z opomini in izključitvami. Poleg tega smo večkrat imeli občutek, zlasti v
2.	polčasu, da sledimo dirki med »fičom« ter vozilom formule ena. Torej očitno nekaj ni še v redu s pripravo.
Po tekmi se je trener Triestine Lombardo sicer nekoliko skliceval na to, da so dva zadetka prejeli tako rekoč zaporedoma (saj je bil vmes le odmor) in da je zaradi protestov bil izključen Pasgualini: komaj je v 2. polčasu stopil na igrišče, je zakrivil 11-metrovko in bil izključen (njegov kistni nastop v B ligi je trajal le pičli dve minuti, kar je svojevrsten - nespodbuden rekord).
Triestino čakata sedaj dve zaporedni gostovanji. Na dlani je, da se bo morala
pošteno potruditi, da iztrži vsaj kako točko, sicer bo njena pot v tem prvenstvu problematična že od samega začetka.
(Igor Pavletič) OSTALI IZIDI 3. KOLA Ancona - Barletta 3:1, Avellino - Licata 1:0, Brescia - Torino 1:1, Cagliari - Co-senza 0:0, Catanzaro - Piša 1:0, Como -Parma 0:0, Pescara - Padova 0:0, Reggia-na - Messina 2:2, Reggina - Monza 1:0.
LESTVICA
Messina 5, Torino, Como, Reggiana, Avellino in Parma 4, Piša, Foggia, Padova, Pescara, Brescia, Catanzaro, Reggina, Ancona in Cagliari 3, Barletta, Triestina in Monza 2, Licata in Cosenza 1.
PRIHODNJE KOLO Barletta - Cosenza; Catanzaro - Triestina; Foggia - Avellino; Licata - Cagliari; Messina - Brescia; Monza - Reggiana; Padova - Reggina; Parma - Ancona; Piša - Como; Torino - Pescara.
Po 6. kolu v 1. jugoslovanski nogometni ligi
Rijeka dohitela vodilni Dinamo
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Vodilni jugoslovanski prvoligaš Dinamo je naposled izgubil. Zgodilo se je v Osijeku, kjer je zagrebški vratar Ladič klonil prvič po 503 minutah. Zagrebčani pa kljub porazu niso izgubili prvega mesta, kajti Rijeka je doma z Budučnostjo osvojila le točko in tako samo dohitela Zagrebčane.
Forma jugoslovanskih moštev pred Startom tekmovanj za evropske nogometne pokale nikakor ni spodbudna. To še zlasti velja za beograjski moštvi Crveno zvezdo in Partizana, ki še naprej igrata slabo. Ob taki formi je težko pričakovati, da bosta opravili z Ga-latasarayem in Celticom, seveda pa tudi Vojvodina in Rad nista v bistveno boljšem položaju.
Ob splitskem derbiju so bili sicer v ospredju izgredi in nacionalistični izpadi navijačev (v glavnem beograjskih), ki so med drugim zažgali vlak in uničili avtobus, toda strokovnjakom seveda ni ušla slaba igra beograjskih reprezentantov Stojkoviča, Savičeviča in Pančeva. Močno oslabljeni Hajduk je bil boljši, čeprav mu je zmago Bok-šič zagotovil šele v zadnji minuti. Omeniti kaže, da igralci še zdaleč niso bili tako bojeviti kot navijači, prvi igralec tekme pa je bil veteran Gračan.
Partizan je z Olimpijo po dveh porazih doma prvič zmagal pred svojimi navijači. Ti so že izgubljali živce, pošteno pa se je zamajal tudi stolček trenerja Vukotiča. Partizan je to tekmo preprosto moral dobiti, kajti sicer bi bila tekma s Celticom polom že pred Startom. Temu ustrezno je bilo sojenje, seveda očitno v korist Beograjčanov. Ljubljančani so nastopili brez vratarja Mohorja, kapetana Amerška in branilca Židana, to pa se je v igri močno poznalo. V vratih sta bila oba rezervna vratarja Marič in Irgolič, vsak pa je bil kriv za po en gol. Kljub vsemu je Olimpija igrala slabo, doslej najslabše. Toda 15 minut pred koncem pri rezultatu 1:0 je imela Olimpija priložnost tekme. Nekdanji igralec Partizana Djukič je bil povsem sam pred vrati reprezentančnega vratarja Omeroviča, a ga ni premagal.
V Osijeku se je ob gostovanju Dinama zbralo kar 20.000 gledalcev, ki so želeli videti nekdanjega ljubimca Šu-kerja, ki zdaj igra za Zagrebčane. Toda anonimni Osiječani so z igro povsem zasenčili doslej še neporaženega nasprotnika, zmagoviti gol je dosegel Radojevič, še enega pa je razveljavil sodnik. Ta pa je čisto na koncu oškodoval tudi Dinamo, kajti prekršek nad Beskom je bil brez dvoma za najstrožjo kazen.
Rijeka je imela po tradiciji težave z Budučnostjo, tudi tokrat je bilo po 90
minutah 0:0. Pri streljanju enajstmetrovk pa je prišlo do presenečenja, domači vratar Gabrič je bil namreč uspešnejši kot najobetavnejši jugoslovanski mož v vratih Lekovič. Omeniti kaže še prvo zmago Vardarja nad Slo-bodo ter poraz Rada po enajstmetrovkah z Radničkim, kajti Rad je bil v prejšnjem prvenstvu najuspešnejši pri streljanju enajstmetrovk. Na lestvici strelcev še naprej vodita Pančev in Božovič s 5 goli, Ljubljančan Pate pa je s 4 takoj za njima.
REZULTATI 6. KOLA: Partizan -Olimpija 2:0 (1:0), Radnički - Rad 6:5 (2:2, 1:1) po 11-m, Velež - Vojvodina 6:5 (0:0, 0:0) po 11-m, Hajduk - C. zvezda 2:1 (0:1), Vardar - Sloboda 2:0 (2:0), Osijek - Dinamo 1:0 (0:0), Željezničar -Spartak 1:0 (1:0), Borac (BL) - Sarajevo 2:0 (1:0), Rijeka - Budučnost 4:3 (0:0, 0:0) po 11-m.
