Ishsj« ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški la upr.vntiki mi South Lawndal« Ava. OffUo of PubUeatloas • l«M South Lawadak Aia Telephon«, EookweU 4904 rqxv YEAH XXXIII. am ÄJPTSS; CHICAGO, ILL., PONPELJBK. 13. JANUARJA'(JAN. 18j., 1941 Subscription >6.00 Yaarly ÄTEV.—NUMBER 8 for mailing at «pectol tat» of poeUgo provided for im -ctkm HQS. Act of Pet I, 19IT, authoriaad on Jana 14. 1011. îrki zdrobili italijansko ronto v centralni Albaniji Bojna letala mečejo bombe na fašistične kolone, ki beže proti severu. V Atenah to te vršile velike proslave po padcu Klisure. Angleži bombardirali italijanske bojne ladje v Meaaini, Neapelj in Palermo, nacijske baze v Franciji in industrijska središča v Porurju. Poročilo o italijanskih izgubah v Albaniji EI/1RAD, 13. jan—««m do-la poročila »e glase, da ao Gred robili v ho italijansko fronto ntralni Albaniji z zavzetjem Kilinija. Ta dostavljajo, da italijanska armada, ki zdaj proti severu, sploh ni upira» Tepelini leži 55 milj južno od one, glavne in zadnje itali-ttke pomorske baze v Albaniji. TENE, 13. jan.—Italijanske , ki ho bilf pognane is Klisu-beže v neredu proti severu in i no jim za petami. Poročila banske fronte pravijo, da gr-letalci sipa jo bombe in krogle trojnic na bežeče Italijane. AIRO, EGIPT, 13. jan.—An. iki topovi bruhajo krogle na ruk, italijansko bazo v Libiji, objavljeno poročilo pravi, da ngleškl letalci pregnali itali-ka letala s petih baz v vzhod-ibiji. 1RANJSKA GORA, JUGO-lVIJA,. 13. jan.—Nemški vo-i kontingenti, ki prihajajo v jo, bodo od tam odrinili pro-itenam, se glase sem dospele rmacije. Nacijski infante-i polki prihajajo v severno jo preko Brennerskega pre-in koroškega gorovja. [lene, 11. jan. — Tu ao se vr-velike proslave», ko je bilo ^vljeno uradno poročilo, da grške čete izvojevale nove ;e v Albaniji. Klisura je pa-lin Grki so začeli prodirati [i Valoni, glavni in zadnji i-janski pomorski bazi v Alba-Italijani so pred umikom Hisure zanetili požare, ki so lili večji del mesta. Cez 600 (janskih vojakov in častnikov !rki ujeli. rve grške kolone so oddalje-Valone okrog 25 milj. Fa-icne čete se umičejo na vsej Grški in angleški letalci ombardirali italijanske po-Ko je premier Metaxas lal članom svojega kabine-ia je Klisura padla, so se i le zbirati množice na ulicah roslavljale zmago. Kralj Ju-|n člani vlade so pozdravili iico in zvonovi so se oglas i -[cerkvah po vsej deželi, »ro. Egipt, 11. jan. — Anki letalci so vrgli na tone lb na M< ssino, pristaniščno to v Siciliji. Več bojnih laiki w «e nahajale v luki, je poškodovanih. JnRleži «o metali bombe tudi feapelj in Palermo, ki ao po-več pomolov in drugih volih objektov. Bombe so pa-na železniško postajo v Ne-l] in jo poškodovale, rhovno poveljstvo poroča, da >pniAke baterije bruhale kro-» Tobruk, italijansko bazo f/ij'. ki je že obkrožena s treh K Italijansko letališče pri I'1'. Libija, je bilo ponovno I »«rdi rano. Bombe so uničile |aj-t italijanskih letal na in i*>škodovale mnogo po- i ho izvojevali zmago v w*k«.m sektorju Kenje, 2500 Mnovzhodno. od libtjeke P H<*<»kupirali so Buno, r< " Italijani držali štiri Angleži so raztegnili operacija na italijanako Ml Jo in zmedli več strate- .i"»xicij. Ka n, prtifa poročila o re-•I« načinov v Abesiniji. TI vojaška letališča in mikacijuke zveze. ni. Tobruka. Več motornih