NOVOSTI IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE
Nuklearni reaktorji
Nuklearni reaktorji 30 napra-ve, v katerih se ustvarja toplota s cepitvijo atomskega jedra je-drskih goriv. Garivo v reaktorju je lahko naravni uran, element, kd je sestavljen iz 140 delov ura-na z atomsko težo 238 in dela >urana 235«. V reaktorju »gori« samo Uiran 235. Reakto-r je lahko manjSi, če se uporabi c>b»gačeni uran. Tega dobimo, če rz narav-nega urana odstranimo določeno količino urana 238. V nekaterih tiipih reaktorjev lahko iz urana 238 nastane znatna koliiina no-vega goriva, plutonija.
Gorlvo izgoreva v reaktorjih ob prisotoostd nevtrona, to je tlstega delčka, ki izziva ceplje-nje atomskega jedra. Na podlagi pavprečne hitrosti nevtronov v reaktorjih lahko le-te razdelimo na hitre, počasnejše in počasne reaktorje. Za zaviranje nevt-ro-nov uporabljajo tako imenovane zaviralce. To je navadna voda in grafit. V hitiv reaktorje ni treba vzidati zaviralcev.
Gorivo v reaktorjih ]e lahko v trdnem all tekočem sta.nju. Pri počasnih teaikitorjih je trdno go-rivo vtaknjeno v zaviralec v ob-liki kovinakih uranskih paličic ali plaščic. Ce pa je gorivo v te-kočem stanju, tedaj je to neka uranova sol, ki je raztopljena v vodi. Za odvajamje toplo-te iz re-aktorjev uporabljajo razLične ohlajevalce: vodo, pline, zrak ali tekoče ko-vine. Ti ohtajevaki od-dajajo toploto, ki jo odvajajo iz reaktorjev, izmenjevalcem toplo-te, kjer se voda spreminja v paro in goni turbine in genera-torje električne energije.
'eheml jedrski reaktor mora biti obzidan z debelim betonsfcim zidom, da bi bill tako ljudje laščitenl pred  radioaktivnim iz-
CESTISCE IZ DEBELEJSEGA KAMENJA
Strokovnjak OZN profesor Ja-oobson je ob pregledu cestnth gradbišč v LR Srbiji prtpomr-l, da se na cesti Obrenovac—Valje-vo in Smederevo—Požarevac po-sipa predrotmo kamenje. Tako ee ustvarja na cestišču zelo gladka površina, kl onemogoča wzilom, da bl razvila veliko hi-trost in polno izfcoristila ceste. Po njegovem mnenju bi morala bi-ti vrhnja plast ceste pasuta z nekollko debelejšim kamenjem.
žarevamjem. Doslej so v svetu zgradili n«kaj desetin jedrskih reaktorjev, od teh pa imata sa-mo dva glavni namen, dajati energijo, ki se izkoriišča za me-hanično delo. Drugih nekaj tiipov reaktorjev doslaj najbolj kaže, da bodo z njimi lahko dobili ce-neno elektritno energijo.
1.   Reaktorji,   ki   se  hladijo  z vodo.   Ta   prihaja   v   reatatorsko posodo in izhaja iz nje pod pri-tlsikotn  200  atmosfer.  Posoda  je na:pravljena iz nerjavečega jekla, v katero so potopbjene uranove palice.
2.   Reaktocji,   ki   »e   hladijo   z zrakom, imajo to prednoat, da se h!*jenje  ne  opravlja  pod  priti-skom.  Plin  pa   ima  majhno  to-plotno kapaciiteto in ga je treba skozi   reaktor   voditi    v  velikih količinah.
3.   Reaktorjd, kt se ohlajajo s tekočo kovioo, po navadi z na-trijem.    Take    reaktorje    lahko gradimo za veliko m&b In kaže, da jLh bodo v bodoče dosti gra-dili.
4.   Hitri     jaktorji   najvei oto-ljubljajo,  itoda  njib.  je  najtežje graditi. Jedro reailctorja j-e rela-tivno majhno, tako da je veliko vprašanje, kako odvajati gorivo. V takem reaktorju se lahko dobl skoraj enaka količina novega go-riva,  kaikor  Izgori  starega,  kar lahko  zelo    poceni    proizvodnjo energije, ki se yl njega dobiva. Ko bodo čez neka:j tet uresničili ustrezajofi   tehnični   prajekt,   bo jedrska električna energija gle-de lastne cene lahko tekmovala z lastno ceno elektri6ne energi-je,  ki  j-o  dobivamo iz termiine centrale na premog.           P. A.