VRSTNI RED: Dinamo in Rijeka 9, Željezničar 8, Radnički 7, C. zvezda, Olimpija, Budučnost, Borac, Hajduk in Osijek 6, Rad, Sarajevo 5, Partizan, Spartak, Vojvodina in Sloboda 4, Velež in Vardar 3.
PRIHODNJE KOLO: (17. t. m.): Olimpija - Radnički, Budučnost - Velež, Sarajevo - Rijeka, Rad - Borac, C. zvezda - Partizan, Dinamo - Hajduk, Spartak - Osijek, Sloboda - Željezničar, Vojvodina - Vardar.
Brazilci gredo v Italijo
ZUERICH - Italiji (organizator), Argentini (svetovni prvak) in Jugoslaviji se je na prihodnjem mundialu pridružila še Brazilija. Mednarodna nogometna zveza je namreč zmago na tekmi, ki je bila 3. septembra letos in na kateri je Čile v 75. minuti zapustil igrišče, potem ko je njegovega vratarja zadela petarda, prisodila Braziliji z izidom 2:0 (ob prekinitvi so Brazilci vodili z 1:0). Lestvica 3. skupine je naslednja (vse reprezentance imajo po 4 tekme): Brazilija 7 točk, Čile 5, Venezuela 0. Za Brazilce je to že 14. nastop
na finalnem delu svetovnega prvenstva in je tako edini, ki niso manjkali niti na eni izvedbi tega turnirja.
V	1. južnoameriški skupini je položaj naslednji: Bolovija 6 točk (3 tek; me), Urugvaj 2 (2), Peru 0 (3). Odigrat1 morajo še srečanji Urugvaj - Bolivija in Urugvaj - Peru.
V	2. kvalifikacijski skupini vodi P®-ragvaj s 4 točkami (2 tekmi), Kolumbija jih ima 3 (3), Ekvador 1 (3). Manjkata še tekmi Kolumbija - Paragvaj 10 Ekvador - Paragvaj.
tntin	Pl!	IIP!!
tottp	PPPi	IPI
1. — 1. Hollyhurst		1
2. Keystone Gs		X
2. — 1. Garret Lg		1
2. Bevilacgua		2
3. — 1. Florence Cem		1
2. Cicalone		1
4. — 1. Gibenia		2
2. Dobletto		1
5. — 1. Finally		1
2. Gogd D'Asti		2
6. — 1. Neorama		1
2. 11 Cariani		2
KVOTE
12 (šest dobitnikov)	87.727.000 lir
11 (384 dobitnikov)	1.350.000 lir
10 (3.935 dobitnikov)	128.000 lir
Bologna - Bari Cremonese - Genoa Fiorentina - Lazio Verona - Napoli Juventus - Ascoli Lecce - Cesena Milan - Udinese Roma - Atalanta Sampdoria - Inter Ancona - Barletta Brescia - Torino Catanzaro - Piša Pescara - Padova
1
Z
1
2
1
1
1
1
1
1
X
1
X
KVOTE
13 (2.097 dobitnikov) 12 (53.031 dobitnikov)

~,oOe'
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Ascoli - Verona; Atalanta - Ci'eI°zjo ' se; Bari - Roma; Cesena - Bologna; Genoa - Milan; Inter - Juventus; \aŽ0tl' Lecce; Napoli - Fiorentina; Udinese - Sampdoria; Catanzaro - Triestina;
no - Pescara; Trento - Modena; Taranto - Catania.
Končano svetovno veslaško prvenstvo na Bledu
Brata Abbagnale junaka zadnjega dne
BLED — Reprezentanti NDR so bili (kot mnogokrat doslej) najuspešnejši tudi na 15. svetovnem prvenstvu v veslanju, saj so skupno osvojili kar 7 zlatih kolajn, od teh 6 v absolutni konkurenci. Junaka zadnjega dne pa sta bila nedvomno brata Carmine in Giuseppe Abbagnale, ki sta v dvojcu s krmarjem postavila težko premagljiv rekord: osvojila sta že sedmo kolajno na SP in olimpijskih igrah.
V isti zvrsti je na svoj račun prišla tudi Jugoslavija, saj sta Krašovec in Janša s krmarjem Slivnikom priborila svojim barvam bronasto kolajno, tretjo doslej za Jugoslavijo na svetovnih prvenstvih. Uspeh domačega zastopstva sta dopolnila četverec brez krmarja in dvojec brez krmarja s šestima mestoma ter četverec s krmarjem, ki je bil kot zmagovalec malega finala sedmi.
Italijani pa so zlato kolajno osvojili tudi v osmercu lahke kategorije, srebro pa je pripadlo dvojnemu četvercu. Rezultati zadnjega dne:
LAHKA KATEGORIJA ŽENSKE Dvojni dvojec: 1. ZDA 7T1"04; 2. Nova Zelandija 7'13"70; 3. ZRN 7'14"94.
Četverec brez krmarja: 1. Kitajska 7'01"70; 2. Velika Britanija 7'04"88; 3. ZRN 7 06"12.
LAHKA KATEGORIJA MOŠKI Dvojni četverec: 1. ZRN 6'04"78; 2. Švica 6'07"24; 3. Francija 6'07”50; 4. Italija 6'09"87.
Osmerec: 1. Italija 5’47”95; 2. Danska 5’49"38; 3. ZRN 5’51"15.
ABSOLUTNA ŽENSKA KATEGORIJA Enojec: 1. Romunija 7'27"96; NDR 7'31"47; 3. Madžarska 7'34"15.
Dvojni četverec: 1. NDR 6T6"62; 2. SZ 6'22”39; 3. Bolgarija 6'23"63.
Osmerec: 1. Romunija 6'07"92; 2. NDR 6’08"19; 3. Kitajska 6'H"84.
ABSOLUTNA MOŠKA KATEGORIJA Dvojec s krmarjem: 1. Italija (C. in G. Abbagnale) 6'54"81; 2. Romunija 6'56"90; 3. Jugoslavija (Janša, Krašovec) 6'57"97.
Četverec brez krmarja: 1. NDR 6'06"94; 2. ZDA 6'07"92; 3. Nova Zelandija 6'08"63; 6. Jugoslavija 6'17"25.
