Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 24

“BBLOVENIA LIBRE”

BUENOS AIRES.
14. JUNIJA (JUNIO) 1956

Sovjetske klešče

Dva največja, in prav za prav edina
tekmeca na našem planetu, USA in
ZSSR, imata svoje načrte za zmago idej,
na podlagi katerih hočeta urediti svet.
Načrti obeh so seveda tajni, možno pa
si je ustvariti sodbo o njih, če opazu¬
jemo potek političnih dogodkov in jih
logično povežemo med seboj. Zaenkrat
izstopajo sovjetski načrti, ker se je
ZSSR takoj po drugi svetovni vojni vr¬
gla v njih izvajanje in ni, kakor so to
storile USA, hatela najrej zaceliti rane,
ki so jih utrpeli narodi zaradi druge
svetovne vojne.

Na Koreji se je začelo. Komunistič¬
ni oddelki so po nalogu iz Moskve vdrli
čez 38. vzporednik proti jugu, da bi
tako komunizem dobil izhodišče na Tihi
ocean skozi pristanišča, ki jih sibirska
zima ne zamrzne. Čez južno Korejo je
tudi najugodnešja pot proti Avstraliji
na jug in proti Japonski na vzhod. Tudi
Čangkajškova Formoza bi bila v ugod¬
nem dosegu. ZN so pod vodstvom ameri¬
škega generala MacArthurja uspešno
izvedle protiudar in pognale severno¬
korejske komuniste na sever do kitajske
meje ob reki Yalu. Takrat je v borbo
vskočila rdeča Kitajska. Truman se je
zbal izbruha svetovne vojne, odletel na
Wake Island in tam odstavil Mac Ar¬
thurja. Vojna sreča se je obrnila: rdeči
so s kitajskimi množicami pritisnili na¬
zaj in v kratkih tednih znova dosegli
38. vzporednik.

Na prvi pogled je zadeva prišla na
svojo izhodiščno točko. Toda Moskva je
dala nov ukaz: udar v Indokini. Tokrat
se ZN niso vmešali, ker so Francozi ho¬
teli sami opraviti v svoji koloniji. Ko¬
munisti so imeli zato večji uspeh in ra¬
zdelili kolonijo v severni in južni del.
Nastala je nova Koreja; Komunizem je
pomaknil s silo svojo mejo tudi v juž¬
ni Aziji dalje proti jugu.

MacArthur je vse te poteze jasno
predvideval. Na Wake Islandu je Tru¬
manu načrtal bodoče sunke komunizma.
Za sovjetskim načrtom je pravilno gle¬
dal končni cilj: obkolitev ameriških in
britanskih vojaških oporišč, ki sta jih ti
dve državi s tolikim trudom in finanč¬
nimi žrtvami razpostavili okoli Sovjet¬
ske zveze. Tako je nastala slika, katere
središče je ZSSR, okoli nje obroč za¬
vezniških vojaških oporišč, okoli tega
obroč sovjetskih postojank, ki se iz
zaenkrat še gospodarskega in politične¬
ga značaja polagoma spreminjajo v pra¬
va vojaška oporišča.

Iz severne Koreje'je mogoč vsak tre¬
nutek nov vdor komunizma proti jugu.
Za padec Formoze v komunistične roke
dela čas. čangkajškova vojska se z
vsakim dnem stara. Vrsta strateških o-
tokov, ki tvorijo Indonezijo, je z bam
dunško konferenco postala ideološko, po¬
litično in gospodarsko operativno po¬
dročje komunizma. Malajski polotok je
v severnem delu na milost in nemilost
izročen zasedbi rdečih čet. Indija je
postala komunistični nevtralec. Preko a-
.rabskih dežel se je komunistični vpliv

Oborožene sile zadušile poskus upora pristašev
prejšnjega režima in komunistov

Argentina je bila v noči od sobote na
nedeljo in v nedeljskih dopoldanskih u-
rah prizorišče novih vznemirljivih do¬
godkov. Pristaši prejšnjega režima in
komunisti, so na raznih mestih napravi¬
li poskuse, da bi sprožili splošno vstajo,
povzročili zmedo ter se z nasiljem zo¬
pet polastili oblasti. Te načrte jim je
pa preprečil odločen nastop vojske, le¬
talstva in mornarice.

Uporniki so začeli z akcijami istoča¬
sno v soboto ob enajstih zvečer. In to v
Buenos Airesu, na področju Velikega
Bs. Airesa, v La Plati v prov. Bs. Ai¬
res, v mestu Santa Rosa v provinci La
Pampa in v Rosariju.

V Buenos Airesu

so se oboroženi civilisti hoteli polastiti
omnibusov na postaji za omnibuse
“Condor” v mestnem delu Constitucion.
Odnesti so hoteli tudi blagajno. Nastop
policije jim je to preprečil. Sličen na¬
pad je bil istočasno tudi na Argentinski
avtomobilski klub z istim namenom.
Streljanje med napadalci in policijo je
trajalo dalj časa.

V vojaški mehanični šoli so podčast¬
niki napadli straže in jih razorožili. Po¬
lastiti so se hoteli šole. Proti uporni¬
kom je nastopil ravnatelj šole z vladi
zvestim moštvom. Ko sta nastopila četa
pehotnega polka in oddelek konjenice,
je bil poskus upora zadušen.

V Čampo de Mayo so se v podčastni¬
ški šoli uprli pehotni podčastniki, vladi
so pa ostali zvesti konjeniški podčast¬
niki. Med obema skupinama je prišlo
do hudega streljanja. Proti jutru je šo¬
lo zasedel oddelek vojske.

Ob prvih novicah, da so pristaši prej¬
šnjega režima s pomočjo nekaterih vo¬
jaških osebnosti, ki so bile odstranjene
iz vojske po nastopu sedanje vlade, po¬
skušali na več mestih motiti javni red
ter povzročati nemire in izgrede, se je
podpredsednik republike kontraadmiral
Rojas takoj podal na sedež poveljstva
pomorskih sil in prevzel poveljstvo nad
Vsemi oboroženimi silami kot zastopnik
odsotnega predsednika. Prvi ukrep vla¬
de proti upornikom je bil proglasitev
obsednega stanja

Državna radijska postaja ga je objavila
v nedeljo zjutraj ob pol. enih. Po tem
zakonu lahko službujoči častnik izreka
smrtno kazen z ustrelitvijo na mestu
izvršenega zločina za vse izgrednike in
motilce javnega reda.

V notranjosti republike so se dogodki
razvijali takole:

V mestu Avellaneda

so oboroženi oddelki napadli veliko to¬
varno mlečnih izdelkov “La Martona”.
Polastiti so se hoteli tovornih avtomobi¬
lov. Proti izgrednikom je policija na¬
stopila z orožjem.

Prizorišče najhujših dogodkov je pa
bilo v glavnem mestu province Bs. As.

Mscnrso del Presidente de la Naciott despues
del sofocado iiitento subversfvo

zijo. V Evropi si skuša za končni spo-
zasidral v Egiptu in se preko njega po- ' pad z zapadom zavarovati silo svojega
tegnil v francosko severno Afriko, od udarca na južno Evropo iz Afrike, z u-

koder stremi proti zahodni afriški obali
na Atlantski ocean.

Znotraj tega sovjetskega obroča pa
so zavezniška oporišča: Singapur, Aden,
Ciper, Malta, Gibraltar, ameriška voja¬
ška flota v Sredozemlju in številna le¬
tališča na Bližnjem in Srednjem vzho¬
du. Kakor so zavezniki na teh svojih o-
poriščih nakopičili vojaški material za
udar na ZSSR ali za odbitje njenega
napada, tako sovjeti v svojem obroču
pripravljajo postojanke, s katerih bo¬
do mogli vsak trenutek onesposobiti za¬
vezniška oporišča. — Le — ta zaradi
tega izgubljajo na svoji udarni sili in
varnosti. Iz Sredozemlja ima ameriška
flota edini izhod skozi Gibraltar, ker
je Suez zaradi sedanje egipčanske poli¬
tike sovjetom vsak trenutek na razpola¬
go in s tem seveda zaprt za zaveznike.
Čim pa sovjeti podaljšajo svoje vplivno
področje skozi francosko zahodno Afri¬
ko na Atlantik, kakor prevideva Mac
Arthur, pa za zaveznike tudi Gibraltar
ni več varen. Samo zahodno Sredozem¬
lje med Malto in Gibraltarjem ostane v
tem slučaju delno operativno področje
zapadnih sil.

S to in tako taktiko sovjetski komu¬
nizem zajema v klešče vso Evropo in A-

darom čez severno Evropo pa mu pade
kot zrelo jabolko srednja Evropa do At¬
lantika. Skozi arabske dežele in Indijo
je raztegnil svoj krak v južno Azijo, iz
Koreje pa preži proti Japonski in Av¬
straliji. Ameriški kontinent naj bi bil
tako' potisnjen na svoja obrežja ob obeh
oceanih za zadnji obračun med komu¬
nizmom in svobodo. ,

Položaj po vsem tem za svobodni
svet ni nikakor rožnat. Toda stvar ven¬
darle ni tako enostavna, ker je gotovo,
da tudi oni v Washingtonu ne spijo in
tudi znajo logično sklepati. Za tisti
•končni obračun med komunizmom in
svobodo se tudi oni temeljito pripravlja¬
jo in ni nobenega dvoma, na kateri stra¬
ni ho zmaga. Diktatorjem -se vedno mu¬
di, za demokracijo pa dela čas. In doslej
je tudi vedno držala tista primera o lad¬
ji in splavu: diktatura je kakor razkoš¬
na potniška ladja, kjer je zabave in
hrupa na pretek in izgleda popolnoma
varna. Ko pa zadene na nepredvideno
čer, se s prav takim vikom in krikom
neusmiljeno potopi. Demokracija pa je
kakor lesen splav, na katerem so potni¬
ki vedno do gležnjev v vodi, pa se vzdr¬
ži na površju v še'tako razburkanih va¬
lovih.

La Plata,

kjer se je uprl del posadke 7. pehotne¬
ga polka. Oboroženi civilisti so ob po¬
moči nekaterih vojaških skupin po¬
novno skušali zasesti tudi telef. cen¬
tralo, policijsko ravnateljstvo so pa na¬
padali s tajikom. šef upora v tem me¬
stu je bil polkovnik Cogorno, ki je pod
prejšnjim režimom užival polno- zaupa¬
nje prejšnjega vojnega ministra.

Proti upornikom so nastopili oddelki
vojske, mornarice in letalstvo, ki je u-
porniški vojaški oddelek bombardiralo
nakar so uporniški kolovodje pobegnili,
ostali so se pa predali.

V glavnem mestu province La Pampa

Santa Rosa

so oboroženi civilisti s skupino vojaštva
zasedli vsa javna poslopja. Polastili so
se tudi radijske postaje ter so v svojih
oddajah sirili lažna poročila. Ta radij¬
ska postaja je tudi sporočala, da sta vo¬
ditelja upora biv. generala Juan Jose
Valle in Raul Tančo.

Uporniki so zasedli za nekaj časa ra¬
dijsko postajo tudi v mestu
Rosario

V svojih oddajah so širili novico, češ,
da so zajeli predsednika republike grala
Aramburuja na povratku iz Rosaria v
Bs. Aires. Nastopila je vojska in prav
kmalu napravila mir in red.

V vseh drugih mestih je bilo stanje
normalno. Ponekod so policijske oblasti
izvedle samo preventivne aretacije.

O poteku dogodkov je bila javnost
točno obveščena. Vlada je v uradnih po¬
ročilih sproti objavljala podrobnosti.

Predsednik Aramburu
je bil obveščen o poskusu upora prista¬
šev prejšnjega režima med potjo. Da bi
bil v stalni radijski zvezi s podpredsed¬
nikom Rojasom je' "š^predsedniške jahte
Teeuara prestopil na rušilec Drumond.
Na narod je naslovil svojo poslanico že
ob 1.20 uri v nedeljo. Z njo je ljudstvo
obvestil o novonastalih dogodkih, pou¬
daril skupen in enoten nastop vojske,
letalstva in mornarice, policije ter orož-
ništva proti upornikom ter objavo ob¬
sednega stanja. Narodu priporoča, naj
j ohrani popolen mir in naj ima zaupanje
v moč ter silo osvobodilne revolucije.