vozil je bilo uničenih. Tobruk je glavna in zadnja italijanska trdnjava v vzhodnem delu Libije. V Rimu je bil objavljen uradni komunike o italijanskih izgubah v Albaniji v decembru. Ta pravi, da je bilo v omenjenem mesecu 1306 italijanskih vojakov ubitih, 4598 ranjenih in 3,-052 ujetih. Poljedelski minister Giuseppe Tassinari je odredil pregled zalog živil in vseh drugih bistvenih potrebščin.. Te uključujejo plenico, riž, olivno olje, maslo in mast. Tassinari je izjavil, da bodo odmerki teh živil ponovno reducirani. London, 11. jan. — V veliki letalski ofenzivi, ki se je pričela včeraj, ao angleški letalci vrgli na atotine bomb na nemške "invazij ske baze" v Franciji. Cez 50 bombnikov in 500 bojnih letal je bombardiralo Calais, Bou-logne in druge nacijske baze na francoskem obrežju na drugi strani Rokavskega preliva. Drugi roji letal so istočasno metali bombe na Berlin« Ham burg, Bremen, na tovarne sintetičnega olja v Gelsenkirchenu, na jeklarne v Porur ju in pomola v Flushingu, HoLandska. Na drugi strani pa so Nemci bom bardirali London in druga angleška mesta. Berlin, 11. jan.—Vrhovno poveljstvo poroča, da so bombe, katere so angleški letalci vrgli na Berlin in druga nemška mesta, ubile 20 civilistov in ranile veliko število drugih. Hopkins dospel v London Posvetovanja z angleškimi voditelji London,^11. jan. — Harry Hopkins, posebni Rooseveltov odposlanec, je dospel sem iz Lizbone, Portugalska. Na vpraša nja reporterjev, kaj je namen njegovega obiska, ni hotel odgovarjati. — r Doznava »e, da bo Hopkins imel več razgovorov z angleškimi voditelji. V prihodnjih dneh bo obiskal premierja Churchilla zunanjega ministra Edena in druge člane kabineta. Konferi-ral bo tudi z lordom Halifaxom ki jeL. pil imenovan za poslanika v Washingtons Glavni stan generala Charle-sa de Gaul la, načelnika francoskega odbora v Londonu, poroča, da je bila podmornica Nerval, prva francoska podmornica, ki se je pridružila "rebelem". potopljena. Ta je sodelovala z an gteško pomorsko silo v operaci jah proti sovražniku Vojaika oblast odslovi la čez 3000 delavcev Washington, D. C., 11. jan.— Major J. A. Noxon je odslovil 3300 delavcev, uposlenih pri gradnji vojaškega projekta pri Fort George G. Meadu. Md. Polovico odpuščenih delavcev tvorijo teli ledi I« pri tot- N». 11 jnn. — Vrhovno po- Domače vesti Nesreča v Pullmanu Chicago. — Rojakinja Ana Jane v West Pullmanu je zadnje dni tako nesrečno padla, da se je težko pobila na nogi. Nov grob ob Pacifiku Gross Valley, Calif. — Pred dnevi je tu umrl Miha Grivec, star naseljenec, za posledicami avtomobilske nesreče in delom* za rakom. Rojen je bil v Srednjem Lipovcu pri Žužemberku na Dolenjskem in tu zapušča družino, v Minnesoti pa sestro. .. j. " Samomor na pokopališču Export, Pa. — John Kogovšek, samski; star 60 let in rojen v lovtah pri Logatcu na Notranjskem, je pred dnevi odšel na ukajšnje pokopališče in se tamkaj v lopi za orodje obesil. Vzrok ni znan. Vesti iz Arkanaaaa Fort Smith, Ark. — Zadnje dni so tukaj pokopali Antona Ocep-ka iz Paname, Okla., ki je bil star 51 let in doma iz Potoka pri Vačah na Dolenjskem. V Kan-sasu zapušča ženo in otroke. — V Huntington^, Ark., je zadnje dni decembra iimrl Frank Smre car, star 71 let in doma iz Stične na Dolenjskem. Bil je star naseljenec in zapušča ženo, sina ln dve hčeri. Poroka v New