Delovna storilnost v industriji
Indeksi iz leta v leto
1953 1952
1954 1955
Iudustrija  skupaj
Električna energija
Premog
Nafta
Crna metaiurgija
Barvasfa metalnrgija
Nekovine
Kovinska  indnstrija
Elektroindustrija
Kemična  industrija
Gradbeni  material
Lesna industrija
Papir
Tekstil
Usnje in obutev
Gumi
/ivilska   industrija
Grafična  indnstrija
Srbija
Hrvatska
Slovenija
Bosna  in  Herceg.
Makedonija
Crna gora
106,1       100,0
105,1       100,8
98,4       103,3
120,1       101,2
105.0        109,6 103,5         96,6
98,3         93,9
117.1          95,1
113.2         93,7 99.8       109,0
103.8         87,4 101,5         91.7
109.9         97.9 96,7       112.0 97.7       105.3 93,3         98.9
120.3         98,9 —            97,6
1955 1*>54
102,8 113,8 105,8
99,2 117,0 105,4
95,3 105,0 100.3 111.5 100.4
97.8 107.1
96.5 102,0
94.2
97,8
104,6
1956 1955
103,4
105,0
107,0
108,9
109,2
106,7
98,6
98,5
99,7
104.4
108,0
94.3
119,3
99,1
103,2
108,1
107,6
113,4
106.4       97.4     102,6     106.4
105.0      103.9       99,4       99.5 110.3       98.5     103.9     101,3 104.6     107.2     113.1      108.9
99.3       97.9     103.2     101.3
106.1        81,2     102,8     102.2
1956
proti 1952
112,9 126,5 115,1
131,4 147,0 112,4
86,8 115,2 106,1 126.5
98,5
85,7 137,4 103,6 108,3
92,2 125,3
113,1 107,9 114.5 138.0 101,6 90.5
lndeks delovnc storilnosti je razmerje med izdelanimi koli-činnmi in stevilom zaposlenega osebja v industriji.  To metodo
obračunavcuija je mogoče upo-rabljati samo za velike dele industrije, pokaže pa družbeni napredek  produktivnosti.
Indcksi delovne produktivno-sti kaiejo, kako se je gibaJa produktivnost v industriji iz le-ta v leto. V industriji kot ce-loti se je v Ietu J953 povečala za celih 6 odstotkov. Leta 1954 ii/ bilo nobenega napredka v delovni produktivnosti. V letu 1955 se je povečala za 2,8 od-stotka, v letu 1956 pa za 3,4 odstotka.
V nekaterih industrijskih ve-jah je piišlo do znižanja pro-duktivnosti, ki ga je polrebno posebej pojasniti. V industriji nekovin se je produktivnost znižala predvsem zolo, ker je začela obratovati vrsta novih podjetlj, v kateiih je postopek osvajanja proizvodnje dolgo-trajen. Dejansko so moiala podjetja zaposlili delavce in uslužbence, njihovo delo pa še n/ dajalo uslrezajočih proizvod-nih rezultatov. V lesni indu-stiiji   sta   se  zodnja    leta   zelo
sprcmlnj-ala storilnost in kako-vost proizvodnje, kai je vpli-valo na znižanje delovne pio-duktivnosti.
Velike iazlike so tudi v re-zullatih produktivnosti posa-meznih ljudskih icpuijlik. Ve-lik dvig v Bosni in Heicegovi-ni ima svojo osnovo v začetku obratovanja večjega števila ve-likih industrijskih objektov, kakoT so objekti v Zenici, tu-zlanskem induslrijskem bazenu, tovarne celuloze itd. Na s-tag-nacijo produktivnosti v Make-doniji so vplivale tovarne, ki lahko dajo večjo proizvodnjo šele po daljšem razdobju po-skusnega obratovanja. Taki to-varni sta Tovorna poTcelana v Titovem Velesu ali Tavarna stekla v Skoplju.
Za Črno goro ta meloda ob-lačunavanja delovne produk-tivnosti zaradi sorazmerne ne-lazvitosti industrije ni davolj zanesljivo merilo.
Zaiadi večjih sprememb v postopk u   proizvodnje   tobačne
••ftOyVr»vwoiT y iMOOSTHJ*
indusiri/o za (o vejo niso pri-kazani rezultati. lnduslrija to-baka je bila izločena iz indu-strije Makedonije, ker bistvenc vpliva na nienc rez,ultair.