- Podpredsednik Rojas

je govoril narodu ob dveh zjutraj. Tudi
on je ljudstvu svetoval naj ohrani mir¬
no kri, kajti vojska, mornarica in letal¬
stvo, ki so znali napraviti konec režimu
diktature, ostajajo enotni in združeni
še naprej in razpolagajo z zadostno
močjo ter silo, da bodo konsolidirali za¬
četke svobode in demokracije. Nihče naj
si ne dela utvar: Osvobodilna revoluci¬
ja bo brezpogojno izpolnila svoje načr¬
te, ker za dosego tega cilja razpolaga
s podporo vseh moralnih sil v republiki.

Smrtna kazen za upornike

V smislu določil dekreta - zakona o
proglasitvi obsednega stanja so vojaške
oblasti v posameznih mestih takoj uved¬
le postopanje proti' upornikom in izre¬
kati smrtne kazni, ki so jih takoj tudi iz¬
vršili. Tako je že 8. uradno poročilo o-
menjalo, da so v Lanusu ustrelili 18 o-
boroženih civilistov ter dva častnika za¬
radi poskusa napada na policijsko
stražnico.

Več upornikov so ustrelili tudi v Ave-
llanedi in v La Plati,- kamor so privedli
tudi šefa upora v tem mestu polkovni¬
ka Cogorna. Po obsodbi na smrt, so ga
takoj ustrelili.

Poskus upora v vsej republiki zadušen

To novico je sporočil narodu v ned.
dop. podpredsednik Rojas v radijskem
govoru. V njem je podal zgoščen pre¬
gled vseh dogodkot, omenjal takojšen
odločen nastop oboroženih sil. Red in
mir je vpostavljen na vsem republiškem
področju. Rojas je zlasti poudarjal dej¬
stvo, da so se pri ■ teh dogodkih razni
gremiji zadržali popolnoma mirno. V
imenu predsednika in v svojem lastnem
imenu še je toplo zahvalil vsem oboro¬
ženim silam, policiji, orožnistvu ter
prebivalstvu za hiter in učinkovit na¬
stop proti izgrednikom in upornikom.
Vrnitev predsednika
Gral Aramburu se je vrnil v Bs. Ai¬
res v ned. ob treh pop. V pristanišču
ga je sprejel podpredsednik Rojas z
ministri in visokimi vojaškimi poveljni¬

“No teman los temerosos; la libertad
ha ganado la partida.

“Hemos dicho en toda oportunidad
que la Revolucion Libertadora sigue im-
perturbable su marcha. Su oculta ener-
gla, y que la hace invencible, no es mas
que el amor entranable por la Patria,
que deseamos libre y democratica. Asi
la pensaron nuestros padres y asi la en-
tregaremos a nuestros hijos.

“En pocas horas se ha derramado mu-
cha sangre argentina. Que esa sangre,
que es argentina, aun de los equivoca-
dos, una definitivamente a la nocionali-
dad para que unida y sin espejismos,
avance por la luz en cumplimiento de
sus altos ideales.

“Lo ocurrido es obra de minorias y
por ellas el pais debe hacer un peque-
no, alto en su camino. Es el alto que
sugiere recapacitar en las culpas pro-
pias y ajenas; es el alto que permite re-
novar el carino por lo que es nuestro y
no ha de sernos robado por ninguna
extrana ideologia; es el alto donde la
fe, el coraje y la voluntad de trabajo
se vivifican; es el alto donde se escu-
chan las voces de San Martin, de Bel-

grano, de Brown, d Urquiza, de Mitre
y de Sarmiento; es el alto donde besa-
mos a nuestras mujeres y nuestros hi¬
jos.

“La union de las fuerzas armadas ha
quedado terminantemente demostrada
como para que nadie dude de ella y co-
mo para que todos respeten en ella a la
libertad y a la democracia. Y, con las
fuerzas armadas, la ciudadania, la Gen-
darmeria, la Prefectura y las policias
combatiendo codo a codo con la mišma
deeision y el mismo aliento.

“Pueblo de la Nacion: el proceso de re-
euperacion se ha de cumplir plenamente
pese a cuantos quieran interponerse, en
cualquier forma que sea. Y cuando lle-
gue la oportunidad vendran los gobier-
nos constitucionales que, afianzando la
recuperacion, habran de reconocer dc*
esta Revolucion Libertadora — la ulti-
ma — su intencion sin ocultaciones y su
fe inquebrantable en la dignidad del ser
humano.

“Elevemos en nuestros corazones una
plegaria a Dios por los caidos, y reci-
ban sus familiares el consuelo siempre
generoso de un pueblo altivo”.

Govor predsednika republike po zatrtem
poskusu npora

Bojazljivci, nikar se ne bojte: Svobo¬
da je dobila igro! Ob sleherni priložno¬
sti smo poudarjali, da osvobodilna revo¬
lucija nemoteno nadaljuje svojo pot.
Njena skrita sila, ki jo dela nepremag¬
ljivo, ni ničesar drugega kot brezmej¬
na ljubezen do domovine, ki jo hočemo
imeti svobodno in demokratično. Tako
so si predstavljali tudi naši očetje in
tako jo bomo izročili našim sinovom.

V nekaj urah je bilo prelite mnogo ar¬
gentinske krvi. Naj bi ta kri, ki je ar¬
gentinska in čeprav je od zaslepljencev,
končno le združila narod, da bi domovi¬
na. brez utvar mogla iti luči nasproti
v izpolnjevanju svojih visokih idealov.

To, kar se je zdaj zgodilo, je delo
manjšine in zaradi tega mora dežela
napraviti kratek postanek. Je to tre¬
nutek, ko se moramo zamisliti v svojo
lastno in tujo krivdo, trenutek, ki do¬
pušča, da obnovimo ljubezen do tega.
kar je naše in česar nam nobena tuja
ideologija ne more odvzeti. Je to trenu¬
tek, ko znova oživi vera, pogum in vo¬

lja do dela, trenutek, ko zaslišimo glas
San Martina, Belgrana, Brovvna, Urqui-
ze, Mitra in Sarmienta. Je to trenutek
in postanek, ko polubljamo naše žene in
otroke. Enotnost med oboroženimi si¬
lami je bila končno potrjena, da v to ne
bo nihče več dvomil in da bo vsak spo¬
štoval v njej svobodo in demokracijo.
In z oboroženimi silami se bodo ljud¬
stvo, orožništvo in pomorska policija bo¬
rili ramo ob rami z isto odločnostjo in
istim zaletom.

Narod republike: Proces obnove se
mora izvršiti docela, pa naj bodo še ta¬
ke ovire ali kar že pride. In ko bo pri¬
šel čas, bodo prišle ustavne vlade in na¬
daljevale obnovitveno delo, ter bodo mo¬
rale o tej osvobodilni revoluciji, ki naj
bi bila zadnja, priznati, da je imela naj¬
boljše namene in nezlomljivo vero v do¬
stojanstvo človeškega bitja.

Povzdignimo v svojih srcih prošnjo k
Bogu za padle, njihove družine pa naj
sprejmejo vedno plemenito sočutje po¬
nosnega naroda.

ki. Občinstvo je obema priredilo navdu¬
šene ovacije.

Po prihodu v predsedništvo vlade je
predsednik takoj naslovil poslanico na
narod. Objavljamo jo na drugem mestu.
Po krajšem zadržanju v predsednikovi
delovni sobi, sta se predsednik in pod¬
predsednik odzvala klicu zbrane mno¬
žice na Majskem trgu in se pojavila na
balkonu predsedniške palače.

Predsednik in podpredsednik govorita

Gral Aramburu je v svojem govoru
naglašal, da ta manifestacija državlja¬
nov in argentinstva. predstavlja za vla¬
do dokaz njenega sodelovanja in ji da¬
je moč za nadaljevanje započetega dela
brez zadržanja, da bo Argentina znova
našla svojo zgodovino, ki je izražena v
Majskih dogodkih in v zmagi pri Case-
rosu. Brezvestna manjšina, ki jo sestav¬
ljajo elementi, ki uživajo prebende od¬
stavljenega režima, je bila tista, ki je
povzročila to stanje. So to ljudje, ki ni¬
majo niti najmanjšega čuta rodoljub-
lja, da bi razumeli to, da domovina zla¬
sti potrebuje miru in odgovornosti svo¬
jih državljanov, ker je bila minirana
njena morala, njeno gospodarstvo pa
-razdejano. Zato nam bo pa mir in odgo¬
vornost državljanov dopustil, da bo
republika dosegla nov napredek in da
bomo lahko čimprej izročili oblast za¬
konito izvoljeni vladi.

Svoj govor je zaključil z zagotovilom:
Argentinski narod! Lahko zagotovim,
da je narodu, ki s takim navdušenjem
poje himno svobode, ta svoboda in de¬
mokracija naših očetov, ki jo želimo pre¬
dati svojim sinovom, popolnoma zago¬
tovljena.

Podpredsednik Rojas je pa zatrjeval,
da lahko po zadnjih dogodkih zagotovi
vse, da osvobodilna revolucija ohranja
vso svojo moč in zdravje. To je bil se¬
daj samo kratek zastoj. Osvobodilna re¬
volucija bo šla naprej po poti, ki si jo
je določila in na njej je ne more nič

ustaviti. Svoj govor je zaključil z ugo¬
tovitvijo, da so zadnji dogodki tudi
zgovorno pokazali nerazrušljivo zvezo,
ki druži tri oborožene sile: vojsko-, mor¬
narico in letalstvo, ki so temeljni ka¬
men vsega osvobodilnega gibanja, kate¬
remu se je pridružilo vse zavedno pre¬
bivalstvo.

Predsednik v razgovoru s časnikarji
Po govoru, ki sta jih imela predsed¬
nik in podpredsednik množici na Maj¬
skem trgu, sta se oba z ministri in vo¬
jaškimi poveljniki podala v predsedni¬
kovo delovno sobo. Tu je imel predsed¬
nik z domačimi in inozemskimi časni¬
karji razgovor. Povedal jim je, da je
poizkus upora v zvezi z zadnjimi dija¬
škimi nemiri, pa tudi s poizkušano stav¬
ko voznega osebja Prevozne družbe Bue¬
nos Aires. Povedal je tudi, da je polici¬
ja zaplenila važen material, ki ga še
pregledujejo. S to izjavo je predsednik
že nakazal, da so za zadnjim poskusom
upora tudi komunisti in ne samo prista¬
ši biv. režima, kajti pri dijaških nemi¬
rih so bili močno vidni komunistični
prsti. To se je še bolj potrdilo ob pre¬
gledu celotnega zaplenjenega propa¬
gandnega materiala upornikov.
Komunisti - peron isti in skrajni naciona¬
listi v pripravah za strahoten pokolj
Gral Aramburu je v ponedeljek prebil
skoro ves dan v predsedstvu vlade. S
podpredsednikom in ostalimi sodelavci
je osebno pregledoval zaplenjeni mate-
rijal upornikov. Do, njega so prišli, ko
je policija hotela aretirati neko sumlji¬
vo osebo v nekem taksiju. Oseba je
zbežala, v taksiju pa pustila kovček z
dragocenimi podatki. Iz številnih listin
je razvidno, da so imeli uporniki dobro
pripravljen načrt za izvedbo upora.
Pripravljali so ga pristaši bivše dikta¬
ture, skrajni nacionalisti iz nedavno raz¬
puščene Alianze in komunisti. Denar in
ostali material je prihajal iz Paname iz
(Nadaljevanje na 2. strani)

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 14. VI. 1956

Odpri® pismo M.R.P.
poslancev Titra

Ob prihodu Tita in njegovega sprem¬
stva v Francijo so nekateri poslanci in
senatorji, člani Mouvement Republicain
Populaire — francoske kršč. demokrat¬
ske stranke naslovili na Tita odprto pi¬
smo, v katerem med drugim stoji:

“Kot predstavniki naroda čutimo za
svojo dolžnost, da vas opozorimo na ne¬
jevoljo, izraženo ob Vašem prihodu.
Spomin na proces in obsodba kardinala
Stepinca in toliko drugih napadov na
svobodo posameznikov v Jugoslaviji so
še vedno živi v nas in vedno prisotni v
naši miselnosti. Kakor je večina Fran¬
cozov v svoji kršč. miselnosti prizadeta
zaradi stvari, o katerih smatra, da so
kršenje svobode vesti, tako so tudi glo¬
boko presunjeni v miselnosti, da vaša
dežela ostaja v Evropi ena izmed tistih,
v katerih je pregaiijanje najbolj izrazito
in kjer najbolj teptajo najvišje pravice
človeške osebe.