Dvojni četverec: 1. Nizozemska 6'03"99; 2. Italija 6'04"26; 3. Švedska 6'05"66.
Osmerec: 1. ZRN 5'43"88; 2. NDR 5'45"70; 3. Velika britanija 5'47"01; 8. Italija 5'42"43.
KOLAJNE
NDR 7 zlatih, 3 srebrne, 0 bronastih; Romunija 3, 3, 1; ZRN 3, 0, 5; Italija 2, 2, 0; Nizozemska 2, 1, 1; ZDA 2, 1, 0; Kitajska 1, 1, 1; Avstrija 1, 0, 2; Norveška 1, 0, 0; oi 2Vel. Britanija 0, 2, 3; ČŠSR 0, 2, 1; Belgija 0, 2, 0; Nova Zelandija 0, 1, 2; SZ 0, 1, 1; Danska 0, 1, 0; Španija 0, 1, 0; Švica 0, 1, 0; Bolgarija 0, 0, 2; Francija 0, 0, 1; Jugoslavija 0, 0, 1; Madžarska 0, 0, 1; Švedska 0, 0, 1.
Po zmagi na VN Italije v Monzi
Italijani navdušeni za Prosta
MONZA — Več kot stotisočglava množica vnetih Ferrarijevih privržencev je skoraj nemo in obupano zrla za bolidi, ki so na hitri progi v Imoli švigali mimo, vendar vsi v senci nedosegljivega Senne. Do kraja je manjkalo še osem krogov, Mansell, ki je pravil, da bo v Monzi morda celo zmagal, je že hitel proti helikopterju, ki naj bi ga popeljal domov, Berger pa je bil za drugouvrščenim Proštom in je lahko upal kvečjemu na
3.	mesto in obenem prvo uvrstitev letos sploh (doslej namreč ni končal ene same dirke). Zgle-dalo je, da je dirka že odločena. Vendar vse, kar pride iz japonskih rok, le ni vedno zlato: za Sen-no se je naenkrat dvignil bel oblak dima, odpovedal je motor, gledalci so to pozdravili z gromkim, a nič kaj športnim odobravanjem. Ob navdušenju množice je Prost, ki so ga Italijani, odkar se je odločil, da bo prihodnje leto vozil za Ferrari, že sprejeli za svojega, privozil prvi skozi cilj, ob njem pa se je prvič letos veselil tudi Berger.
Tudi tokrat pa ni manjkalo nekaj polemičnih izjav. Prost je na primer vztrajal na svojem priljubljenem konjičku, češ da ga pri McLarnu zapostavljajo. To naj bi potrjevale tudi izjave nekaterih pilotov, ki so vozili za njim in Senno in ki so dejali, da je Brazilec očitno imel močnejši motor. Poleg tega je Prost osvojeni pokal z zmagovalnega odra spustil med množico, kar je spravilo v bes Rona Dennisa. Senna se je kot po navadi znal dobro brzdati, saj ni kazal nobenega razbur-
jenja. Le iz njegovih ostrih besed se je dalo sklepati, da poraza ni nič kaj mirno sprejel. Dejal je, da nima niti najmanjšega namena popuščati, še zlasti »tistemu tamle« (očitno Prostujda do kraja manjkajo še štiri in ni še nič izgubljeno.
Prihodna preizkušnja bo 24. septembra v Es-torilu in bo veljala za VN Portugalske.
VRSTNI RED: 1. Prost (mclaren honda), ki je 307,400 km prevozil v 1.19'27"560 s poprečno hitrostjo 232,119 km/h; 2. Berger (ferrari) po 7"326; 3. Boutsen (vvilliams renault) 14"975; 4. Patrese (wil-liams renault) 38"722; 5. Aleši (tyrrell cosvvorth);
6.	Brundle (brabham judd); 7. Martini (minardi cosvvorth), vsi po 1 krogu; 8. Sala (minardi cosvvorth); 9. Arnoux (ligier cosvvorth); 10. Nakajima (lotus judd), oba po 2 krogih; 11. Caffi (dallara cosvvorth) po 6 krogih.
VRSTNI RED PILOTOV ZA SP: 1. Prost (Fr., mclaren honda) 71; 2. Senna (Braz., mclaren honda) 51; 3. Mansell (VB, ferrari) 38; 4. Patrese (It., vvilliams renault) 28; 5. Boutsen (Bel., vvilliams renault) 24; 6. Nannini (It., benetton ford) 14; 7. Piguet (Braz., lotus judd); 8. Alboreto (It., lola lamborghini), Cheever (ZDA, arrovvs ford), War-vvick (VB, arrovvs ford), Berger (Av., ferrari) 6.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ (po 12 tekmah): 1. McLaren Honda 122; 2. Williams 52; 3. Ferrari 44; 4. Benetton 19; 5. Arrovvs, Tyrrell 12;
7.	Lotus 9; 8. Dallara 8; 9. Brabham 6; 10. March 4; 11. Rial, Ligier, Minardi 3; 14. Onyx 2; 15. Ags 1.
Tradicionalni prireditvi ob obletnici ustrelitve Bazoviških junakov
Slogi odbojkarski turnir, uspel tudi pohod
Udeleženci pohoda Bazoviških junakov
V	nedeljo se je na Opčinah odvijal ženski odbojkarski turnir za Pokal bazoviških junakov, ki ga je tudi tokrat priredilo ŠZ Sloga. Ta Slogin septembrski turnir v bistvu uradno otvarja odbojkarsko sezono pri nas, zato je zanj tudi tokrat vladalo precejšnje zanimanje.
V	tem predprvenstvenem obdobju seveda nihče ne pričakuje od ekip kake briljantne igre, pa vendar so po poletnih pripravah tu že prvi pokazatelji o tem, kaj načrtujejo društva za novo sezono.
Pečat mednarodnosti je turnirju dajala prisotnost ekipe ravenskega Fužinarja. Takoj naj poudarimo, da je turnir tudi z organizacijskega vidika, čeprav je letos trajal samo en dan, popolnoma uspel. Privlačnost pa je nudila dokajšnja izenačenost moči na igrišču. Igra sama je bila nihajoča, od časa do časa lepa in atraktivna. Bilo pa je tudi veliko pavz v posameznih setih, kar pa je tudi razumljivo, saj so ekipe sredi najtršega dela predsezonskih priprav. Poleg tega pa so vse štiri ekipe nastopile v nekoliko okrnjenem sestavu.
