Zakaj se orehi z drevesa otepajo?
Barbika je bila ljuljeznjiva deklica. Njeno sreč je čutilo in imelo velikos Ijubeien do iseh stvajri na sveta. — Skaiovali je vsakej stvarci, vsakej ži-valti in kaloremu koli človeku dohrote po svojih moč^h. Kadar je srečala kacega prosjaka (berača), taki5j mu je z veseljem dala vse,  kar je pri sebi
169
imela, naj je bil tudi zadnji krajcar. — Pridno je pletla. volnene nogavice in rokarice, katere je potem v božični dar podarila svojim ubožnim součenkam. Po zimi je ubogim lačnim ptiCkom metala zrnca in kruhove dTobtinice, katere je poprej akrbno v ta nainen nabirala. Še ce!6 zmmijoeim zajfekom je na-stiljala sneženo posteljico z listjera, da niso prehndega mraza trpeli. Če je ridela po zimi konja brez odeje pred krSmo stati, Bmilil se jej je, in želela g& je odeti s svojiin velikim zimskim robcem. Če jn po leti kaka čebelica priletela v sobo, tak6j jej je odprla okno s tem naraenom, da naj gre zopet srežno na svoj dom; ali da vam ob kratkem povem: Barbika je Ijubila nsako tudi najmanjšo stvarco in zato so tiidi njo vsi ljudjč radi imcli. Nobena žival ni jej storila nikuli ni*5 žalega, ker tiidi živali poznajo dobro svojesta dobrotnika. Barbiko so imele vse živali i& svojo največjo dobvotnieo. Še w\<> kosma,ti medved je Barbiko obrajtal in jo hvalil povsod, kamor je prišel med dru^e zverf. Kaj 6uda potem, da ao živali Barbiko rad« iraele in jo po vseh n.jenih potih lepo poidmljale. DžhteiSe cvetlice so iq pota s cvellicami nastni&lc, in OTOčno (sadno) drevje jej je najlepše sladko ovofje i naročjn sipalo. Samo jedno staro orehovo drevo je bilo tako nerodno in oSabno, da jej je necega dne, ko je v njegovej senci slsidko pofivala, t svojfj nenmap.i gali najveSji oreb z zeleno grenko lnpino vred vrglo ravno na ok6. da je v tem hipu oai-v61o in jo zeld začelo boleti. — Barbika ie zaradi bolečin milo jokala; njen jok se je sliSal po gorskih peSin&h in (iolinah, sliSil s« po vsej okolici na daleč in Siroko. — Prestraiiena Sebelica in i^mrl sta z žalostnim brenCanjein oznanovala nesrečo dobre Barbike. Zajček na žitnpm pnlji je migal z dol-zima ušesoma, v zelfinpj dobravi se paso?a srna je privzdigovala svojo ^edno glavieo in je poslnSala. Potpm se naglo vzdigne na sroje brzfi noež tcr si vzarae t spremstvo Se jelena. Tema dTPma se pridniži t.ndi dirja kozain Se c«I6 hrček je zraven prikimal: to dclgo vrsto živalske proeraije okonJata medved in lisica. Vsi sknpaj hiM na lini kraj, kjer je neare?na Barbika bridko zdi-horala, ter jo tolažijo vsak po svoje, kakor zna in more. Naposlnd se še po-svetujpjo o zdravilih, ki bi Barbiki k zdravjn pripomofrle. Zajpo, kot najbolj izvMeni zdravnik, pristopi k Barbiki, pregMa okii. potiplis žilo, zavilia nos, ztnajiS z giavo ter refe : BDragi tovariSi! tukaj je vsaka pcmoS zastonj, ok(5 * j« izgnbljeno in nboga dpklica bo oslepčla." — Ko noiriimni jslen tc Siije. odrine zajfjega proroka v stran in roCe : ^Vsak zdramik. ki tako erovori, kakor zajec, druzega ni nego bojazljivec. Mi drnsri Se ne obiipamo. nngo rajSe po-skušamo, ako bi ne raogli nbogei Barbiki pomasjati. K srefii ima raoje rogovje dobro zdravilo v sebi, rad ga dam dnbrej deklici v pomoč." To rekši, butnfl z rogovjem ob bližnje drevo, ia tak^.i se pocedf iz njega neka tekočina. tako imenovani jelenovec, ki ima zelt5 moffen duh, ter je v brezvestji ležečo deklico t.ak6j obudil k življenji. — Zdaj pridu vrsta na divjo kozii. ki jfl morala pri-nesti hladilnega Bnega z visocih snežnikov. Naglo kakor blisk jfi zdirjala na bližnji snežnik in kmala se je povrnila. Saeg, ki ga je prin?sla divja koza, pokladali so Barbiki na ranjeno oko in bolečine so prestale. Tndi otpklina se je polagoma izgubila in oko je bilo znp«t zdravo. Zdaj pristopijo živali ter voščijo Barbiki srečo, da je fako hitro zopet ozdravela. Zahvalujejo se-tudi jelenii za njegovo izvrstno zdravilo in tako naglo poinoč. Jelenu je pa za njegovo mtlosrfinoat do uboge Bsrbike izrastlo Se veSja in lepše rogovje. —
' m
Konečno je morala zrita liaica 5e vso to dogodbo popisati, a medved kosmatin je bil jednoglasno izvoljen za sodnika hndobnemu drevesu. Bazsodba 86 je glasila, da se orehoro drevo ostro kaznuje s tem, da se mu odslej orehi, s katerimi je ubogej Barbiki oko raoil, ne pober<5 z rokaini, nego oteptf s pre-klami io krepčli. To se je tiuli natan^no izpolnilo. Vsi so začeli s suliimi krepeli in palicami u^nsmiljeno udrihati po hudobnem orehovpm drevesn tak6, da je začelo listje in sadje padati z njega. — Od gih dob tudi Ijndjč ne obi-t»jo vei5 oveho? z drevesa, nego klatijo jih s preklami in krepžli.
Fod. Jos   Vidic,