Ako torej z vašim potovanjem ne bo
dovolj jasno izraženo hotenje, da boste
odslej naprej zagotovili Vašim podani¬
kom spoštovanje vseh njihovih pravic,
ne vidimo v takšnem okolju možnosti,
kako naj se vzpostavijo pravilni odnosi
med dvema državama, ki nimata istih
postavk o vzvišenosti človeške osebe in
tudi ne istih pojmov o vrednostih sle¬
hernega pozameznika. Francija je nam¬
reč vse preveč globoko vdana načelom
človeških pravic, da bi mogla sprejeti z
zaupanjem sodelovanje takšnega režima,
ki bi hote preziral in zavestno kršil pra¬
vice.”

Za gornje pismo se je predstavnikom
M. R. P. zahvalil v imenu Slovencev g.
Nace Čretnik, glavni urednik Nouvel
Horizon, glasila mladinske sekcije
CDUCE, ko je govoril kot zastopnik
CDUCE na X. kongresu Npuvelles Equi-
pes Internationales v Luksemburgu. Na
tem kongresu, kjer so bili zbrani pred¬
stavniki vseh kršč. dem. strank zahod¬
ne Evrope razen italijanske, ki je tiste
dni ravno vodila volilno borbo, so med
drugimi govorili tudi: Alfred Coste-Flo-
ret, gl. tajnik NEL, Hugo Geiger, drž.
tajnik iz Bonna, član nemške CDU,
Pierre Henri Teitgen, član MRP, Ro¬
bert Schuman, član MRP, Paul van Zee-
land, član holandske kršč. dem. stranke.
Delegacije CDUCE so sestavljali: msgr.
Kozi Horvath, K. Steniewicz, njen gl.
tajnik, B. Bunža, gl. urednik Review,
Nace Čretnik in drugi.

U.S.A.

IN POMOČ JUGOSLAVIJI

Prvi, ki se je v Washingtonu oglasil
zaradi Titovega obiska v Moskvi, je bil
senator McCarthy. Predložil je v senatu
spomenico, v kateri zahteva takojšnjo
odpoved sleherne pomoči Titovi Jugosla¬
viji. Senator Knowlanil pa je zahteval
ob tej priliki ponovno preusmeritev po¬
moči vsem tkzv. nevtralcem. McCarthy
je dobesedno izjavil, da “bi bilo skrajno
nemoralno” še nadalje pomagati Jugo¬
slaviji zaradi Titovih prosovjetskih iz¬
jav v Moskvi.

V debati, ki se je v senatu razvila
glede pomoči Jugoslaviji, je nastopilo
več govornikov. Demokratski senator
Michael Feighan je izjavil, da je za ta¬
kojšnjo prekinitev pomoči Titovi Jugo¬
slaviji. Republikanec James Fulton je
dodal, da se strinja s Feighanovo zahte¬
vo, Drugih pet republikanskih senator¬
jev iz New Yorka je izdalo skupno izja¬
vo, v kateri pravijo, da “so proti pomo¬
či Titu vse dotlej, dokler je namenjena
brezbožnemu komunističnemu režimu.”

Eisenhower je pozneje na tiskovni
konferenci objavil, da bo USA spreme¬
nila svojo politiko napram Titi, in nje¬
govemu komunističnemu režimu. Ni se
dokončno izjavil, da bo USA ustavila
vso pomoč Titu sedaj, ko je znova po¬
stal sovjetski prijatelj, USA da mera
delati to, kar najbolje služi njenim in¬
teresom v tem položai i.

Poslanska zbornica ps je ni tozadev¬
nem glasovanji s 123 proti 1)5 glasom
izglasovala dovoljenje za nadaljno a-
meriško pomoč komunistični Jugoslaviji
s pripombo: “...če predsednik Eiserbo-
wer to hoče.” Da :a sklep postane za¬
kon, ga mora sprejeti še senat.

Medtem pa so iz Pentagon; sporočili,
da so vojaško pomoč Titu že povsem u-
stavili. Zmanjševati so jo z^eli pred še¬
stimi meseci, sedaj pa je popolnoma
prenehala. Niso izdali o tem nobene u-
radne objave, pač pa so jo enostavno o-
pustili.

BRALI S MO ...

RAZGOVOR O FEDERACIJI

“Svobodna beseda”, list, ki ga izdaja¬

jo člani Slovenske demokratske stranke
(liberalne stranke), je v majski številki
letošnjega leta objavila pod gornjim na¬
slovom članek, ki ga je napisal C. J.

Pisec članka v uvodu najprej ugotav¬
lja, da je Svobodna beseda v prejšnji
številki dobro povedala, da je Jugoslavi¬
ja realno dejstvo, če nam je to prav ali
ne, če jo priznavamo ali ne priznavamo.
Dalje pravi, da Jugoslavijo danes čuva¬
jo tisti komunisti, ki so jo poprej od
vspga začetka izpodkopavali in rušili sam
njen obstoj. Nato pa nadaljuje:

“Lahko razumemo nostalgijo nekate-
rihvSrbov po prejšnji Srbiji, ki si je od
začetka sedanjega stoletja v balkanskih
vojnah in v prvi svetovni vojni na poli¬
tičnem in vojnem polju pridobila tako
velik ugled. Če se ne bi bila spustila v
jugoslovansko avanturo, bi bila Srbija,
kakor kaže ves koncept londonske po¬
godbe o vstopu Italije v vojno takrat do¬
bila ne samo Bosno, temveč tudi vso
Dalmacijo južno od Punte Planke. Toda
danes tudi za Srbe ni več pota nazaj.
Tudi za Srbijo je danes najboljša in edi¬
na rešitev — federativna Jugoslavija.

Hrvatje ne morejo prezreti, da imajo
danes, kakor nikdar poprej v svoji zgo¬
dovini, v okviru Jugoslavije združen

prav ves hrvatski narod. V okviru Jugo¬
slavije imajo v svoji svobodni hrvatski
državni tvorbi lahko združeno vse strnje¬
no hrvatsko ozemlje, večje, kakor je bila
njih nekdanja kraljevina. Kar pa bi osta¬
lo Hrvatov izven Hrvatske, jim lahko
že na podlagi recipročnosti zagotove
primeren položaj in narodni razvoj, ker
bo po vsej priliki pripadlo več Srbov Hr¬
vatski, kakor pa Hrvatov Srbiji.

Največji sovražnik jugoslovanske fe¬
deracije je miselna utvara, ki se ime¬
nuje narodna suverenost, ki je pa v
realnem življenju sploh ni, ki pa kot
nekak škodljiv mitos zastruplja medse¬
bojno življenje med narodi.

O federativni Jugoslaviji je vsaka na¬
daljnja debata res brez smisla. Potreben
pa je razgovor o federaciji. Jugoslavija
mora biti resnično federativna, ne sa¬
mo po imenu in na videz.

Tudi sedanja komunistična Jugoslavi¬
ja je po imenu federacija in ima neka¬

tere na videz federativne institucije, v
resnici pa vlada v njej najhujši centra¬
lizem, ki ga izvaja samo neki majhen
krožek ljudi.

Federacija je državna skupnost več
teritorijalnihsenot, od katerih ima vsa¬
ka zase pogoje, materialne in intelek¬
tualne, za ustanovitev lastne države. Mo¬
ra biti gospodarsko vsaj toliko močna,
da lahko brez tujih podpor vsaj skromno
preživlja svoje prebivalstvo s pridelki
svoje zemlje in z delom njih rok.

Te pogoje imajo v Jugoslaviji gotovo
Srbija, Hrvatska in Slovenija, morebiti
še nekatere druge dežele.

V resnični federaciji so prvotne poli¬
tične sile nje članice, skupni državi pri¬
padajo samo tiste naloge, ki so vsem
članicam skupne in jih lahko v skupno¬
sti smotreneje in uspešneje dosegajo.

Problemi oziroma skupine vprašanj, ki
bi jih bilo treba razčistiti, so med dru¬
gim naslednji:

1.) Katere teritorijalne enote na o-
zemlju Jugoslavije imajo pogoje za fe¬
derativno članico? Njih meje?

2..) Naloga in posli, ki so vsem čla-
nicani skupni in jih lahko koristno izro-
če skupni upravi.

3.  ) Finančni viri, iz katerih se naj kri¬
jejo izdatki za skupne zadeve.

4.  ) Katera politična načela morajo biti
obvezna za vse članice ?

5.  ) S kakšnimi učinkovitimi garancija¬
mi se naj zaščitijo osebne svoboščine,
samouprava občin in drugih socialnih
skupin v vsej Jugoslaviji?

6.  ) Procedura, kako naj se izvede
transformacija diktature v svobodno vla¬
davino.

Nova svobodna Jugoslavija se pri¬
pravlja doma, ne v emigraciji. V Jugo¬
slaviji dorašča nova generacija, ki nima
krvavih rok, ki se je iz lastne izkušnje
razočarala nad vsem stalinizmom in le¬
ninizmom in v kateri ni zamrlo narodno
čustvo svobode, ki se da sicer začasno
potlačiti, ne pa zatreti. Tudi doma se
ni pamet ustavila.

Vendar tudi emigracija, ki živi v svo¬
bodnem svetu in ki gleda na razvoj iz
daljše perspektive, lahko kaj pripomore
k osvoboditvi Jugoslavije.”

(Nadaljevanje s 1. strani)
sredstev biv. diktatorja in sicer preko
Urugvaja, Paragvaja in Čila. Delavni¬
ca za izdelovanje bomb je obstojala v
Moreno.

Načrt je bil čisto terorističen. Izde¬
lan po komunističnem učbeniku za pri¬
rejanje revolucij. V načrtu glavnega
mesta republike, Buenos Aires so bili
točno označeni posamezni deli mesta,
nato okraji in posamezne kvadre. Vsa
javna poslopja so bila zaznamovana
z modrimi križci. Pravtako stanovanja
osebnosti, ki so bila vsa navedena, ka¬
terega bi bilo treba pobiti, njihove dru¬
žine zajeti in jih držati kot talce. Načrt
je predvideval tudi napad na vse kato¬
liške kolegije in samostane ter cerkve.
Vsa državna poslopja, kolegiji in cerkve
bi v danem trenutku morala zagoreti v
strašnih plamenih. Po mestu bi istoča¬
sno napadalni oddelki upornikov klali
nedolžne žrtve. Med žrtvami, ki bi mo¬
rale med prvimi pasti pri namerava¬
nem krvavem nastopu upornikov, sta
bila seveda predsednik in podpredsed¬
nik, vsi ministri in vse važnejše osebno¬
sti. Tako med drugim biv vojni minister
gral Bengoa, katerega v listinah upor¬
niki nazivajp “izdajalca”, biv. povelj¬
nik vojske gral Lagos, biv. zun. mi¬
nister v Lonardijevi vladi dr. Amadeo,
-vsa družina pok. predsednika Lonardi-
ja, ki je bil kot znano šef osvobodilne
revolucije, in številni drugi. Za pom.
škofa Msgra Tato-a je v listini zapisa¬
no, da ga morajo do biti v roke “žive¬
ga ali mrtvega”. Pri imenu Rojas je
pripisana beseda “Chacarita”, t. j. bue-
nosaireško pokopališče. Dovolj jasno po¬
vedano, da ga je treba ubiti. Za redov¬
nike in redovnice je v najdenih listinah
zapisano, da jih je treba vse pobiti, če
bi nudili samo najmanjši odpor.

Za izvedbo tega strahotnega načrta je
obstojalo vojaško in civilno poveljstvo.
Glavni poudarek pri izvedbi načrta pa
ni obstojal v vojaški akciji, ampak v
moriji in požiganju ter v splošnem raz¬
dejanju. Zopet čisto komunistični načrt.
Z nasiljem, požigi, umori ustvariti stra¬
hotno psihozo^ med ljudstvom: splošen
preplah, zmedo ter zbeganost, ki naj
bi pripomogla pripravljenim oborože¬
nim skupinam nasilno prigrabitev obla¬
sti. Istočasno bi se seveda ustavil ves
promet, pretrgali bi tudi vse. zveze z

IZ' TERNA V TEB EN

inozemstvom in notranjostjo republike,
ustavili delo v elektrarnah in vodovod¬
nih napravah.

V zaplenjenem materialu je označen
kot šef tega upora biv. general Juan Jo¬
se Valle, ki naj bi v slučaju, če bi upor
uspel, postal začasni predsednik. Pred¬
sednik Aramburu je časnikarjem, ki so
si lahko osebno ogledovali ves zaplenje¬
ni material, izjavil, da je bil proti ome¬
njenemu biv. gralu v teku postopek za¬
radi poneverbe, pred 15 dnevi je pa po¬
begnil. Za njim je izdana tiralica, ka¬
kor tudi za biv. gralom Raulom Tan-
com. Oba sta spadala med zaupne ljudi
biv. diktatorja. Biv. gral Valle Je padel
v roke oblastem v torek popoldne v sa¬
mem Bs. Airesu. Predali so ga takoj vo¬
jaškem sodišču. To ga je obsodilo na
smrt. Smrtno obsodbo so nad biv. gralom
že izvršili.