Privrženci odbojke so z zanimanjem pričakovali predvsem nastop naših treh tretjeligašev. Znano je, da je med poletjem prišlo do nekaterih sprememb v posameznih sestavih in na trenerskih klopeh ekip. Slogašice so se predstavile kot ekipa, ki je mogoče s pripravami že najdlje. Novost predstavlja vključitev Sokolove igralke Savine Žgobar. Njen nastop dokazuje uspešno vključitev v shemo ekipe in predstavlja veliko okrepitev za to vzhodnokraško društvo. Poleg tega lahko trener Peterlin računa na širok izbor enakovrednih igralk in končna zmaga na turnirju samo potrjuje, da bi morala Sloga odigrati vidno vlogo v letošnjem prvenstvu.
Goriški Agorest, na čigar klopi bo letos sedel novi trener Strgar, je nastopil sicer v okrnjenem sestavu, pa je kljub
temu dokazal veliko mero požrtvovalnosti, se prebil do finala in kljub porazu pokazal, da bo tudi v letošnji sezoni trd oreh za vse ekipe v prvenstvu C-2 lige.
Nabrežinski Sokol se je predstavil v dokaj novi luči v primerjavi z lanskim prvenstvom. Predvsem je tu novi trener Peter De VValderstein, ki je vse do lani treniral pri Slogi. Do novosti pa prihaja tudi v samem sestavu ekipe. Nekaj standardnih igralk je prešlo v druge stredine ali opustilo aktivno igranje, tako da štopajo na plan nova imena. Četrto mesto Sokola na tem turnirju si lahko razlagamo izključno skozi to optiko. Ekipa fizično še ne vzdrži daljšega napora, viden pa je že koncept igre, ki pa ga bo treba še izpiliti.
Ravenski Fužinar je na turnir prišel z mladim sestavom, ki je v jutranjih urah zaigral pod svojimi sposobnostmi, v ma-
lem finalu pa je na tekmi s Sokolom dokazal, da premore dobro udarno moč in od časa do časa duhovito igro.
IZIDI: Agorest - Sokol 2:1 (8:15, 15:10, 15:12), Sloga - Fužinar 2:0 (15:8, 15:11); finale za 3. mesto: - Fužinar - Sokol 3:1 (15:11, 11:15, 15:6, 15:1); finale za 1. mesto: Sloga - Agorest 3:0 (15:12, 15:2, 16:14).
SLOGA: Lupine, Miot, Škerk, Fabrizi, Marucelli, Kosmina, Milkovič, Žbogar, Ciocchi, Sosič.
AGOREST: Visintin, Peterin, Lovisutti, Zavadlav, Klemše, Florenin, Černič.
FUŽINAR: Pustonemšek, Polanc, Matič, Hovnik, Bivšek, Videmšek, Kasper, Obredovič, Senica.
SOKOL: Ušaj, Pertot, L. in T. Masten, Škerk, Brumat, Kralj, Vižintin.
Tekmovanju je sledilo nagrajevanje. ŠZ Sloga je za 1. mesto prejelo prehodni
pokala Odbora za proslavo Bazoviških žrtev.
S pokali so bile nagrajene vse ekipe, ki so prejele v dar tudi knjigo Vekoslava Špangerja Bazoviški spomenik. Pokal je šel tudi najboljši igralki turnirja Jani Miot. Ravenski Fužinar je dobil še knjigo Trst v črno-belem, spominske kolajne so prejeli sodniki in trenerji, v nagradni sklad pa so prispevali Openska hranilnica in posojilnica, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, tvrdka Mediterranea, Tržaška kreditna banka, ZSŠDI in urama in draguljarna Malalan.
Planinski odsek ŠZ Sloga je tudi letos priredil svoj tradicionalni pohod Bazoviških junakov, ki poteka po že ustaljeni progi od Bazovice do Jezera, roba doline Glinščice do Peska, Gročane in na vrh hriba Kokoš, od koder se udeleženci spustijo na kraj ustrelitve bazoviških junakov tik pred proslavo. Tudi letos so udeleženci prejeli posebne izkaznice in bronaste, srebrne oz. zlate spominske značke, odvisno pač od števila udeležb na pohodu samem. Letošnji pohod je vsestransko uspel. Udeležencev je bilo preko sto, poleg članov SPDT in seveda domačih planincev, še predstavniki Planinskega društva Sežana, Planinskega društva Ilirska Bistrica s predsednikom na čelu. Poseben poudarek pa je pohodu dala prisotnost približnos 30 udeležencev, članov Planinskega društva Ravne na Koroškem, ki so se pohoda udeležili s svojim praporom, katerega so postavili tudi ob častni straži ob spomeniku samemu. Skratka pohod pridobiva iz leta v leto na veljavi in ugledu in bo, kot nam je zagotovil predsednik Planinske sekcije pri ŠZ Sloga Viktor Stopar, še mogočnejši prihodnje leto, ko se bodo tudi planinci vključili v svečano proslavitev 60-letnice ustrelitve bazoviških junakov.
(Inka)
KOTALKARSKA SEKCIJA
ŠD POLET
obvešča, da se bodo organizirani treningi za posamezne skupine kotalkarjev začeli danes, 12. t. m. Urniki bodo objavljeni na oglasni deski na kotalkališču.
SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da bodo treningi začasno potekali v občinski telovadnici v Naselju sv. Nazarija - Prosek. Pričeli se bodo danes, 12. t. m., s sledečim urnikom: otroci ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure, odrasli v sredah in petkih od 19. do 20. ure. Novi člani se lahko zglasijo na mestu treninga ali po tel. 327342 po 14. uri.
Nadalje obvešča, da se tečaj Joge začne 2. 10. (od 20. do 22. ure). Tečajniki se lahko prijavijo v ponedeljek, 18. 9. in v ponedeljek, 25. 9. od 20. do 20.30 v občinski telovadnici na Proseku.