Yorku New York. — lohn Holeiek Iz Ridgewooda je bil 11. t. m. poročen z Amalijo Kovačič; Jerry Koprivšek, znani pevovodja, se poroči prihodnje dni z Geraldi-no Naglič in prav tako Marijan Bändel z Izabelo Hofer, oba iz Trsta. Obilo sreče! Iz Minneaote Hibbing, Minn. — Tu je umrla Frances Zagomik, stara 62 let, katgra zapušča šest ali*ov In pet hčera. Iz Ctevelanda - Cleveland. — Dne 9. t. m. Je v bolnišnici umrl Rudolf Sturm, star 20 let in rojen v Philadel-phiji, O., ki je bil izboren godbenik. Zapušča «Urše, dva brata in dve sestri. Nov grob v Sheboyganu Sheboygan, Wis. — Dne 8. januarja jo tukaj umrl Anton Prime, star 52 let in rojen v Trnovem pri Ilirski Bistrici na Primorskem, pa domače Hladov. Bil je samski in zapušča brata in dve sestri v Clevelandu, drugo sestro pa v Greenwoodu, Wis. V Ameriki je bival 36 let In spadal ni k nobenemu društvu. Letalski napadi na siamska mesta Francozi uničili 40 letal Hanoj, Indokln^ll. jan. — Francoske avtoritete poročajo, da so bojna letali metala bombe na siamska mesta in letališče pri Siemreapu. Bombe so uničile 40 letal, ki so se nahajala na tem letališču. Bitke med francoskimi in si-amskimi četami v obmejnih krajih se nadaljujejo. Najbolj vro-ča se je vršila pri jezeru Sapu, kateri je bilo mnogo vojakov ubitih in ranjenih na obeh straneh. t L Trenje med japonskimi Četami in francoskimi se je pojavilo v Hanoju, glavnem mestu Indoki-ne, in Hajphongu, pristaniŠČnem mestu na severu. Japonske čete so, dospele v obe mesti kmalu potem, ko je Francija kapitulirala pred Nemčijo. Japonaki namen je bil pospešitev vojnih o-peracij proti Kltajaem v central ni in južnozapadnl Kitajski. ANLESKA ZMAGA ZAVISI OD AMERIŠKE POMOČI ..» Churchill naglasi! važnost kooperacije HALIFAX ODPOTUJE V AMERIKO Amerika naj odpre Inke Angliji Roosevelt predložil načrt kongresu Waahington, D. C., U. jan. — Rooseveltova zgodovinska poslanka, da Amerika psstane "arženi) demokraciji, je bila včeraj predložena kongrekg. Poslanica med drugim ukljuaje načrt, da Amerika da v najem ali na "posodo" strelivo, orjftie in drugi bojni material, ki ga zdaj poseduje ameriška oborožena sila. za-eno pa naj dovoli vstop angleškim bojnih ladjam v svoje lu ke. One, ki so poškodovane i bitkah s sovražnikom, naj bi bi le popravljene y teh lukah. Rooseveltov načrt glede večje pomoči Veliki Britaniji, Grčfjl in Kitajski je bil Istočasno predlo- London, 11. jan. — "Ako se bo kooperacija med Veliko Britanijo in Združenimi državami v naporih, katerih cilj je uničenja diktatorskih režimov in nestrpnosti totalitarcev, kjer koli se pojavi, izjalovila, je očitno, da a! britski imperij ne bo izklesal poti skozi potežkoče." Tako je la-javil premier Churchill na banketu pilgrimskega kluba, ki je bil prirejen v počast lordu Ha-lifaxu, kT bo krpata odpotoval kot novi angleški poslanik v A-merlko. Premier je priznal, da zmaga Anglije v vojni z Nemčijo in I--{talijo zavisi od ameriške pomoči. Ce bodo agresorji diktirali premirje, tedaj bosta svoboda ln demokracija uničeni. To sa ne bo zgodilo, ker je na strani Anglije Amerika. Churchill je dejal, da je hvaležen Roosaveltu, ki je v svoji poslanici kongresu ponovno naglasil, da bo Amerika nudila vso mogočo pomoč Veliki Britaniji, Grčiji, Kitajskl ln vsem drugim državam, ki lahko postanejo žrtve agresprjev. "Nič ne pretiravam, če