Civilno poveljstvo upora je imel v ro¬
kah veliki industrialec v Bs. Airesu
Raul Lagomarsino. Ta je imel zveze z
div. diktatorjem, kar je razvidno iz za¬
plenjene korespondence. Mož je v rokah
oblasti, kakor tudi neki Karl Held, ki
je pri njem stanoval in pri katerem so
zaplenili nacistično propagando in tudi
kljukasti križ.

Predsednik Aramburu je končno ča¬
snikarjem poudarjal, da je izvedba tero¬
rističnega načrta bila zamišljena takole:
Za napadalce so bili predvideni Alianzi-
sti, moštvo so sestavljali nacionalisti a-
li peronisti, glava vsega pa je bil ko¬
munist. Povedal je tudi, da je 80% vo¬
jaškega osebja, ki je sodelovalo pri u-
poru, že v rokah vojaških oblasti.

Da ta krvavi teroristični načrt ni u-
spel, je pripisati samo dejstvu, da so
oblasti že imele nekaj poročil o pripra¬
vah za upor ter so odkrile tudi delavni¬
co za pripravljanje bomb. Aretirale so
že tudi več teroristov. Tako so verjetno
teroristi iz strahu, da bo policija vse od¬
krila, predčasno začeli z akcijo.

Končno je predsednik Aramburu ča¬
snikarjem dejal, da odkriti material do¬
kazuje, da zadnji poskus upora v Ar¬
gentini, ni bil samo argentinska notra¬
nja zadeva, ampak ima tudi zveze z ino¬
zemstvom, zlasti z ameriškimi država¬
mi. Vladi osvobodilne revolucije z nasto¬
pom proti tem teroristom ne brani svo¬
bode in demokracije samo v Argentini,
ampak tudi na ameriškem kontinentu.

Eisenhowerjeva nenadna bolezen, Ti¬
tov obisk v Moskvi in Ciper so si mi¬
nuli teden lastili prvo mesto v važnosti
političnih dogodkov na svetovni obli.

Novica, da je Eisenhower zbolel in da
se bo moral podvreči kirurškemu pose¬
gu, je po vsem svobodnem svetu, pred¬
vsem pa v USA, povzročila zaskrblje¬
nost. Zaradi i  tekočih razmer doma in v
svetu USA potrebujejo predsednika, ki
je odločen in samostojen, pa seveda tu¬
di zdrav. Ike ima obe prvi lastnosti, o
tretji pa je težko govoriti; ker je sedaj
v devetih mesecih že drugič resno obo¬
lel. Nujno operacijo na tankem črevesu
je sicer srečno prestal in menijo, da to
v dveh tednih zopet za svojo delovno
mizo v Beli Hiši, toda vprašan fe kan¬
didature je znova bruhnilo na dan. Re¬
publikanci so skoro gotovo izgubljeni
brez kandidata Eisenhovverja.

Ameriško zunanje ministrstvo je obja¬
vilo dobesedno vsebino govora, ki ga je
Hruščev imel pred sovjetskim parlamen¬
tom, ko je napadal Stalina. V Moskvi so
se začudili, odkod so mogli A m eri kanci
dobiti verodostojno kopijo tega gevora.
Glavni poudarek so cb tej objavi dali
na trditve Hruščsva, da je. Stalin hotel
tik pred svojo smrtjo likvidirati še vso
staro boljševiško gardo, ki jo je imel o-
koli sebe in da so bili za likvidacijo do¬
ločeni tudi Molotov, Hruščev, Malenkov,
mnogi maršali itd. Sumijo, da zato Sta¬
linova nenadna smrt ni bila naravna.

V zvezi z objavo tega govora je Ei-
senhower na tiskovni konferenci pove¬
dal, da je jasno, da sedanji oblastniki v
Moskvi samo ugotavljajo, da -o imeli
napačnega človeka na čelu komunizma,
niso pa spremenili svojih diktatorskih
metod in ciljev. Tudi sedanja mirovna
glasba iz Kremlja je samo drugačna
taktika za dosego istih ciljev.

V ameriški poslanski zbornici so gla¬
sovali za zmanjšanje Eiseuhoiverjevega
programa za pomoč svobodnemu svetu
od 4900 na 3791 milijonov dolarjev. Ei-
senhower smatra ta odbitek silno neva¬
ren za uspešno gospodarsko protiutež
napram sovjetski gospodarski ofenzivi
po svetu.

Tito doživlja na svojem obisku po
ZSSR bučne sprejeme, kamor koli ga
povedejo. Poleg drugih večjih sovjetskih
mest je obiskal Leningrad na severu in
Stalingrad na jugu. V obeh mestih je
izjavljal na Bulganinove zdravice, da

štvu in skupni borbi za iste cilje” itd.
Na konferencah v Kremlju so razprav¬
ljali o političnem in gospodarskem so¬
delovanju obeh držav in je Tito izjavil,
da je bil izgon Jugoslavije 1. 1948 iz
kominforma “le umetno dejanje, ki ni
bilo v skladu z željami sovjetskih in ju¬
goslovanskih narodov.” Vse konference
so tajne in se jih vedno udeležuje tudi
Molotov. Tuji dopisniki so opazili odsot¬
nost maršala Žukova, pa so ugotovili,
da je bolan.

Otok Ciper je ostal še vedno nerešen
problem za Grčijo in Anglijo. Edenova
vlada skuša pomiriti duhove na otoku z
objavo, da je pripravljena po prenehanju
terorizma na otoku dati Cipru večjo av¬
tonomijo za dobo 15 let, potem na izve¬
sti plebiscit za ali proti priključitvi. Ni¬
ti grška vlada niti grški otočani ne o-
dobravajo tega predloga. EOKA izvaja
še nadalje z nezmanjšano krutostjo te¬
ror nad britanskimi okupacijskimi sila¬
mi. V Angliji je razširila letake, v ka¬
terih objavlja svojo smrtno obsodbo
Hardinga. 30.000 ciprskih otočanov, ki
žive v Angliji, se je organiziralo za
skupne nastope v Londonu. Prve de¬
monstracije so že uprizorili. Ciprski gu¬
verner Harding, ki se mudi v Londonu,
je izjavil, da je proti izpustitvi Maka-
rasa in da z njim Edenova vlada ne
sme pričeti pogajanj. Harding je mne¬
nja, da bo mogel z vojaškimi operacija¬
mi očistiti Ciper teroristov, nakar bo
mogoče začeti razgovore z zmernejšimi
ciprškimi voditelji.

Na Dunaj prihajajo iz ZSSR poročila
o številnih uporih in sabotažah v Ukra¬
jini, Georgiji in Azerbejdžanu. Japonski
vojni ujetniki, ki so se pred dnevi vrnili
domov, poročaju o uporih v ujetniškem
taborišču pri Kabarovsku, ki so trajali
štiri mesece. V tem negotovem položaju,
če so dunajska poročila verodostojna, je
Bulganin pisal Eisenhovverju, da je
ZSSR pripravljena zmanjšati zasedbene
sile v vzhodni Nemčiji, če zavezniki sto¬
re enako v zahodni Nemčiji, odkoder je
Adenauer prispel na obisk v Washing-
ton. Prav tako Bulganin piše o svojih
pogledih na svetovno razorožitev, za ka¬
tero v Washingtonu izjavljajo, da ne
predstavljajo nobenih novih momentov v
tem vprašanju. Malenkov bo v kratkem
prišel v Pariz, kjer bo pripravil vzdušje
za obisk Bulganina in Hruščeva v Fran¬
ciji v prihodnjih tednih. Poleg neštevil-
nih konferenc in obiskov ima Hruščev

ARGENTINA

Vlada je objavila dekret-zakon, s ka¬
terim je število ministrstev znižala na
trinajst. Sorodna ministrstva so sedaj
združena. Po zadnji preosnovi ima ar¬
gentinska zvezna vlada naslednja mini¬
strstva: Ministrstvo za notranje zadeve,
min. za zunanje zadeve in bogočastje,
min. za vzgojo in pravosodje, min. za
delo in soc. skrbstvo,. min. za socialno
pomoč in ljudsko zdravje, min. za voj¬
sko, min. za aeronautiko, min. za mor¬
narico, min. za finance, min. za polje-
deljstvo in živinorejo, min. .za trgovino
in industrijo, min. za javna dela in min.
za komunikacije in promet.

Nova argentinska vlada je sestavljena
takole': Mih. za notranje zadeve dr. Lau-
reano Landaburu, min. za zun. zadeve in
bogočastje dr. Luis A. Podesta Costa,
min. za vzgojo in pravosodje dr. Carlos
A. Adrogue, min. za delo in soc. skrb¬
stvo dr. Raul C. Migone, min. za soc.
pomoč in ljudgko zdravje dr. Francisco
Martinez, min. za vojsko general Artu--
ro Ossorio Arana, min. za mornarico
kontraadmiral Teodor Hartung, min. za
aeronautiko "comodoro Juiio Cesar Krau-
se, min. za finance dr. Eugenio Blanco,
min. za poljedeljstvo in živinorejo dr.
Alberto Mercier, min. za trgovino in in¬
dustrijo ing. Rudolf Martinez, min. za
javna dela ing. Pedro Mendionde, min.
za komunikacije in promet še ni določen,
ker začasno vodi biv. prometno min še
minister kapetan Sadi Rohnet, biv. min.
za komunikacije pa min. ing. Luis M.
Ygartua.

Predsednik republike general Aram¬
buru se je prejšnji teden mudil na obi¬
sku v mestu Santa Fe in Rosario. V o-
beh mestih ga je prebivalstvo navduše- .
no sprejelo in pozdravilo. Na obeh kra¬
jih je tudi govoril. V mestu Santa Fe
je govoreč o delu vlade osvobodilne re¬
volucije omenjal tudi težave, ki jih raz¬
ni nasprotniki osvobodilne revolucije
povzročajo. Tako so ti elementi nedav¬
no hujskali dijaštvo, zatem delavstvo,
samo, da bi dobili kako žrtev, s katero
bi potem ščuvali javnost. Napoveduje,
da vlada ne bo ostala na pol poti, am¬
pak bo izvedla vse svoje načrte, da bo
potem lahko predala oblast zakonito iz¬
voljeni vladi. Od argentinskega ljudstva
sedanja vlada ne zahteva ničesar nemo¬
gočega: samo malo več odgovornosti.
Naglašal je tudi potrebo po ohranitvi
zdrave valute. Odgovornost je ključ
vsega. Rodoljubje je odločnost, boljša
bodočnost je pa naš cilj. V Rosario je
general Aramburu prav tako govoril o
ciljih in delu revolucije. Sedanja vlada
bo napravila prostor svobodno izvoljeni
vladi takoj, kakor hitro bo opravila
svoje delo. Omenjal je pa tudi neprija-
telje svobode ter pozival bojazljivce naj
se nikar ne boje, kajti svoboda je dobi¬
la svojo igro. Iz Rosaria se je predsed¬
nik, kot poročamo na drugem mestu, vr¬
nil v Buenos Aires.

Po časopisih poročilih je vlada na
zadnji seji razpravljala tudi o bodočih
volitvah. Po teh poročilih naj bi bile
oktobra meseca prihodnjega leta.

V Buenos Aires je prispel novi čilski
veleposlanik dr. Fernando Aldunate
Errazuriz. Ni po poklicu diplomat, am¬
pak odličen čilski odvetnik, znanstvenik
in politik.

Letališče na Ezeizi je stalo nad 670
milijonov pesov. Preizkovalna komisija
je ugotovila, da so veliko kreditov zme¬
tali tudi za nepotrebne stvari.

Za novega argentinskega veleposlani¬
ka v Peruju je imenovan div. general
Robert Tomaž Dalton.

“bo Jugoslavija z ramo ob rami kora¬
kala s Sovjetsko zvezo proti zmagi so- j še veliko dela za počasno, toda vztraj-
cializma na svetu.” Vrstijo se dalje iz- ! no plezanje po lestvi, ki ga vodi na po¬
jave o “neporušljivem prijateljstvu med j ložaj, s katerim bo dobil neomejeno ob-
ZSSR in Jugoslavijo, o večnem zavezni- last v ZSSR v svoje roke. Po. mnenju

nekaterih komunističnih veljakov, ki so
zbežali v zadnjih letih in mesecih
iz ZSSR na zapad, so “prostovoljna”
odstopa Malenkova in Molotova ter likvi¬
dacija Berije, najvidnejši dokazi za to
trditev

Egipčanski Nasser je povabil novega
sovj. zun. ministra šepilova v Egipt,
kjer bo prisostvoval slavnostim ob prili¬
ki dokončnega egipčanskega prevzema
sueškega prekopa. Šepilov se je odzval
vabilu in bo prišel v Kairo 19. t. m. Iz
Egipta bo nato obiskal še druge prestol¬
nice na Bližnjem vzhodu.