PLAVALNI KLUB BOR sprejema prijave za vadbo v plavanju, ki bo v bazenu pri Al turi ob ponedeljkih in četrtkih za neplavalce starejše od 4 let, začetnike in plavalce. Tel. na št. 51377 od 17. do 20. ure.
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD POLET
sporoča, da so treningi minibasketa za najmlajše (letnik 1982/83) ob 15.00 in za starejše (letniki 1978/79/80/81) ob 16.15 ob sredah in petkih v Prosvetnem domu na Opčinah.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da poteka vpisovanje za letošnjo sezono vsak dan v uradnih urah v uradu ŠZ Bor (tel. 51377) za naslednje discipline: tekmovalna gimnastika, plesna gimnastika, skupinske vaje in akrobatika (za dečke in deklice). Prijavijo se lahko tudi začetniki.
NOGOMETNI KLUB BOR sporoča, da so treningi vsak ponedeljek in četrtek ob 16. uri v Borovem športnem centru. Vabljeni letniki 1979, 1980, 1981 in 1982.
Kljub izločitvi v 1. kolu namiznoteniškega pokala N. Evans
Mlada Krasova dekleta dobro obetajo
prv ot smo na kratko že poročali, je kola ek*Pa Krasa izgubila srečanje 1. za ^ okviru evropskega tekmovanja
v. v *XQ I [\f annir U T T -x v-t r- '' r-7 rij rr/xrr/xm
| ^	.	--•»***	lunuivvuuju
Post°ka^ Nancy Evans" z nizozemsko izidavo TTV Besbo Irene Tilburg z KrasJ11. ^5. Namiznoteniške igralke
t\.fas . iNdmiznuienisiie igrance prest . l9raj° že 9 let zapored v tem tiju , Ztlem mednarodnem tekmova-kolu 50 ostale najdlje v igri: v 3.
:-u . osidie najaije v igri: v j. kiadža , ^ločil evropski podprvak, »Zrn kl Ftivarosi Vismiivek. javi] tr®8 nai najboljši,« je športno iz-Un6n ®ner gostujoče ekipe Jan Van a Popoldanskem sprejemu pri
zgoniškem županu Milošu Budinu, ki je nizozemskim gostom po pozdravu in priložnostnem nagovoru izročil spominsko občinsko plaketo. Trener je tudi orisal delovanje kluba, ki je aktiven že od leta 1943 in šteje 500 članov ter predstavil igralke: 18-letno Ellen Schers, 11. na državnih lestvicah, 17-letno Esther Tanek, prvakinjo med ju-niorkami in 16-letno Guusje Hendriks, juniorsko podprvakinjo Nizozemske.
Na večernem srečanju v zgoniškem športno-kulturnem centru (srečanje sta otvorili Obadova in Hendriksova) so
gostje pokazale že na začetku, da so boljše. Vse tri točke za Kras je osvojila prva igralka naše ekipa Branka Bati-nič, ki je pokazala, da je v polni formi. Samozavestna in zanesljiva v svojih podvigih je z atraktivno igro daleč od mize ogrela dlani domače publike. Gledalce je navdušil tudi nastop 18-letne Tanje Ravbar, ki je opravila svoj krstni nastop s prvo ekipo in v mednarodni areni. Proti Schersovi in Tanc-kovi si je izborila set, naredila zelo malo napak in vsako akcijo tudi zaključila. Alenka Obad, št. 2 Krasove ekipe, je pokazala borbenost tako v prvem srečanju kot tudi proti najboljši gostujoči igralki Schersovi, vendar vse kaže, da še ni v pravi formi. Krasov trener Matjaž Šercer je za to mednarodno tekmo vključil v ekipo še rezervno igralko Martino Ravbar.
Po tekmi je nizozemski trener Unen takole ocenil igro Krasovih igralk: »Batiničeva je najmočnejša v ekipi. Vaše moštvo je v enakem položaju kot naše - sestavljeno iz mladih deklet in pričakujem, da bodo šle naprej - do zmag.« (j. j.)
KRAS - TTV BESBO IRENE	3:5
Obad - Hednriks 0:2 (17:21, 11:21); Batinič - Tanek 2:0 (21:18, 21:14); T. Ravbar - Schers 1:2 (15:21, 21:15, 12:21); BatiniČ - Hendriks 2:0 (21:10, 21:11); Obad - Schers 0:2 (15:21, 11:21); T. Ravbar - Tanek (1:2 (21:19, 14:21, 19:21); Batinič - Schers 2:0 (21:12, 21:18); T. Ravbar - Hendriks 0:2 (11:21, 16:21).
Na sliki: Tanja Ravbar med dvobojem s Schersovo.
Deželni nogometni pokal
Juventina izločila Sovodnje
SOVODNJE - JUVENTINA 0:2 (0:0)
STRELCA: Klanjšček in Bastiani.
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Gu-lin, Černigoj, Marson, Čevdek (Devetak), Acconcia (Tomšič), M. Fajt, Vecchiet, Bicciato, Sambo (Pahor).
JUVENTINA: Andreoli (Molinari), Chizzolini, Bastiani, Trevisan, Krpan, Pa-ziente, Klanjšček, Maso, Tabaj, Cingerli (Kaus), Furlan (Andaloro).
V zadnjem srečanju deželnega pokala je Juventina na tujem premagala Sovodnje in s tem izločila Spangherjevo enajsterico iz nadaljnjega dela turnirja. Mar-sonu in tovarišem bi namreč zadostoval remi, saj bi s točko dohiteli Audax, ki je premagal Poggio.
Srečanje v Sovodnjah ni bilo posebno zanimivo, predvsem pa je bilo opaziti, da je šlo za derbi in igralci so mestoma prikazali dokaj grobo igro. Na koncu je zmagala Juventina in to predvsem zaradi boljše igre v drugem polčasu, ko so domačinom pošle moči, predvsem pa so odpovedali nekateri ključni igralci, kot so Čevdek (zaradi poškodbe je zapustil igrišče), Marko Fajt in Bicciato.
Resnici na ljubo pa gre povedati, da so Sovodenjci začeli zelo dobro in v prvem polčasu večkrat spravili v težave obrambo Juventine. Najlepša priložnost pa se je ponudila Vecchietu, ki je z glavo usmeril žogo proti vratom, kjer pa je bil Andreoli na mestu.