trdim, da bodočnost vsega sveta in civilizacija zavisita od odnošajev in kooperacije med britakim imperijem in Združenimi državami", je rekel Churchill. "Sorodnost Interesov In odločnost vseh angleško govorečih ljudstev bosta bolj nego kateri koli drugi faktor odločili način življenja bodočih generacij. S por razom diktatorjev se bodo odprle ceste pohodu napredka, dočim bi v obratnem slučaju padla Črna senca in zatemnila ves svet. Stojimo na vHiu stolpov zgodovine in opazujemo razplet dogodkov, Goebbels svari sovražnike Nemčije . Kratek odmor * pred viharjem Berlin, 11, jan. — "Odmor v nemških vojnih operacijah je samo navideaen in ne pomeni, da vrhovno poveljstvo oborožene sile ne ve, kakšne korake mora pod vzeti," je izjavil Joseph Goebbels, minister za nacijsko propagando, na sestanku z re-porterji zunanjih listov. Te je med drugim opozoril, da so «e sovražniki norčevali ii neaktivnosti nemškega vojaštva zadnjo zimo, ker niso slutili, kaj jih čaka. V maju se je pričela velika nemška ofenziva, ki je v nekaj tednih potisnila Francijo na kolena. "Odmor je le mir pred viharjem", je dejal minister. "Poveljstvo nemške oborožene sile ve, kaj dela in kaj hoče doseči. Oni, ki gledajo na to drugače, bodo doživeli silno razočaranje. Vse nemške ofentlve tečejo kot ura. Sila udari i vao močjo, ko pride pravi moment. V navideznih od mori h se vrše temeljite priprave za nove udarce sovražnikom." Nemški zunanji urad je nedav no odprl posebni klub za poročevalce zunanjih listov. ..Proatori tega kluba ao v neki vili na zar padn! atrani Berlina. V tej ima* ta urada Goebbels in zunanji mi nister Joachim von Ribbentrop. žen senatu ln nižji zbornici. V* ki pretresajo svet. . Veseli smo, Upton Sinclair je spet presedlal New York. — Upton Sinclair, znani stari socialistični pisatelj, je spet izpremenil svoje stališče in to pot spet na dobro. Zadnja leta. potem ko Je doživel fiasko s svojim "Epicom" v Calif orni ji, je bil navdušen podpornik Sovjetske unije in vsled tega ja prišel v oster konflikt * demokratičnimi socialisti. Stalinov pakt s Hitlerjem je pa zdramil tudi Sinclsirja ln zdaj sa spet nahaja v vrstah demokracije. Pred nekaj tedni je "America Tlrst Committee" povnbil ftln-clairja, naj se mu pridnfžl. to-da stari socialistični pisatelj je odgovoril t brzojavko, katero je potem objavil, da ne gre zra- višji zbornici ga je predložil se nator Alben W. Barkley, vodja demokratske večine, v «ižji pa kongresnik John W. McCormack vodja demokratske večine v te zbornici. Načrt vaebuje pet točk, ki določajo, da Amerika prodaja, daje v najem ali na "posodo" boj-ni material vsaki državi, katere obramba je po mnenju predsednika vitalnega pomena tudi za obrambo Amerike. Bojne ladje In vsa druga obrambna sredstva prijateljske države se lahko popravijo v ameriških lukah. Izdelovanje bojnega materiala za prijateljske države v privatnih in vladnih industrijah, arzenalih in ladjedelnicah. Doatavitev informacij, nanašajoče se na obrambo prijateljske države. Odstop obrambnih sredstev In odprava restrlkclj, ki jih uklju-čujeta zakon proti špionaži iz I. 1917 In zakon o embargu. spre-jet preteklo leto. Barkley in McCormack sta v skupni izjavi pojasnila, da- Je provizija glede popravljanja poškodovanih bojnih ladij prijateljskih držav v ameriških lukah dovolj elastična in ds krije vse