V Alžiru se francoske vojaške opera¬
cije proti upornikom nadaljujejo. Fran¬
cosko vojaško poveljstvo je sistematično
začelo čistiti področje za področjem, ta¬
ko da izgleda, da vidi Francija rešitev al¬
žirskega problema v popolni likvidaciji
upornikov.

Grški kralj Pavel in kraljica Federika
sta na obisku v Parizu, angleška kralji¬
ca Elizabeta in njen soprog pa na obisku
v Stockholmu. V Ženevi v Švici se je se¬
stala konferenca 300 znanstvenikov iz 20
držav, med njimi tudi iz Jugoslavije,, na
kateri bodo razpravljali o najnovejših
odkritjih na-področju fizike.

Buenos Aires, 14. VI. 1958

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice vz SCoveniJe*-

V Jugoslaviji se je aprila meseca mu¬
dilo na obisku vodstvo belgijske sociali¬
stične stranke. Na obisku so bili pred¬
sednik stranke Max Buzet, podpredsed¬
nik stranke Josse van Eyndle, sekretarja
-stranke Jan Luyten in Jules Bary ter
člana politbiroja Franz Tillmans in Paul
Henry Spaak, ki je v sedanji belg. vla¬
di zunanji minister. O njihovem razgovo¬
ru s predstavniki Zveze komunistov Ju¬
goslavije in Soc. zveze delovnega ljud¬
stva je bilo izdano v Beogradu uradno
poročilo, v katerem pravijo, da so “v
prisrčnem in prijateljskem ozračju iz¬
menjali mnenja o mednarodnem položa¬
ju, upoštevajoč nove dogodke, ki so važ¬
ni za socialistična gibanja in nadalnji
razvoj zvez med delavskima gibanjima
Belgije in Jugoslavije.” Belgijski socia¬
listični prvaki so obiskali tudi Tita na
Brionih, ki jih je pridržal na kosilu.

V prostorih Moderne galerije v Ljub¬
ljani so odprli razstavo sodobne ameriš¬
ke barvne litografije. S posredovanjem
zagrebškega ameriškega konzulata jo je
pripravil Cincinnati Art Museum.

V Mariboru so uprizorili z uspehom
Poličevo opero “Deseti brat”.

Dr. Danilo Švara je v Ljubljani slavil
‘30 letnico umetniškega delovanja. Obja¬
vil je vrsto zborov, samospevov ter sin-
foničnih in drugih skladb. Znan je zlasti
po svojih treh operah: Kleopatra, Vero¬
nika Deseniška in Prešern. Za njegov u-
metniški jubilej so v ljb. operi uprizori¬
li njegovo nanovo pripravljeno opero
Kleopatra.

V Ljubljani je praznoval 70 letnico
rojstva dr. Izidor Cankar, bratranec pi¬
satelja Ivana Cankarja. Dr. Izidor Can¬
kar je znana osebnost v slovenski kul¬
turni zgodovini. Na ljb. univerzi je pre¬
daval umetnostno zgodovino, ustanovil
‘Umetnostno zgodovinsko društvo in
Zbornik za zgodovino umetnosti. Izdal je
Zg-odovino umetnosti zahodne Evrope.

Prejeli smo:

PROŠNJA

V juniju mesecu že enajsto leto
prirejamo protikomunistični izseljenci,
kjerkoli na svetu smo, spominske pro¬
slave padlim žrtvam komunistične revo¬
lucije. To so prireditve, na katerih se z
vso resnostjo in spoštovanjem spominja¬
mo veličastne žrtve tisočev in tisočev
naših bratov, očetov, sinov in družin. To
je naš narodni Vernih duš dan.

Že drugič pa se je zgodilo, da je ne¬
ka organizacija v Buenos Airesu na
predvečer skupne spominske proslave,
ki jo organizira vsako leto v Buenos Ai¬
resu Društvo Slovencev, priredila za¬
bavno veselico, z godbo in plesom, ki se
konča v zgodnjih urah dneva, posveče¬
nega spominu žrtvam.

Letos, smo zatrdno upali, da bo orga¬
nizacija preložila napovedano družabno
veselico, kakor je to bilo obljubljeno.
To se ni zgodilo.

Prosimo vse člane in funkcionarje te
organizacije, da naj v bodoče na pred¬
večer tega spominskega dne ne prireja¬
jo takih veselic!

Mnogo pozornosti je vzbudil tudi z lite¬
rarnimi eseji, ki jih je objavil v knjigi
“S poti” in v “Obiskih”. Nekaj časa je
bil tudi glavni urednik Slovenca ter u-
rednik Doma in Sveta. Udejstvoval se
je pa tudi politično. V letih pred II. sve¬
tovno vojno je bil imenovan za jugo¬
slovanskega poslanika v Argentini, med
vojna je bil poslanik v Kanadi. V
tem času se je idejno ločil od poli¬
tične linije jug. emigrantske vlade ter
se opredelil za Tita. Pozneje je bil nje¬
gov poslanik v Atenah. Sedaj živi v po¬
koju v Ljubljani.

V Ljubljani je v 77. letu starosti umrl
duh. svetnik in biv. frančiškanski pro-
vincial dr. P. Gvido Rant O.F.M. Na Ža¬
lah so ga pokopali dne 9. maja. Dne 15.
aprila je pa umrl odvetnik dr. Anton
Urbanc.

V Ljubljani je izšel Statistični letopis
LR Slovenije za 1954. Iz njega je raz¬
vidno, da je bilo v poletnem semestru
akademskega leta 1953|54 vpisanih na
ljb. univerzi 5583 slušateljev. Na posa¬
meznih fakultetah je bilo število sluša¬
teljev naslednje: agronomska in gospo¬
darska 331, arhitektska 213, elektroteh¬
niška 531, gradbena in geodetska 452,
kemijska 331, rudarska in metalurška
251, strojniška 380, ekonomska 324,
pravna 604, medicinska 459, stomatolo¬
ška ,120, filozofska 959, prirodoslovno-
matematična 481 in teološka 91. Poleg
tega je bilo vpisanih na višji pedagoški
šoli 247 slušateljev, na akademiji za u-
podabljajočo umetnost 59 slušateljev, na
akademiji za glasbo 82 slušateljev in na
akademiji za igralsko umetnost 41 slu¬
šateljev.

Na univerzi, akademijah in višji pe¬
dagoški šoli je predavalo 537 profesor¬
jev in 203 pomožni učitelji. V letu 1953
je na univerzi diplomiralo 482 slušatel¬
jev, na akademijah in višji pedagoški
šoli pa 134 slušateljev. Za univerzo so
bili v letu 1953. odobreni krediti v vi¬
šini 254,719.000 dinarjev. Državni pro¬
račun LR Slovenije je >pa v tem letu
znašal 17,482 milijonov dinarjev dohod¬
kov in 15.354 milijonov izdatkov.

Znano je, da je titova komunistična
Jugoslavija zadolžena na vseh straneh
Svoje upnike je prosila naj bi jo s pla¬
čilom počakali, ker zaradi “suš” in “sla¬
bih letin” svojih obveznosti napram
njim ni mogla točno izpolnjevati. Izgle-
da pa, da si zaradi takega gospodarske¬
ga položaja ne belijo preveč glave, kaj¬
ti v titovskem časopisju beremo, da so v
Beogradu izdelali zopet dva “dokumen¬
tarna filma”. Seveda sta zopet o Titu.
Prikazujeta njegovo potovanje v Etio¬
pijo in Egipt. Film o Titovem obisku v
Etiopiji je dolg 1400 m, o njegovem; bi¬
vanju v Egiptu pa 1000 m. Ker pa Tito
taka potovanja v inozemstvo napravlja
v vsem sijaju in razkošju — saj ladjo
Galeb spremljajo vedno še po dve kri-

CHRISTIAN DEMOCRATIC REVIEW

gBisilo CDUCE prinaša v zadnji številki
članek dr. Ludvika Puša o Papežu miru
Piju XII.

žarki in tudi tovorna ladja z dragoceni¬
mi darili — je jasno, da Titova potova¬
nja stanejo državo ogromne milijone.
Da je temu tako potrjuje svoječasna in¬
terpelacija v indijskem parlamentu, ko
so poslanci ugotovili, da je bil Ti¬
to doslej najdražji inozemski gost v
Indiji. To poročijo je tedaj objavi¬
la agencija AP. Prav tiste dni, ko
smo brali o novih dveh propagand¬
nih filmih za Tita in njegov komuni¬
stični režim, pa je bila v istem; ljb. listu
objavljena pritožba potnika, ki se je
moral voziti v začetku februarja, t. j.
sredi najhujše zime, v nezakurjenem
osebnem vlaku od Zidanega mostu pro¬
ti Zagrebu. V istem nezakurjenem vla¬
ku se je vozila tudi neka mati z maj¬
hnim otročičkom. Potnik, ki je objavil
to priztožbo, jo je našel v oddelku za že¬
ne in otroke in pravi, da je držala otro¬
ka “v naročju in ga stiskala k sebi.
Po njegovem glasnem in neutolažljivem
joku sem sklepal, da ga zebe. Tudi ma¬
terina toplota ga ni mogla pogreti. Za¬
man mu je dopovedovala, da bo kmalu
toplo. . . S sprevodnikom, ki tudi ni
prezrl tega prizora, sva se spogledala.
V njegovem pogledu je bilo nekaj, ka¬
kor bi se hotel opravičiti”. — Na drugi
strani pa milijoni in milijoni za oseb¬
no propagando, za razkošje, udobnost
in' uživanje komunističnih veličin.

V Ljubljani je bila nedavno I. med-
fakultetna konferenca kemikov Jugo¬
slavije. Na njej so predstavniki tehno¬
loške^ fakultete iz Beograda, kemiisko-
tehnološkega odseka iz Zagreba in od¬
delka za kemijo na ljb. univerzi prišli
do zaključka, da predstavljajo samo¬
stojne fakultete za kemijo najprimer¬
nejšo organizacijsko obliko. Bili so tu¬
di za izenačenje študijskega sistema
na vseh treh fakultetah.

“Lisko z gora” je nova slovenska mla¬
dinska knjiga. Napisal jo je mladi pisa¬
telj Drago Vresnik.

BUENOS AIRES

Zaradi poizkusa upora pripadnikov
prejšnjega režima in proglasitve obsed¬
nega stanja, s katerim so bila v nedeljo
prepovedana v Bs. Airesu tudi vsa zbo¬
rovanja, gledališke ter kinopredstave, se
prejšnjo nedeljo rii "mogla vršiti spomin¬
ska proslava Društva Slovencev za žrtve
komunistične revolucije in II. svetovne
vojne. Ta proslava ho, kakor sporoča
Društvo Slovencev na drugem mestu, v
nedeljo dne 24. t. m. ob 15. uri popoldne.

Vse naročnike Svobodne Slovenije
prav lepo prosimo, da nam plačajo na¬
ročnino za tekoče leto. Kdor je pa s pla¬
čilom naročnine v zaostanku še za lan¬
sko leto ali pa še več, naj nam takoj na¬
kaže zaostalo naročnino, ki je razvidna
iz zadnjih opominov.

Družabna prireditev Slovenske besede,
ki je bila napovedana za 23. junij, je za¬
radi spominske proslave za žrtve komu¬
nistične revolucije preložena . Datum
družabne prireditve bomo objavili v pri¬
hodnji številki. Slovenska beseda.

Slovenske dijakinje v Argentini so
prišle do spoznanja, da jim je potrebna
lastna organizacija, ki bi nudila rešitev
vsem njihovim problemom, jih medse-

SpoiBsinska proslava

Društva Slovencev

bo v nedeljo 24. junija 1956
ob 15.30 uri
v dvorani San Jose

Azcuenaga 138 — Buenos Aires

Po proslavi bo za žrtve komu¬
nistične revolucije sv. maša v za¬
vodski kapeli.

Letošnji potres v Ilirski Bistrici je
povzročil škode v znesku 200 milijonov
din.