O igri Juventine, ki bo v nedeljo začela prvenstvo, lahko rečemo, da ni na zadovoljivi ravni. Če se je položaj zaradi nastopa Trevisana nekoliko izboljšal v obrambi, ostajajo še odprta vprašanja na sredini in v napadu, kjer je Furlan preveč osamljen. Očitno bo treba že v tem tednu nekaj storiti in opraviti primerne korekture, da bo ekipa nared za uvodno preizkušnjo v 1. amaterski ligi.
OPICINA - VESNA	1:1 (1:0)
STRELEC za Vesno: Leonardi v 85’
VESNA: Negrini, Niko Sedmak, Ridol-fo, Švab, Rados, Fabio Candotti (od 45’ Barilla), Picchieri, Leonardi, Kostnapfel, Ravalico, P. Sedmak (od 45’ Naldi).
Križani so z Opčin odnesli samo točko, prav gotovo pa so si zaslužili kaj več. Od začetka je bila igra na obeh straneh zelo neurejena, nato se je Vesna zbrala in po-tistnila nasprotnika proti lastnim vratom. Nerazumljivo pa je prav v tem času padel prvi zadetek domačinov, ki je bil sad nepazljivosti kriške obrambne vrste. Nekaj minut kasneje so imeli Križani lepo priložnost, toda strel srednjega napadalca je odbila prečka. Isti igralec je imel še eno priložnost, izkoristil je nesporazum med branilcem in vratarjem, prehitel slednjega in žogo z glavo poslal v vrata, hitri nasprotni igralec pa je žogg odbil na sami gol črti. Na vrsti je bil Sedmak Niko, ki je nekajkrat nevarno streljal v nasprotnikova vrata. Vesna je imela še nekaj lepih priložnosti, saj je stalno napadala, tako da je imela nasprotna obramba polne roke dela. V drugem polčasu se ni nič spremenilo, plavi so povsem nadigrali domačine, ki so imeli prav gotovo srečen dan, saj so nekaj že zanesljivih zadetkov rešili tako, da sami ne vedo kako. Ravalico je z lepim diagonalnim strelom zadel tudi vratnico, priložnosti pa je bilo še in še. Kljub temu pa je rezultat ostajal v korist domačinov, dokler ni novi nakup Vesne Lonardi z močnim strelom premagal vratarja. Navsezadnje je bila tekma dober trening za Vesno, ki se pripravlja na težavno pr-vnestvo, z ozirom na to, da je skoraj gotovo izključena iz deželnega pokala.
(A. Kostnapfel)
GAJA - PORTUALE	1:1
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir: v SFRJ številka 6.000 - din. naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din. trimesečno 85.000 -din. letno 320.000 - din. upokojenci mesečno
25.000	- din. trimesečno 65.000 - din. polletno
120.000	- din. letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
in,L^yr., tj@il
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
12. septembra 1989
Zaradi goste megle sta trčila potniška ladja in bolgarski vlačilec
V nedeljskem brodolomu romunske ladje na Donavi izgubilo življenje 161 ljudi
Novi rock v znamenju nacionalističnih izpadov

Tajfun pustošil po Filipinih
MANILA — Siloviti tajfun Sarah, ki preko Filipinov nadaljuje svoj uničevalni pohod proti Tajvanu, je doslej povzročil smrt štirinajstih oseb, nad sto jih je bilo ranjenih, več tisoč ljudi pa je na severu filipinskega otoka Luzon ostalo brez strehe nad glavo. Po podatkih Rdečega križa pogrešajo še osem ljudi, mnogi pa se bojijo, da bo mrtvih mnogo več. Največ škode je povzročila deroča voda, zaradi hudih nalivov pa se je v teh dveh pokrajinah utrgalo nekaj zemeljskih plazov, velike površine pa so bile tudi poplavljene. -
V trčenju vlakov umrli dve osebi
DUNAJ — Dva mrtva in deset ranjenih je začasni obračun železniške nesreče, do katere je prišlo včeraj v južni Avstriji. Med krajema VVillendori in Un-terhoflein v neukirchenški pokrajini sta trčila dva lokalna potniška vlaka. V nesreči sta umrla strojevodja enega od vlakov ter potnica, medtem ko je bil strojevodja drugega vlaka huje ranjen. Kaže, da je do nesreče prišlo po krivdi enega od strojevodij.
Enajst let zapora za »angela smrti«
VVUPPERTAL — Sodišče v Wuppertalu (ZRN) je nekdanjo bolničarko v bolnišnici Saint Peter Hospital Michaele Eder, bolj znano pod imenom »angel smrti«, obsodilo na enajst let zapora. Obtožnica jo je bremenila namernega umora petih starejših oseb, vendar pa je sodišče menilo, da je kriva le za en nameren umor, obsodilo pa jo je tudi za nenamerni umor zaradi pomanjkljivega nudenja zdravstvene oskrbe drugemu bolniku.
BUKAREŠTA — Romunska tiskovna agencija Agerpress je včeraj v kratkem sporočilu navedla, da je v nedeljskem brodolomu romunske potniške ladje Mogosoaja na Donavi po vsej verjetnosti izgubilo življenje 161 oseb.
Vest je kot edini romunski dnevnik objavilo le glasilo demokratične fronte Romania Libera, in to na predzadnji strani ob vremenski napovedi in športnih rezultatih. Še bolj skopi so bili Bolgari, ki so le navedli, da je njihov vlačilec Petr Karaminčev trčil v romunsko potniško ladjo Mogosoaja.
Kljub skopim vestem pa se je izvedelo, da je do tragedije prišlo ob 8.20 nedaleč od pristanišča Galati (200 kilometrov severovzhodno od Bukarešte). Bolgarski vlačilec je pred sabo potiskal nekaj z rudo natovorjenih splavov, ki jih je natovoril v sovjetskem pristanišču Reni, romunska potniška ladja Mogosoaja pa je iz Galatija plula proti delti. Tragediji je po vsem sodeč botrovala gosta megla. Posadka vlačilca, ki je ostal nepoškodovan, je takoj po brodolomu iz Donave rešila 18 oseb. Ker je bilo na krovu 169 potnikov in 10 članov posadke, pogrešajo torej 161 oseb. Po zagotovilih romunskih oblasti, na krovu ni bilo tujih državljanov.