o-ne, katerih obramba je vitalnega pomena tudi za obrambo A-merike. ker na drugi atrani morja vidi mo Isto odločnoat v odporu proti agresorjem, ki bi radi doml« nirali avet, kot na naši strsni." Premi«* Je dalje rekel, da je Halifaxova misija večja in važnejša od vsake druge, ki je bila kdaj poverjena Angležu. Halifax prihaja iz središča poučenih krogov In znane ao mu vae tajnosti. _ Kako se gibljejo ameriški fašisti Coughlinovo gibanje umira; klanovci rastejo New York. Stanje ameri škega fašizma Je bilo po paJ boljših informacijah ob koncu eta 1940 sledeče; Najatarejša ameriška tajna organizacija Ku Klux Klan je v preteklem letu porastla za okrog 50 odstotkov in zdaj šteje pribli žno 300,000 članov. Pod vodst vom novega "cesarskega ¿erode jen" Jamesa Amolda Coleseot ta, bivšega živino*!ravnika, Je tukluksarska organizacija radi kalno izpremenila svoje smerni ce in raztegnila Je svoj delokrog na mednarodno polje; postala Ji» zaveznik nacizma. .....__ I «arj i. Akcija Je----, . lam. da linijski uradniki izdaja- ven. kajti po njegovem mnenju Jo unijske karte nelzurjenim de- "America First Commlttee nI lavcem. da dobe od vsakega pri- nič drugega kot jrlbanle za pristopnino $56. Major Noxon k tegnitev vojne v Ameriko In f• ............. _ dejal, da delavci, katere je od- to ae bi moral ¿Ajne- Ho pravi % nvoirm poroči- alovil, ao bili »eni In nfsposobni. rira Pirat Aid to Nazism. Sin- „rotltrust- f italijanski letalci!bom- (I>aU* jf rekel, da potr+uj« clair Je zaključil: "Jaz M Hruške motorne kokv jTne delavce pri gradnji projek- lujem z Ju-tlčnega départ ^'jmdon, 11. Jsn, — Okrog 250,000 tujcev, med katerimi Je več tisoč Nemcev, bo pomaga U Angliji v vojni proti osišču. To Je razvidno iz naznanila, da Je Federalna veleporota Je obtožila enajst pekovih firm ht 80 Uradnikov zarote v določanju cen kruhu v Pennaylvanljl. R. McDonald Gray, asistent federalnega justičnegs tajnika, je dejal, da ie obtožba prva v splošni bo skrbel, da bodo tujci Is za-veznttkfh držav dobili delo v roj* nih Industrijah. V Angliji Je mnogo tujcev iz Nemčije In Av-«trije, ki so prišli tja, ds «e izo To se Je pokazalo v zadnjem avgustu, ko-so- klanovci In nem Šk! rtarijl imeli skupno OiJno ae Jo v "kempi" Nordland v New Jerseyju. Poleg katolikov imajo klanovci zdaj na piki tudi Jude toda njihovo antisemitstvo se do slej javlja le ns vzhodu, dočim na jugozapadu, jugu In zapadu je slaro sovraštVo do katolikov še vedno v ospredju, l/ikaln klanovaki voditelji so še zmerom zagrizeni protestantovsk fundamentalist!. .Sorazmerno z naraščanjem kukluksarstva propada organi zacija "fathra" Coughllna, <><1 kar so prenehal« Coughllnove pridige v radiu In odkar vlada zasleduje "krščanske frontarje" v New Yorku in Novi Angliji, Je fanatik Iz Royal Oaka izgubil o-gfomno število pristašev. Kdim» v H«h»tonu coughlimivci še nekaj rogovllijo. % Nazadovale ao tudi druge fa-ŠiMtičii« organizacije oziroma so s« skrile pod druga bolj rešpekt. na Imena. Na primer John Henry Peyton Je svoje "Ameriške ren-čarje" prekr«tll v "MoMIliatar-Je za ameriške koristi", dočim se je newyorfka "Krščanska fronta", katero vodi znani irski pu-utolover Joseph McWilliams, iz» premenlla v Am^riran Destiny Marty. Notoričnl "flrar" William I Pel ley Je razpustil svoje "flrebr- NEMČIJA IN RUSIJA PODPISALI I NOVE PAKTE Sov jati bodo