Umrli so. V Ljubljani: Leopoldina Mo¬
har, roj. Burger, Josipina Bucik, roj.
Klopčar, Jože Luznar, Frančiška Jarem-
Trček, Marija Kristan, roj. Dobravec,
Franc Dolinar, godbenik Slov. narod,
gled., Mihael Rustja, žel. v p., Anton
Ogorevc, torbarski mojster, Melanija
Marn, vdova po prof., dr. Janko Hacin,
bančni ravnatelj v p., Karel Gros, eko¬
nom semenišča v p., Kristina Klemenčič
in Jože Pišek, pos. v Celju, Ana Kerba-
vac, roj. Klopčar v Celju, Franja Kušar,
roj. Florjančič v Dravljah, Ivan Hobel,
pos. in gostilničar v črni na Koroškem,
dr. Josip Globevnik, odvetnik v p. v No¬
vem mestu, Jožef Ferk, slikarski moj¬
ster v Ptuju, Frančiška Fister, roj. Be-
šter na Brdah pri Radovljici, Franc Art-
nak, upok. v Celju, Janko Majdič, žel.
uradnik v p, v Kamniku, Jože Hegler,
direktor rudnika Krmelj v Sevnici, Elica
Žumer, roj. Kralj v Sevnici, Elizabeta
Podlesnik v Celju, Marija Planinšek, roj.
Podgoršek v Kranju, Ivan Jeriček, upok.
v Celju, Martin Marinč, ravnatelj nižje
gimnazije v p. v Novem mestu, Fran¬
čiška Jejčič, roj. Blagonja v Šmarju na
Vipavskem, Frančiška Pezdir na Viču in
Angela Pirc-Strgar v Apačah.

bojno družila, širila njih kulturno obzor¬
je ter pokazala prave smernice za živ¬
ljenje.

Pod okriljem SDO se jim je ta želja
dokončno uresničila, kajti po uvodnih
pripravah so na ustanovnem občnem
zboru dne 9. junija sprejele odsekova
pravila ter izvolile naslednji odbor:
predsednica gdč. Silva žužek, tajnica
gdč. Vera Ašič, blagajničarka gdč. Met¬
ka Debeljak, študijska referentka gdč.
Metka Smersu. Duhovno vodstvo Dija¬
škega odseka SDO je prevzel č. g. dr.
A. Starc.

OSEBNE NOVICE

Poroka. V soboto, 9. t. m. sta se poro¬
čila v Berazategui gdč. Manica Cvetko
in g. Miha Omahna. Za priči sta bila
gg. Maks Zajec in Jože Vidmar, poroč¬
ni obred pa je opravil č. g. direktor
Anton Orehar. Novoporočencema želimo
vse najlepše in mnogo božjega blagoslo¬
va v novem življenju!

LANUS

Na prošnjo Krajevnega odbora Dru¬
štva Slovencev v Lanusu je bila v nede¬
ljo 10. t. m. zjutraj sv. maša za žrtve
revolucije, padle domobrance in vse pro¬
tikomunistične borce. Sv. mašo je daro-

Vssak tedeaa ena

KO SO FANTJE PROTI VASI ŠLI...

Ko so fantje prosi vasi šli,
lepe pesmi so prepevali.

Jaz pa nisem pel, nisem bil vesel,
pa tudi z njimi nisem šel.

Šel sem tja pod okence
meje drage, verne ljubice.

Ona mirno spi, ona sladko spi
in se nič več ne prebudi

Pojdem tja na grob zeleni,
z rožami ves posajeni.

Tam si utrgam cvet, tam si utrgam
cvet,

• k'je men in moji ljubci svet.

VRBOVA PIŠČAL

Marjana Jakopiča je prva pesniška zbir¬
ka nove severnoameriške slovenske emi¬
gracije. O njej je pisatelj Karel Mauser
med drugim zapisal tole:

“Marjan Jakopič se je razvijal in raz¬
vil v pesnika prav za prav v ‘ taborišču,
v okoliščinah, ki so človeka davile in du¬
šile. To življenje je dalo Jakopičevim
pesmim tudi svojo noto: hrepenenje po
domu, po starem miru, po kamri, kjer
čaka siva mati, po njivah in po kmečkem
veselju. To je nota, ki iz cele zbirke
skoraj preveč zveni, toda prav ta nota
je zdrava in nam vsem, ki smo iz mir¬
nega kmečkega življenja zrasli, zelo
blizu.”

Zaključuje pa svoje poročilo s prošnjo:
“Naj bi ta naša prva emigracijska pe¬
sniška zbirka (v USA, op. ur.) našla
lep odmev med ljudmi, ki so oglašeni
na isto struno. Naj bi pokazala, da nam
tudi pesniške zbirke niso tuje. Morda
med verzi najdeš tisto, kar sam čutiš.”

Pesniška zbirka Marjana Jakopiča
“Vrbova piščal” je na razpolago v pi¬
sarni Društva Slovencev in v Dušhopa-
stirski pisarni na Victor Martinez 50,
Buenos Aires. Ima jo v prodaji tudi g.
Pavle Homan. Stane samo $ 30. — . Pri
naročilu po pošti 4 pese več za poštnino
in ovojnino ter priporočnino.

val č. g. Janez Malenšek, ki se je v
cerkvenem govoru z lepimi besedami
spominjal žrtev revolucije brezbožnega
komunizma.

CINCO SALTOS

V Cinco Saltos-u (Rio Negro) je umrl
v starosti 65 let g. Franc Podbrešček, do¬
ma iz Desklj pri Kanalu. Več let je delal
kot mizar pri znanem veleposestniku do¬
mačinu g. Antonu Šinigoju. Pokojni je
bil brat pred nekaj meseci preminulega
župnika v Ustju pri Ajdovščini. Razen
bratov v Sloveniji, zapušča ženo, hčer in
sina, ki živijo v ištandražu pri Gorici.
N. p. v. m.

Pred nedavnim je bil premeščen v Za-
palo (Neuguen) č. g. p. Jože Peterlin,
slovenski ‘duhovnik in profesor v salezi¬
janskih zavodih v Patagoniji. Kot nekdaj
pokojni p. Ludvik Pernišek, tako tudi č.
g. Jože vrši pravo misijonsko delo med
slovenskimi družinami v provincijah
Neuquen in Rio Negro. Na novem služ¬
benem mestu mu želimo čim večjih uspe¬
hov.

Slovenci v Argentini

LOUIS DE WOHL (60)

Zemlja je ostala za nami

“Kam pa nas pravzaprav hoče pelja¬
ti?” je spraševal Brandeis.

“Na eno izmed obalnih postojank, se
mi zdi.”

Četrt ure kasneje je Argo pristala
na nekem vojaškem letališču.

Ko- so iztopili, so zagledali pred seboj
cel oddelek mornariške pehote, s puška¬
mi, naperjenimi proti njim, in priprav¬
ljenimi vsak trenutek na strel.

“Morda pa Fanu-du le ne bodo prišli
tako lahko na zemljo,” je mrmral
Brandeis. Potem pa je pomislil na gro¬
mozanske črne vsemirske velikane in
na . nameravani plinski napad. Jet lovci
so igračke v primeri z velikani.

“O ti preljubi Bog •— dekle med nji¬
mi!” je ušlo mlademu stotniku, ko je
zagledal Maksino.

“Zemlja!” je blestečih se oči kriknila
Maksina. “Chris, spet smo na zemlji!

“Najrajši bi se vrgel na tla in polju¬
bil vsak kamen posebej,” je ginjeno de¬
jal,” a potem bi nas že v temle trenutku
imeli za neumne namesto šele v prihod¬
njih desetih minutah.”

Vsi trije so se predstavili službujoče¬
mu oficirju. Ta jih je nejevoljfio ogledo¬
val: “Bomo že pogledali, kako je s stvar¬
jo,” je potem leno dejal. t

V tem je pridrvel nek vojaški avto¬
mobil.

“Vstopite, prosim.” Ubogali So ga.
Tudi mladi stotnik je vstopil in se vse-
del poleg šoferja.

Avto jih je potegnil proti baraki na
drugem koncu letališča.

“Dovolite mi, naj jaz govorim!” je za¬
šepetal Chris. Brandeis je molče poki¬
mal. Izstopili so in z njimi tudi stotnik.
“Tu noter, prosim!”

Letalski major, John B. Cooper se ni
dvignil izza svoje mize, čeprav je vi¬
del, da je med tremi osumljenimi celo
deklica.

“Kdo ste in odkod prihajate?” je rez¬
ko vprašal.

XX.

“To je Miss Armitage,” je dejal
Chris, “hčerka Cyrusa B. Armitage-ja,
to je Mr. Brandeis, vodja neke preizku¬
sne postaje Armitage. Moje ime: Chri-
stofer Cary, poskusni pilot. Opraviti
smo morali neke višinske meritve. Prav
žal mi je, da nismo mogli zadostiti vsem
predpisom. Je že nekdo moral karkoli
pozabiti. Toda ’ tovarne Armitage nas
lahko vsak čas legitimirajo.”

“Kdaj ste torej odleteli?” je vprašal
major. Imel je rdeč, trmoglav obraz in
kratko ostrižene lase, ki so bili spre¬
daj podobni krtači.

“Prav žal mi je,” je odvrnil Chris,
“o tem pa ne smem dajati nobenih izjav.

Naše meritve so strogo tajna zadeva.”

“To je dokaj nezadosten odgovor”, je
pripomnil major ostro. “V teh časih, v
katerih živimo, moramo biti prav poseb¬
no previdni. Celo norec mora to uvide¬
ti.”

“Zakaj to?” je poizvedoval Chris.
“Kaj pa je posebnega na sedanjem ča¬
su?”

“Vi pač najbrž ne berete časopisnih
poročil?” se mu je posmehljivo zarežal
major.

“Res ne, vsaj v zadnjem času ne.”

“Zadeva postaja vedno bolj čudna. S
čem pa ste pravzaprav opasani?”

Major je zapazil brogos. Vsi trije, so
si namreč prepasali brogose, preden
so pristali. Smatrali so, da bo po vsej
verjetnosti ladja Argo preiskana, med¬
tem, ko jih bodo zasliševali. Če bi neuk
človek začel vrteti gumbe na brogosu,
bi se lahko zgodila strašna nesreča.

“Nič posebnega,” je že nekoliko je¬
zen odsekal Chris, “pas; spada k naši
opremi. Spoštovani gospod major ,za ko¬
ga nas pa pravzaprav imate? Če bi pri¬
šli iz Rusije, kakor to domneva eden iz¬
med vaših letalcev, ali res čisto zares
mislite,-da bi vam prijadrali kar pri be¬
lem dnevu naravnost v naročje? Ali pa
morda menite, da nosimo v naših paso¬
vih heroin ali morfij? Tu gre za nove
iznajdbe, gospod major, in ne smete pri¬
čakovati, da bi prevzel nase odgovor¬
nost in vam te iznajdbe razlagal.”

“Prav nič ne verjamem, da bi vam
tale način govorjenja kaj mnogo kori¬

stil”, je začel major, ko ga je Maksina
že prekinila:

“Sedaj sem pa že dovolj časa poslu¬
šala ves ta nesmisel,” je rezko dejala
“Mr. Cary vam je že takoj v začetku
povedal, kdo sem. Moj oče v Združenih
državah ni čisto nepoznana oseba. Ali
hočete torej telefonsko stopiti v stik z
mojim očetom ali ne?”

Major Cooper je postal še -malce bolj
hladen in uraden: “Spoštovana gospo¬
dična, bodite tako ljubeznivi in mi po¬
kažite, vaš potni list.”

“Sem Amerikanka in stojim na ame¬
riških tleh”, je odvrnila* “Da boste po¬
mirjeni, nobene druge dežele na zemlji
nismo obiskali. Telefonska številka Ar¬
mitage tovarne je — Wolsey 6-3000.”

Major je zgrabil telefonsko slušalko
in zahteval povedano številko.

“Tukaj vojaško letališče številka 11,”
se je oglasil, “rad bi govoril z Mr. Ar-
mitagejem. In sicer osebno.”

Pri tem je ostro opazoval svojo oko¬
lico in zapazil, kako se je v izrazu dek¬
lice pojavila neka negotovost. Seveda
je bilo jasno, da tukaj nekaj ni bilo v re¬
du. Res je postala Maksina negotova.
Nenadno se je namreč spomnila, da njen
oče morda, še vedno leži v kliniki. In
kaj bo potem ? Zdelo se je, da je bil tudi
Chris enako zaskrbljen.

—Tako torej —”, je govoril major
na telefon, “tu je namreč neka dama,
ki trdi, da je njegova hčerka. Ali vam
je kaj znano o kaki ladji za višinske me¬
ritve — nič ? Vi torej niste odposlali

nobene take ladje -— aha! Hvala vam
lepa.” Obesil je slušalko.