Za sedaj iskanje brezuspešno
Plovila francoske mornarice in francoske policije še vedno, za sedaj neuspešno, iščejo ostanke policijskega helikopterja, ki je v soboto strmoglavil v morju pri Bordeauxu	(Telefoto AP)
LJUBLJANA — V petek in soboto je bil v ljubljanskih Križankah koncert z naslovom Novi rock. Zlasti v petek, ko se je tam zbralo 2.800 mladih, so nekateri med njimi pokazali tudi svojo temno plat. Vnelo se je nekaj pretepov in v enem je obležal mladenič, z nožem zaboden v nogo. V soboto je bila na tej prireditvi zrelejša publika in tako je bila tudi scena drugačna.
Ko so se v petek oglasili prvi akordi glasbe, ki jo je izvajala vojvodinska skupina Anatemo, se je devet mlajših fantov iz Ljubljane, Novega mesta, Trzina in Kamnika prebilo do odra. Z gestami in vzkliki »miloševci« in »čefurji« so začeli provocirati nastopajoče. To se je stopnjevalo toliko časa, da je vojvodinska skupina prenehala igrati. 22-letnega mladeniča iz Zemuna je vedenje slovenskih fantov tako razburilo, da je izza pasu potegnil nož in se pognal proti njim. Vnel se je pretep in Zemunčan je obležal hudo ranjen na tleh. Odpeljali so ga v UKC, kjer so mu rano na levem stegnu zašili. V pretepu so posredovali najprej redarji, nato pa še miličniki. Slednji so šest razboritih mladeničev pridržali do iztreznitve, nekaj mladoletnikov pa so izročili staršem, (dd)
Nič več phantoma za Elizabeto
LONDON — Kraljica Elizabeta se bo najbrž morala odpovedati rolls roycu, avtu za »kronane glave«, kot ga je nekdo definiral. Odločitev ne gre pripisati dejstvu, da je britanska kraljica nepričakovano padla na beraško palico, temveč je tovarna sporočila, da svojega phantoma ne bo več proizvajala. Ta prestižni model ni več v skladu s predpisi Evropske skupnosti v zvezi z onesnaževanjem okolja, načrtovanje novega, enakovrednega modela, ki bi spoštoval predpise ES pa bi veljalo tovarno približno 1000 milijard lir.
V	istem položaju se nahaja tudi drugi proizvajalec luksuznih avtomobilov, Jaguar. Tudi ta tovarna bo prenehala s proizvodnjo svojega daimlerja, ker onesnažuje preveč.
V	zadnjih 85 letih noben britanski kralj ni imel tujih reprezentančnih vozil, sedaj pa se bodo predstavniki kraljeve družine morali obrniti do tujih proizvajalcev: nemška tovarna Mercedes Benz je že sporočila, da si bo štela v čast, če bodo naročili njeno posebno limuzino, ki jo proizvaja nalašč za državne poglavarje: vozilo je seveda blindirano in tako zgrajeno, da lahko kljubuje vsakršnemu atentatu: stane od 160 do 200 milijonov lir, odvisno pač od dodatne opreme, ki si jo vsak izbere.
Končuje se ruski protest
zaradi jezika
CHISINAU (KIŠINJEV) Narodni odbor, ki je v zadnjih tednih vodil stavkovno gibanje ruskih priseljencev v Moldaviji, ker je moldavščina postala uradni jezik te republike, je v nedeljo pozval Ruse v moldavskih delovnih kolektivih, »naj postopoma obnovijo proizvodnjo«. To je včeraj sporočila Pravda v svojem dopisu iz moldavskega glavnega mesta.
Glasilo KP Sovjetske zveze navaja, da se bodo kot prvi vrnili na delo železničarji in delavci predelovalne industrije ter gradbinci. Stavkajoči so po pisanju Pravde zahtevali preklic ustavnih amandmajev, s katerimi je moldavski vrhovni sovjet 31. avgusta povzdignil moldavščino v uradni »republiški jezik«. Zaplet med ruskimi priseljenci in moldavskim političnim vodstvom je premostila posebna komisija sovjetskega vrhovnega sovjeta, ki je prejšnji teden odpotovala v Moldavijo. Po trditvah vodje te komisije, Erkina Auelbekova, so se sestali s predstavniki stavkajočih, z delavci, z moldavskim političnim vodstvom in z neformalnimi
v Moldaviji
skupinami. Komisija je po njegovih besedah zbrala dovolj gradiva, ki ga bo predložila prezi-diju vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze.
Stavkajoči so dosegli svoj cilj, je za Pravdo izjavil Rilikalov, eden od voditeljev ruskega protesta. Po njegovem je prav po zaslugi teh protestov moldavski sovjet sprejel »bolj demokratično besedilo zakona o jeziku«. Ob moldav-ščini bo namreč uradna tudi ruščina kot jezik medetničnih odnosov. Rilikov obenem navaja, da bo vrhovni sovjet SZ napravil politično-prav-no analizo zakona o moldavščini in se izjasnil, če je v skladu s sovjetsko zakonodajo. Za Riliko-va pa je najpomembnejše, da so Rusi s svojim protestom razkrinkali pred sovjetskim javnim mnenjem »moldavske nacionaliste, ki so skušali sprožiti medetnične spore v Moldaviji«. Kot zadnje je Rilikov še navedel, da so s svojim protestom dokazali, »da je v boj za perestrojko in resnično demokratizacijo sovjetske družbe stopil delavski razred«.
V Benetkah se nadaljuje 46. mednarodna razstava filmske umetnosti
Peggy Ashcroft v Hallovem filmu She's been away
Polovica Benetk je
BENETKE Festivalska nedelja in ponedeljek sta bila izredno poučna. Po dvanajstih filmih smo odkrili vse, kar bi bili morali vedeti o spolnosti, o ljubezenski etiki in o medsebojnih odnosih med subjekti moškega in ženskega spola.
V nekaterih primerih je bil »filmski pouk« nadvse vreden naše gledalske vztrajnosti, v drugih pa je bil vseeno zanimiv, saj_ nam je ponudil izbor slabih filmov, ki se čudežno prerinejo do mednarodnega festivala.