podpirali nacijške vojne napora DOLGA POGAJANJA ZAKLJUČENA Berlin, U. jan. — Nove pogodbe med Nemčijo in Ruaijo, med temi dogovor, da bodo ao-vjetl podpirali nacijske vojne na-K>ie, ao bile včeraj podpisane v Moskvi, ae glasi tu objavljeno uradno poročilo. V teh so uklju-čene milijarde mark. Drugi dogovori priznavajo ve-javnoat poginih, katera je Nemčija aklenHa z Latvljo, Estonijo n L It vi jo, baltiškimi državami, d so prišlo pod Stalinovo oblaat. Te se nanašajo na obmejne regu-aclje in probleme glede preae- „ jevanJa prebivalcev. Uradna nemška čaaopisna a-gentura DNB pravi, "da trgovin-«ki dogovor uključuje največjo titno kupčijo v agodovinl. Izvrtana je bila na podlagi znanat-vene študije kapacitete produkcija obeh držav. Tranaakclja ae ahko Imenuje ekonomaki načrt, < ne aamo kupčija." Pogajanja, ki so aa pričela v ' zadnjem oktobru v smislu dogovorov, sklenjenih v februar-u preteklega letat ao bila zaključena, Provizije pravkar podpisanih pogodb se nanašajo na trgovino med obema državama In ostanejo v veljavi do 1. avguata prihodnjega leta. Nemčija bo nalagala Rusijo a stroji, v zameno pa bo dobivala olje, ruda, Immbaž In različna živila. Moskva, 11. Jan. ~ Rusija bo pošiljala Nemčiji živila, zlasti žl-~ to, na podlag! pravkar podpisa-nih pogodb, katere ao uradni krogi označili ia "razširjenje e-konomskegs dogovora In kooperacije", Tass, uradna čaaoplana agent ura, pravi, da Je podpis pogodb nadaljnji korak naprej , Izvedbi gospodarskega programa. kf sta ga orisali Rualja In Nemčija I. KKI9. Pogajanja ao se vršila v sklad Ju z obstoječimi prijateljskimi odnoftaJi med dr-žavama. Podplaan je bil tudi dogovor glede repatriacije 40,000 Nem- , cev v Litvi In 10,000 Nemcev, ki se nahajajo v Kstonljl In Latyt-Ji. * lluenos Alres, Argentina, 11. jsn. —- Poučeni krogi trdljtf, da bo kmalu dospela sem aovjstaka trgovinska misija, da sklene dogovor z Argentino. Slednja naj bi itošiljale žito Rusiji. Okrajnim uslužbencem bodo znižane plače Chicago, II. Jan. — Komisar čikaškega okraja Dan Ryan Je izjavil, da i*>do morali tudi o-krajnl uslužbenci pristati na znižanje plače. Mestnim uslužbencem Je bila že znižana. Prvi razgovori o tem vprašanju se bodo pričeli prihodnji teden. Okraj imi4 n* svoji plačilni listi č»z 6000 uslužlttticev. Iranska vlada plača odškodnino Ameriki Washington, D. C., H. Jan.— Državni department Je dobil zagotovilo, ds bo vlada Irana plačala odškodnino Ameriki za sme-riške šole in zsvode, ki «o bile zaseženi, ao prišle pod kontrolo Iranskega prosvetnega ml-niatrstva. ko Je bila odrejena konsolidacija vzgojnih inatltu-dj. gnejo per«ekucljl kot «ovratnik!|o* ariijce'* in ustavil svoj maga nacijev. Val. ki bodo uposlenrzln Liberation v Norih Carolin! . v vojnih industrljsh. »K»do pre- ter ae preselil v Indiarv», kjer ns- Moskva. ■ Jemali Isto plačo kot angleški d*- mera va za^tl nov magasin z «e t«, pogajalaz Ku«l |M« «kle-m u M ■ ■ ^^^m Initve trgovinskega dogovora. Švicarska delegacija po j de v Moskvo „ Hern, ftvica,JI. Jan. — Vlada Je naznanila, da bo kmalu poslala ekonomsko defegjfcijo y Naznanilo doatavlja. da lavoi. jilrugun imenom. •PROSVETA THE KMJiilITKMIENT ULASIMi IN LASTNINA SLOVSNSOS MAMDNI rODPOKNB JEUNOTS Or»aa ai Ml Hlll^i»! ht ilataaa Nallaaal PE08VETA NhoI>íu aa UrrirtM Irte«« »« aa 14*. ».