“Vsa zadeva se ne zdi prav imenit¬
na,” je razlagal. “Vaš — hm -— oče —
ni bil v pisarni. Do nadaljnjega —” je
odsekano dejal in se dvignil, “boste mo¬
rali ostati tukaj. V Armitage tovarnah
ne vedo nič o kaki ladji za višinske me¬
ritve. Vso zadevo bo treba temeljito
preiskati.”

Maksina je hotela še protestirati, mu
povedati drugo telefonsko številko, kjer
bi bilo mogoče doseči očeta. Toda z
zamahom roke jo je major prekinil.
Pet minut kasneje so že sedeli vsak po¬
sebej zaprt v majhnih sobicah s sivimi
stenami. Presneto so bile podobne jetni-
škim celicam.

Medtem ko je major Cooper diktiral
v pisalni stroj poročilo svojemu prve¬
mu predstojniku, je nenadno prišel bu¬
ren telefonski poziv iz Armitage tovar¬
ne. Nenadoma so Armitage. tovarne ho¬
tele vedeti več, kot je sam vedel. To
dejstvo ga je vendarle malo pretreslo.
Komaj četrt ure za tem je že privihral
general in celo tak z dvema zvezdama.
Takoj "mu je moral ustno poročati. Ge¬
neral se je pravkar lotil z rezkimi be¬
sedami dopovedovati nesrečnemu major¬
ju, kaj vse je bilo v postopku narobe,
ko je pribrzel dolg črn Cadillac pred
pisarno, čokat, a izredno krepak mož
z jekleno sivimi las-mi in košatimi, a še
črnimi obrvmi, je izstopil. Kakor vihar
je treščil C. B. -med generala in major¬
ja- ■ (Nadaljevanje sledi)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 14. VI. 1956

SLOVENCI PO SVETU

KANADA

Slovenski romarji iz Clevelanda
v Torontu

V soboto, dne 26. maja smo imeli ka¬
nadski Slovenci zopet lep obisk. Dragi
gostje iz Clevelanda so prišli k nam na
romanje. Brezjanski Mariji Pomagaj v
njenem lepem svetišču so se prišli za¬
hvalit za prejete dobrote v minulem le¬
tu in se priporočit njenemu varstvu za
bodoče. Kar precej jih je bilo. Z ve¬
likim omnibusom so prišli. Nekateri so
se pa pripeljali z osebnimi avtomobili.
Slovenske romarje iz Clevelanda sta vo¬
dila znana slovenska javna delavca med
kat. Slovenci v Severni Ameriki gg. An¬
ton Grdina st. in Jakob Resnik.

Ameriški gostje so po prihodu v To¬
ronto najprej obiskali Marijino svetišče,
nato je pa bila zanje pripravljena ve¬
čerja v cerkveni dvorani. Zvečer so bile
v cerkvi šmarnice, pri katerih je imel
cerkveni govor župnik dr. Jakob Kola¬
rič. Po majniški pobožnosti so se cle¬
velandski Slovenci podali k počitku na
slovenske domove v Torontu.

V nedeljo dne 27. maja smo imeli ob
veliki udeležbi rojakov in slovenskih go¬
stov iz Clevelanda farno žegnanje. Pri
vseh mašah je bilo veliko ljudi. Po pol-
danski cerkveni pobožnosti smo se s cle¬
velandskimi romarji zopet zbrali v cer¬
kveni dvorani. Tu jih je v imenu slov.
društva N.I.J. pozdravil predsednik te¬
ga farnega združenja. Za pozdrave se
je v imenu gostov zahvalil g. Jakob Res¬
nik. V svojem govoru je Kanadskim Slo¬
vencem zagotovil, da bodo Slovenci iz
Clevelanda vsako leto romali k Brezjan¬
ski Mariji v Toronto. V ta namen naj bo
zanje kar rezervirana zadnja nedelja v
maju.

Za g. Resnikom se je priglasil k bese¬
di starosta clevelandskih Slovencev g.
Anton Grdina st. Vsi so ga navdušeno
pozdravili. V svojih izvajanjih je prika¬
zal vsa prizadevanja kanadskih Sloven¬
cev, da bi imeli svojo lastno cerkev. Da
je niso dobili že prej, je krivo to, da so
slovenski liberalci v Kanadi v svojem ti¬
sku stalno zatrjevali, da Slovenci v Ka¬
nadi svoje cerkve ne potrebujejo in da
je tudi ne zmorejo. Take in slične tr¬
ditve so se začele pojavljati tudi med
novimi slov. naseljenci v Kanadi, češ,
da jim je bolj potrebna dvorana.

Pa je slovenski idealizem le premagal
vse težave in ovire ter slovenska cer¬
kev v Torontu stoji že skoro tri leta,
okoli nje se lepo razvija slovenska fara
in vse njeno življenje v raznih organi¬
zacijah. Veliko zaslugo za zgraditev slo¬
venske cerkve v Torontu pa imata zla¬
sti gg. Grdina in Resnik v Clevelandu, ki
sta odboru za postavitev Marijinega
svetišča nudila vsestransko pomoč.

G. Anton Grdina je nato razlagal film¬
ske slike. So bile to slike romanj slo¬
venskih izseljencev, zlasti kanadskih
Slovencev v Midland, slike s posvetitve
slovenske cerkve v Torontu, slike z obi¬
ska škofa dr. Rožmana Slovencem v
dalnji Argentini in slike Marijinega sla¬
vja v Lemontu.

Za lepa izvajanja je g. Grdina žel
splošno priznanje in odobravanje.

Za slovenske romarje iz Clevelanda
je bila nato pripravljena večerja, nakar
so se v cerkvi poslovili od Brezjanske
Marije ter se odpeljali proti domu v
Cleveland.

AVSTRIJA

Graški listi z dne 29. in 30. maja t. 1.
so objavili daljša poročila o žaloigri, ki
se je odigrala 29. maja v Kaiserfeld-
gasse št. 21 nekaj minut pred osmo uro
zjutraj. Ob tej uri je prispel v stanova¬
nje 54 letne knjigovodkinje Friderike
Bouvier 67. letni Ivo Čater ter je nanjo
oddal dva strela. Žrtev napada se je
mrtva zgrudila na tla, nato si je pa Ča¬
ter pognal dva strela v prša. Umrl je
na poti v bolnišnico.

Graško časopisje v svojih poročilih o
tej tragediji navaja, da sta Čater, ka¬
kor Friderika Bouvier Celjana. Čater je
imel pred vojno tovarno mila Hubertus in
lesno podjetje. Med vojno so mu Nemci
vse zaplenili, po vojni pa komunisti. Ča¬
ter je nekaj časa živel v Grazu, nato se
je pa preselil v Argentino, kjer se pa ni
mogel vživeti in se je po smrti svoje že¬
ne vrnil v Graz, kjer je večkrat obisko¬
val svojo prijateljico iz mladih let ome¬
njeno Frireriko Bouvier. Ta je v zad¬
njem času opazila pri čaterju živčno raz¬
dvojenost in ^e ga je bala. V takem sta¬
nju je zagrešil tudi zločin, nato pa po¬
ložil še sam roko na svoje življenje. Ob¬
lasti v Grazu so o tragični smrti Ivana
Čatarja obvestile njegovega sina v Slo¬
veniji.

ANGLIJA

Smrt rojaka. Na škotskem je umrl za¬
det od možganske kapi Jožef Ferlež, do¬
ma iz Staršev pri Ptuju. Pokopali so ga
na pokopališču v Kilmarnocku. N.p.v.m.

Poroka. V Castlefordu sta se poročila
Stanislav Carli in Doreen Megson.
BELGIJA

Maja meseca so imeli Slovenci v Eis-
denu vsak večer majniško pobožnost v
kapelici narodov, kjer je v steklo vdela¬
na tudi podoba Marije Pomagaj z Bre¬
zij. —• V Eisdenu je umrla rojakinja
Terezija Golob. — V Charleroi-Mons je
bila lepa kulturna prireditev. Igralci so
postavili z velikim uspehom na oder igro
“Ploha”. Postavili so se pa tudi pevci
moškega pevskega zbora “Jadran”. Na¬
stopili so tudi tamburaši. Na sporedu so
bile tudi razne deklamacije. Slovenci iz
Limburga iz Nizozemske so se na prire¬
ditev pripeljali z velikim omnibusom.
FRANCIJA

V USA sta odpotovala Franc in Lojze
Bajc, v Kanado se je pa preselil Lojze

Goriška in Primorska

Vedno bolj se večajo krivice, ki jih se¬
danja laška uprava povzroča nad sloven¬
skim življem na Tržaškem. Kot glavne
bi mogli našteti:

1. predstavniki krajevne civilne oblasti
so po svoje prikrojili zakon o pokrajin¬
skih volitvah v vidno škodo Slovencev na
Tržaškem. Naše štiri občine bi morale
dobiti osem poslancev, a strojček so za¬
vrteli tako, da bomo imeli samo dva. In
še ni gotovo, da bosta ta dva Slovenca,
ker so Bazovico in vso dolinsko občino
pridružili Miljam, vse ostale naše občine
pa Barkovljam, Grljanu in Greti in tako
smo povsod Slovenci v manjšini.

2. Naši slov. optanti hodijo po kri¬
ževem potu od Poncija do Pilata in ka¬
kor vse kaže, bo konec usoden za vse ali
vsaj za veliko večino. Londonski spora¬
zum ima sicer imenitne določbe, toda na
tržaški prefekturi se za londonske pa¬
pirje malo zmenijo! Po vrsti odbijajo
prošnje za opcijo in po svoje tolmačijo
predpise v škodo slovenskih optantov.

3. Mesto Trst dobi sedaj veliko novih
ulic, toda niti v naših slovenskih pred¬
mestjih ne bo niti ena imenovana po na¬
ših zaslužnih možeh! Vse nove ulice bo¬
do nosile imena italijanskih osebnosti.
Zato so vsi slovenski odborniki glasovali
proti županovemu predlogu, a zmagala
je seveda večina in ta večina je na ža¬
lost in v resnično sramoto demokrščan-
skega imena vedno proti Slovencem.

V štandrežu je umrl Ivan Rijavec,
ravnatelj Kmečke banke v Gorici

V Gorici se vedno bolj širijo govori¬
ce, da bodo župnijo na Placuti prevzeli
frančiškani, ki so doslej upravljali sve¬
tišče na Sveti gori in pa samostan na
Kostanjevici. Govorice bi bile v toliko
utemeljene, ker je občutno pomanjkanje
svetne duhovščine.

V Doberdobu so pokopali 78 letno Te¬
rezijo Ferletič in 75 letnega Andreja
Lavrenčiča.

Slovenski dijaki iz Trsta so pod vod¬
stvom prof. J. Peterlina vprizorili novo
slovensko veseloigro Mihaela Jerasa Ve¬
čer belih vrtnic.

Iz Trsta in okolice je doslej odšlo v
izseljeništvo okrok 8300 ljudi, od teh je
84% mlajših.

Bizjak. V Parizu sta se poročila Marija
Tratnjak in Roger Cathelin, v Seine-et-
Marne Karel Šmit, doma iz Skakovcev
ter Anica Krampač iz Gabrja, vRhone
pa prekmurska rojaka Matjašec Štefan
iz Velike Polane ter Vučko Marija iz
Gornje Bistrice. Slovenjbistriške šol¬
ske sestre so jima pripravile lepo poroč¬
no slavje.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Meddobje. Leto II, štev. 6. Vsebina:
Detajl s prve podobe (Ruda Jurčec);
Oblaki v očeh (France Papež); Borba in
ljubezen (Milan Komar) ; Razprli so ko¬
stanji - Vrba (Stanko Janežič); Čista go-
lotnost — v senci mnogih luči —• Mate¬
matični poljub — Neki množici (Vladi¬
mir Kos); Pometač Marich (Feri F.
Biikvič); Nebo razpeto je (Rado Len¬
ček); Jesen — Tolažba — V zarje —
Medčas v glasbi (Ljerka Lavrenčič);
Pot k reki na sever (Zorko Simčič);
Čas na tribuni: Malraux — pesnik de¬
janj (Mirko Javornik); Črke Besede Mi¬
sli: Glejte, sanjač prihaja (Ruda Jur¬
čec); Črta in prostor: Avgust Černigoj
(Milan Volovšek); Ob razstavi Bogdana
Groma v Rimu (Rafko Vodeb); Glasba:
Glasbeno življenje v Bs. Airesu (B. š.);
Knjige: Ivan Pregelj: Moj svet in moj
čas (Anton Kacin); Prešern v anglešči¬
ni — Selection of poems by France Pre¬
šern (Karel Rakovec); Dve novi literar¬
ni podobi minule vojne. Metod Turnšek:
In hrumela je Drava; Ivan Korošec: Čas
pod streli ((Vinko Beličič); Dve knjigi
s področja psihologije. Dr. Anton Trste¬
njak: Psihologija umetniškega, ustvarja¬
nja; Dr. Anton Trstenjak: Med ljudmi
(Alfonz Čuk); Zbornik Koledar Svobod¬
ne Slovenije 1956; Kronika: O treh slo¬
venskih revijah v povojnem Trstu (Vin¬
ko Beličič); Naša literatura v italijan¬
skih knjižnih pregledih (S.G.C.); Enci-
klopedia dello spetttaccolo (S.G.C.); Le¬
poslovne nagrade Slov. kult. akcije za
1956; Priloge: Slikar Avgust Černigoj:
Ilustracija “Verge”, lesorez, Portič Bar-
kovlje, linorez, Torso, linorez, Zidarji,
gravura, Transfiguracija, suha igla, Kot
ateljeja, linorez, Posode, olje, Kamno¬
lom, olje.

