List 17.
Na Janeški gori.
JL^robna mi pticica
Gorska žgolela, Samcu samičica
Tako zapela:
»Jez bom prepevala,
Strune prebiraj, Kratek čas delala
Bova si zmiraj.
Pevca Gorjuškiga
Nekdaj imela, Tebe Gorniškiga
Bodem ogrela.
Hoje naj stokajo,
Burja robani, Gojzdi naj pokajo
V hruma veršanji.
Naj d olj od Reškiga
Jug se zaganja, S stropa nebeškiga
Goro priklanja.
Naj se vojskujejo
Vetri, oblaki  — Srečo doblujejo
Tihi sromaki.« —
Rekel sim ptičici:
»Bodi po tvoje,« Per nji žgolicici
Sreča mi poje.
Luni se vganejo Plaha tamote,
V  petji postanejo
Micne samote.
Krotke poslušajo Pesem zverine,
V  petji se skušajo
Zlegat' stermine.
Petje razgrinjaj se
V zvezdja prostore! Goro v raj zminja si
Pevčik ubore!
Blagre mi dajejo
Cerni vranovi, S ptujga se shajajo
H skaljim domovi.
Dost je težavniga
Pac zdej na sveti 5 — Naj bolj za samiga,
Zraven pa peti.                       Poženčan.