Na čelu skupine izrodkov tokrat koraka Grk Panoussopoulos, avtor vprašljivega M'agapas? (Me ljubiš?), ki niha med fantakirurgijo in fantaerotiko. Zamisel je preprosta: strastnemu ljubitelju žensk bo srce bilo tudi po klinični smrti, zato bodo njegov utripajoči oran vsadili v prsni koš nekega reveža, ki se
o po kirurškem posegu prebudil povsem prenovljen. V srcu nosimo naša čustva in nagnjenja, trdi »zdravnik« Panoussopoulos, zato ni prav nič čudnega, če bo bivši srčni bolnik postal pravi Casanova in nam vsakih pet filmskih minut dokazoval, česa je sposoben, ko se na obzorju pojavi kako brhko dekle.
Pa vendar je mogoče o ljubezni in spolnosti govoriti tudi drugače, kot nam je dokazal režiser Kieslowski pri obravnavi zapovedi, ki veleva »ne nečistuj«. V šestem delu Deka-loga je poljski režiser obsodil nemoralno obnašanje lepe Magde, ki je bila cinično prepričana, da je ljubezen le varianta telovadbe, in rešil pekla mladega Tomeka, ki je v enournem filmu zakrivil nič koliko smrtnih grehov, a je bil že zaradi ljubezenskega zanosa rešen vsega hudega. Po čudnem naključju so nam istega dne ponudili tudi dva Ulma, v katerih sta se režiserja opredelila za nekaj popolnoma enakih stilnih rešitev. Tako smo lahko odkrili, da se bodisi v Franciji (Rochantov film Un monde sans Neizprosen svet) bodisi v Iranu in (Alamehzadehov film Mehmanan-e-hotel Astoria, Gostje hotela Astoria) dvori žen-
pitie,
Turčiji
skam tako, da jih ponoči povabiš na balkon z razgledom na Pariz ali Istanbul in jih strastno poljubiš.
Mimo tega in drugih skupnih trenutkov, ki pričajo o dejstvu, da je zelo težko najti nove rešitve večnim povpraševanjem, sta oba filma še kar zanimiva. Gledalci so še posebno dobro sprejeli francoski film o mladih, ki ne vedo, kaj naj bi počeli v življenju. Protagonist Rochantovega filma Hippo razmišlja o tem, da nam na pragu leta 1993, ko bo Evropa postala skupno tržišče, ne preostane drugega, kot da se divje ljubimo. Zdaleč večjim življenjskim težavam pa mora kljubovati skupina iranskih beguncev, ki ima v istanbulskem hotelu Astoria svoje edino zbirališče in zavetišče. Tema filma je izredno aktualna, kritike na Homeinija pa izrečene jasno in glasno, kot to zmore lahko le človek, ki je po šestih letih težkega zapora zbežal iz Irana in si zgradil novo življenje na Nizozemskem, življenje sicer polno profesionalnih uspehov, a še vedno življenje begunca.
Francoska produkcija se je vekakor izkazala tudi s filmom že znanega domačega avtorja Philippa Garrela Les baisers de seco-urs (Rezervni poljubi). Garrel je izkoristil ekspresivno moč črno-belega filma, da je podal izredno osebno in globoko občuteno razmišljanje o svojem poklicu, v katerem je tako težko ločevati med umetnostjo (priprava filma, zbiranje igralcev itd.) in vsakdanjim življenjem (žena, sin, starši).
S podobnimi vprašanji se je skušala pomeriti tudi sovjetska režiserka Olga Narutskaja s filmom Muž in dot Tamari Aleksandrov-ni (Mož in hči Tamare Aleksandrovne). Film o odnosih med očetom in 13-letno hčerko, med njima in mamo, ki je bila očetova profesorica francoščine na liceju, med mamo in hčerko, med družino in neko čudno sosedo, je sicer v tekmovalnem sporedu, a najbrž izključno zaradi perestrojke. Vrednost filma je morda le v tem, da nam razkrije sovjetsko
za nami
realnost, na katero nismo navajeni. Nič vrst pred trgovinami, nič spomenikov realsocia-lizma, zato pa veliko pijanih žensk srednjih let in brezbrižnih prebivalcev, ki se novoletne jelke rešijo enostavno tako, da jo vržejo z balkona.
V dvodnevni orgiji filmskih predstav pa je vsekakor pustil v gledalcu neizbrisno sled britanski film She's been away režiserja Petra Halla, ki se je zelo preudarno posiužil enkratnega scenarija Stephena Poliakoffa ter dveh velikih igralk »dame« Peggy Ashcroft (Lillian) in Geraldine James (Harriet) in se ni šel »avtorja«. Lillian je bila 60 let v zavodu, ker je bila kot dekle preveč moderna in zato družini v sramoto, Harriet pa je žena uspešnega finančnika, ki meni, da so ženske le lepe in luksuzne tovarne otrok. Lillian in Harriet nimata na prvi pogled nič skupnega razen daljnega sorodstva, saj je priletna gospa sestra Hughove mame, elegantna nosečnica pa Hughova žena. Kljub temu pa se bo med njima počasi ustvarilo globoko prijateljstvo, ki bo slonelo predvsem na dejstvu, da sta obe ženski preveč samostojni, za britansko družbo, pa naj si bo današnjo, ali ono zo časa Winstona Churchilla.
E. F.
Montaldu je spodletelo
BENETKE - Na Lidu je vladalo tudi velik® pričakovanje za premiero novega Montaldoveg® filma Tempo dl uccidere, po istoimenske^ romanu Ennia Flaiana o težavah bolj ali maI» fašistično prepričanih italijanskih vojakov Afriki. Film je očitno namenjen prej televizij ski distribuciji kot pa predvajanju v kinodvo ranah, zanimivo pa bi bilo vedeti, zakaj M® taldo pušča v svojih filmih toliko napak bo dubliranje je le najvidnejša med temi) ‘ kako mu je uspelo vključiti v filmsko ekjP še druga dva družinska člana. Naj si bo k korkoli že, Montaldo, oziroma Montaldovi, tokrat niso izkazali.