Družabna pravda, Štev. 97. Vsebina:
Odmev in, sadovi obeh socialnih okrožnic
na Slovenskem (Dr. Ivan Ahčin); Nauk
okrožnice “Rerum novarum” o zasebni
lastnini (Janez Arnež); Družina v so¬
cialnem nauku Cerkve (Rudolf Smersu);
Dvig delavca po delu (Vinko Žakelj);
Kratek zgodovinski oris industrijskega
zadružništva (Nad. Dr. St. Mikolič);
Cerkev uči; Iz domovine; Vzemi in beri;
Po svetu; Delavci, združimo se v Kristu¬
su in Občni zbor Družabne pravde.

Nova mladina, glasilo slov. srednješol¬
cev v Argentini, štev. 2. Vsebina: O
praznih predalčkih (Nad. predavanje dr.
Branka Rozmana; Jutri — danes! Obre¬
kuj, nekaj se bo že prijelo; Ali veš kje;
Razno; Luč z gora; Mladinske organiza¬
cije menijo; Iz življenja mlade ZSS; To
in ono med nami ter slika: Ha, ha! Malo
sem pa tja... shodila je pa le!

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:
Victor Martinez 50, Buenos Aires.
Argentina

Diplomati v zadregi

Dr. BERCE

kirurg in zdravnik Instituta za
prebavne organe in jetra, ordini-
ra vsak torek in četrtek od pol
šestih do osmih in ob sobotah od
treh do šestih popoldne
v kliniki Once,

RIVADAVIA 3434, CAPITAL

Roengten in laboratorij

Telefon ordinacije 62 - 5004

Isistltrato de Idioisaas

Kratki tečaji angleškega, špan¬
skega, slovenskega, nemškega,
francoskega, italijanskega in la¬
tinskega jezika.

MARCOS S ASTRE 4313
Capital

Pod gornjim naslovom je goriški Ka¬
toliški list objavil naslednje poročilo o
neprijetnosti, ki jo je doživel v Parizu
Titov poslanik dr. Aleš Bebler:

“V Parizu obstoja tako imenovana
Mednarodna diplomatska akademija, v
kateri so včlanjeni navadno vsi člani
diplomatskih zastopstev v francoski
prestolnici, tako vzhodni kot zahodni.

V okviru tega društva je imel Titov
poslanik v Franciji dr. A. Bebler 24. ja¬
nuarja predavanje o osvobodilni borbi v
pretekli vojni. Govoril je o sedmih Ti¬
tovih ofenzivah in o silnem napredku,
ki ga je Jugoslavija dosegla v letih po
vojni. Sekeda je hvalil tudi tamkajšnje
“demokratske” ustanove in novo svobo¬
do.

Sestanek je vodil grški poslanik pri
francoski vladi. Predavanja se je ude¬
ležilo tudi nekaj jugoslovanskih politič¬
nih emigrantov. Eden izmed njih se je
oglasil ob koncu Beblerjevega predava¬
nja k besedi in jo seveda tudi dobil. Med
drugim je povedal tudi tole:

“Kakšno svobodo in demokracijo uži¬
va Jugoslavija? D.rago nam bo, če nam

govornik obrazloži; vse, kar je pa pove¬
dal, je laž. V Jugoslaviji obstoja policij¬
ska diktatura, ki sloni na tajni policiji
in na stotinah koncentracijskih tabo¬
rišč. . .”

Še preden je svoje pripombe in vpra¬
šanja končal, ga je predsednik sestan¬
ka vprašal, če je diplomat. Odgovoril je,
do ne. Predsednik mu je nato dejal: “Za
vas tu ni mesta!”

“Smatram, da zame tu v resnici ni me¬
sta, ko branite državo diktature in ti¬
ranijo komunistične vlade Tita in vse
njegove zločine!” je odgovoril jugoslo¬
vanski politični emigrant in zapustil
dvorano.

O tem dogodku so poročali naslednji
dan vsi francoski prestolniški listi, na
Veliko nevoljo diplomatov, prav posebej
Titovega.

Victor Martinez 50. Nadaljevala se bo>
zanimiva diskusija. Kdor vabila ne bi
prejel, naj smatra to obvestilo za vabilo.

Odbor

V dopolnilo obvestila v zadnji številki
našega lista sporočamo, da je namen
“Gallusovega tedna” predvsem ta, da
čimprej pomaga zboru k uresničitvi na¬
črta o nabavi lastnega aparata za sne¬
manje na trak. Kot prvi korak k temu
bo kmalu po svojem koncertu v Smartu
“Gallus” izdelal in založil dve novi slo¬
venski plošči. Dobiček njih prodaje je
namenjen izključno nabavi magnetofon¬
skega aparata. Zato lepo vabimo k pred-
naročbi novih plošč. Cena posamezni plo¬
šči v prednaročbi je 30.— ?; kdor naroči
obe plošči skupaj, plača v prednaročbi
8 55.—, kdor pa bi želel k novima dve¬
ma še prvo ploščo, ki jo ima zbor že v
zalogi, dobi vse tri v prednaročbi za ce¬
no 75.— $.

Svoje naročilo plošč izvršite če le mo¬
goče v okviru “Gallusovega tedna” (par
dni pred koncertom in po njem — med
24. junijem in 1. julijem). Opozarjamo,
da bodo plošče pozneje dražje.

V okviru “Gallusovega tedna” pa tudi
drugače lahko podprete akcijo za mag¬
netofon:

a) s posojilom (lahko tudi po posredo¬
vanju Čebelice z vlogo na svoje ime za
Gallusov “vzajemni račun”), a li pa
b) s prispevkom za magnetofonski sklad.

Prednaročila za plošče, prispevke v
sklad itd. sprejemajo vsi člani zbora,
možno pa jih je oddati za zbor tudi na
Victor Martinez 50, kamor naj se na¬
slavljajo vsa pismena naročila in spo¬
ročila.

Peter Elami

CONTADOR PUBLICO NACIONAL
-TRADUCTOR PUBLICO
GRANADEROS 61
T. E. 66-0818

mornar

Zahvala

Prisrčno se zahvaljujem vsem darovalcem, ki so se me spomnili ob hudi
nesreči, ki me je zadela ob smrti mojega moža.

Zahvaljujem se vsem članom Mladinskega doma, vsem nabiralcem pri¬
spevkov in vsakemu, posebej za velikodušne darove.

Vsem iskren Bog plačaj!

Hvaležna

Ana Galjot

PORAVNAJTE NAROČNINO
SVOBODNE SLOVENIJE!
Prispevajte v tiskovni sklad

Pakete za  ISvrop©

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

•ladran - Pak

Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA KALEČAK
Casilla de Correo 340 - Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani in prispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

OBVESTILA

“Domobranska proslava v San Justo
se bo vršila v nedeljo 17. t. m. Ob 9h ho
sv. maša za vse padle domobrance in
druge žrtve komunizma. Pri sv. maši bo
pel “Slovenski kvartet”. Popoldne ob
17h pa bo v župni dvorani proslava s so¬
delovanjem mešanega zbora in kvar
teta”.

_V nedeljo, 17. junija ob 18.30 v cerkve¬
ni dvorani v Ramos Mejia proslava
jubileja papeških socialnih okrožnic.

Vstop brezplačen! Pridite vsi!

Krajevni odbor Društva Slovencev
v Ramos Mejia in Družabna pravjja.

Ponovno opozarjamo na koncert “Gal¬
lusa” v torek dne 26. t. m. ob 18,30 v
Teatro Smart (Corrientes 1283, Capital).
Vstopnine ni. Vabimo k obilni udeležbi.
Koncert bo prenašala državna radijska
postaja, na frekvenci 710 kilociklov.

IV. kulturni večer SKA priredi literar¬
ni odsek v soboto 16. t. m. ob sedmih
v Bullrichevi dvoranici, Sarandi 41. Po¬
slušali bomo najnoveiša dela Rude Jur-
čeca, Ljerke Lavrenčič. Lojzeta Novaka,
Franceta Papeža in Zorka Simčiča. SKA.,

Sestanek članov in naraščajnikov
SFZ-e, ki je bil zaradi slabega vremena
v nedeljo 3. t. m. odpovedan, se bo vršil
v nedeljo 17. junija ob 15 uri na Prista¬
vi v Moronu. Vsi fantje vabljeni. Odbor
SFZ.

Fantje! V nedeljo 17. junija, priredi
SFZ na Pristavi v Moronu izredno za¬
nimiv -sestanek. Ob 4 popoldne kratko
predavanje o komunizmu po svetu ter še
več drugih lepih točk. Pred in po se¬
stanku pa se bomo pomerili v športu.
Ogledali si boste lahko tudi ograjo, ki
smo jo postavili okrog hašega zemljišča.
Obvešča in vabi odbor SFZ.

Telovadne vaie deklet bodo vsako so¬
boto, ob pol štirih popoldne na Pristavi
v Moronu. Dekleta, prisrčno vas vabimo
v soboto, 16. t. m. ob pol štirih na Pri¬
stavo. Odbor S.D.O.

članski sestanek Slov. kat. akad. sta¬
rešinstva bo v soboto dne 23. junija ob
19. uri v prostorih Društva Slovencev na

Vrednost svojega lota boš podvojil,
za hišo napravil prijeten utis, sebi pa
veliko veselje, ki ga morda še niti
ne slutiš, ako boš lot pravilno zasa¬
dil odnosno uredil lep vrt. če sam
tega ne veš, se obrni na domače vrt-
narsko-gradbeno podjetje in rasadnik
“Triglav”

San Martin esq. Moreno, Tortuguitas
FCNG Belgrano

Na zalogi imam lepo izbiro sadik
enoletnih in trajnih cvetlic za vrt in
park, vsako količino sadik najboljše
vrste vrtnih jagod, ki bodo v poseb¬
no veselje in korist Vašim najmlaj¬
šim. Nadalje imam na razpolago vsa¬
ko število sadik najlepše in najtr-
pežnejše vrtne trave gramillan, lepe
čebulčke belih narcis in gladiol v
raznih barvah. Na vprašanja glede
podnebja za Capital in provinco Bs.
Aires Vam odgovarjam na vsa v
vrtnarsko stroko spadajoča vprašanja
in dajem nasvete na našem stanova¬
nju zastonj. Po pošti pa je treba za
vsako vprašanje in nasvet priložiti
$ 5.— v denarju ali znamkah za od¬
govor. Za honorar 130 pesov pa Vas
na željo obiščem tudi na Vašem do¬
mu v Capitalu ali področju Vel. Bs.
Airesa.

Naš rasadnik se nahaja eno kva-
dro od postaje na desno po ulici Mo¬
reno. V Tortuguitas stoji dnevno nad
70 vlakov, ki vozijo iz Retira v Del
Viso in obratno.

Za .solidno postrežbo in konkuren¬
čne cene Vam jamčim in se pripo¬
ročam

Jože Štefanič, vrtnar

MARROQUINERIA

(izdelava denarnic, tobačnic itd.)

vzame v uk vajenke (ce)
Začetna plača po veljavnem konveniju
Vprašati:

MILOŠ PRELOG

VALLE GRANDE 1070
FLORIDA T. E. 740-5490

K A V A - Č A J

“A LOS MANDARINES”
prodajalna

Av. de Mayo Ramos Mejia

T. E. 658-4026

Lastnica: LJUDMILA ZAJC

Oskrbuje rojake z vsemi predmeti
svoje trgovine za pošiljke
v domovino.

NALOŽITITE DENAR VARNO IN NA VISOKE OBRESTI!

DAVDAM S. R. L. — ULICA 25 DE MAYO 533 — T. E. 32 - 7712