* - mi uta. Ii* IMI aa chia®a «i CJmm IT.M m «i» tal«. MI» «a p«i hui aa IiiiwNm Ithr'r"- raUat I«« Um Uallaí »UUi Inat»! CU——) ■•4 u«> vaati. 4tmm, immmí m »raaja potiljalalju I» a alutaja. 4« ja peiVM iwrflalaa. _ ' . ; A4«»rti*ii>« raUa oa «r«»«' llaanaartaii aT M«al-nllm ititawlkctiad arttaíaa «rlU a* ka rtUtrnW Otter «aouacrpte. «ucb aa ■ tortea, playa. Miai. ata. vIU toa imUtrwé ■ «al; wfcaa aoa»aa»aaia« by aatf Naataf aa »«a, kar Im atfk a PROSVETA MIT-4« b. Laar «dala Ata- CWm«. or ras »uiiatid ruH t***» ************f ee r r rrrf rr r rr rfr*i*rrr*rf r Datum a utotopaju aa prtmrr (January »I. IMI). pala« valaca ' taitra na aaalovu poaiaal. 4a »am ia • Umm datumum putakla na- nWalaa. IW*na jo pravataaaa, da aa »aia iiat aa uaUW. 1M Zadeva starega kraja Pred dnevi smo kitali vest iz starega kraja — prinesla Jo Je tudi Prosveta — da j*>vlada Jugoslavije razpustila vse delavske sindikate sli delavske unije po državi. Vlada ni dala nobenega pojasnila zakaj je to storila. - Industrijske, rudarske in obrtne delavske organizacije v stari domovini s* obstajale ie desetletja; Wle so močne In vplivne v javnem življenju; imele so svoje delavske zbornice, ki so bile priznane kot javne ustanove. Koliko dobrega za delavski stan so storile te organizacije, se ne da popisati. Imele so tudi veliko imovino (poslopja, časnike, zavode itd.), ki je bila skupna Iniovina članov. Vse to je bilo zdaj uničeno z eno samo potezo peresa v razpust nem dekretu. Dokler ni pojasnila, moremo le ugibati. Na kak te n način so delavske unije v Jugoslaviji naenkrat postale nevarne državi oziroma vladi? Ali so kovale kakAno zaroto proti državi? Ali so bile zavetja tajni)» političnih Intrig? Ali so unije bile v službi komunistične propagande? (Zadnje je lahko bilo deloma res, nikakor pa ne verjamemo, da bi se bila dala večina delavcev v Jugoslaviji, zlasti onih v Sloveniji, potegniti od sovjetskih agentov.) Položaj, v katerem se danes nahaja Jugoslavija, ni nobena tajnost za nas v Ameriki. Vsemu zunanjemu svetu je lahko znano, da v Jugoslaviji kar mrgoli nacijskih in fašističnih Apionov in petokoloncev. To pomeni, da ni v Jugoslaviji ničesar tako skritega, da ne bi bilo znano Hitlerju In Museollniju. Znano je tudi to, da komunistični in nacij-ski ftpioni in petokoloncl delujejo izza Stalin» Hitlerjevega pakta deloma skuhaj in deloma paralelno. V Nemčiji se danes ne sme več pisati ali govoriti ničesar žaljivega o Stalinu in sovjetih, prav tako je v Rusiji izginila vsaka kritična beseda o nemških nacijih. Ce torej vsamemo, da so nekatere delavske unije v Jugoslaviji, morda srbske in hrvaAke, gojile komu« aistlčno propagando, kako se je to moglo smatrati za sovražno napram Nemčiji in vsied tega nevarno za Jugoslavijo? Na drugi strani pa vidimo, da slovenski tisk v stari domovini izza zadnjega poletja na sploA-no pile bolj ali manj simpatično o sovjetski Rusiji in obAirno poroča večinoma neresnico, golo propagando! —- o sovjetskem življenju in Jugoslovanska cenzura ne ovtra tega poro-' čsftja In hvalisanja. It tega lahko sklepamo, da komunistična propaganda, kolikor je je ie bilo ozlvoma Je je le med organiziranimi delavci v Jugoslaviji, nI bila vzrok razpusta unij. Enkrat bo že pojaanjeno — in takrat bomo izvedeli, da Je Jugoslovanska 'vlada izvršila •zelo nesocialen. krivičen in stupiden čin. PONPEUBK, 18. JANUARJA naselbin Kako naciji vlečejo Američane rt Ko je pred tedni Verne Marshall, časnikar iz lowe, začel svoj "No Foreign VVar Commit-tee" in z velikim hrupom pognal v Irk svojo propagando m "očuvanje Amerike pred vojno," je svoje gibanje označil za pristno smeri-Ako gibanje. Marshall J* takrat Izjavil: Kdor bo rekel, da je na A odbnr V, zvezi s komunisti, naciji in sploh petokoloncl, bo lažnik, latnik. lažni k t Zdaj je pa priAlo na dan, da se za Marahal-lovim odborom skriva William R. Devis, o katerem poročajo listi, da je uradni agent nacij-ske Nemčije, psvls je gospodarsko zainteresiran v neko petrolejsko podjetje v Nemčiji in leta 19KH, ko je mehiAka vlada prevzela amcrl-Ake iti angleške pctrolejskc vrelce v Mehiki, je ta Davis organiziral v Ne* Yorku korporseho. katere bo kupoyala mehiAko olje za nacljsko Nemčijo, liaviàma *atie\a je zdaj pred l)le-eovim odaekom. • Tako naaedajo naivni pacifiati, pa ita i so Iskreni v svojem verovanju sli navadni pustolovci In demagogi, katerih edini princip je. da aovrsžljo Rooeevelta. Pretkani in s veemi Ami-ri namazani jiacijaki in konsanacijski petokoloncl dobro Isbrsbljajo te vrtogiavoe. Na ta način izrabljajo tudi senatorja Wheelerja. Phi-Upa La Follette In druge liberalce, ki danes brusijo |h»te in Jezik za "Ameriea Kirai." "Keep : tDeljf t isdaji keloai.) '•i' ' - Med premogsrjl Peoria, lil.—Iz naiega kraja se malo sJUi in marsikdo me je že vpraAal, zakaj se več ne oglasim. Je že tako, da vsakdo reje čita nego pile. In pero tudi meni ne gre preveč od rok, nad svinčnikom se pa urednik jezi. Da pa moški ne bomo preveč aaostali, ker je mrs. DuAak že vse prekosila, molke in ženske— le tako naprej, Theresa!—bom tudi jaz nekaj napisal. Z delom gre tukaj s polno paro. Kdor je maAinist ali zmožen kakega drugega poklica, naj pi-Ae Caterpillar Tractor Co., East Peoria, in., in navede svoj poklic. Ako bo v zadovoljstvo, bo tudi dobit odgovor. V lokalnem listu sem videl apel UMWA za premhrje s progresivno rudarsko unijo in končanje osemletnega spora, ker so pomagali dobiti na svobodo pet fantov, članov PMW. Koliko so pomagali, ne vem, oziroma se jim je s tem le kamen odvalil od srca, ker so ti fantje prebili za zidom celih sedem let največ po Lewisovi krivdi. Mislili so, da so uničili progresivno unijo, toda ta Ae živi in bo živela, dokler bo Imel Lewis prste vmes. Torej zahtevajte odstranitev Lewi-sa in združenje se bo IzvrAilo, ker tudi mi letimo, da bl zopet prlijo do prijateljstva. Naj povem rezultat novembrskih volitev. 90 odstotkov pre-mogarjev je hotelo glasovati proti Rooseveltu, ker sorjnislili, da bo Lewis z njim potegnil. Bili so skoraj vsi za WillKteJa. Ko so pa videli, da Je tudi Lewffc za Willkieja, so pa vsi glasovali za Roosevelta. S tem so pokazali, da Lewis nima zaslombe med premogarji. Willkie bi bil veliko na boljAem, če bi se ne bil Lewis notri Vtaknil. ,Na druAtvenem polju ni posebnega napredka. Mi stari nimamo več prilike do kakAnega uspeha, mladina pa samo, da Ima 'Mizo" in hajd na Aport. Kdor hoče dobiti asesment od nje, mora priti na dom in ga bo dobil. Tukaj se je ustanovil jugoslovanski klub. • Pristopi lahko ysakdo jugoslovanskega pokole-nja. Pristopnina je 60c in nobe nega aseementa. Vsa druAtva so prolena, da poAljejo svoje zastopnike na sejo, o kateri bom pozneje poročal, kdaj se bo vr-Ai 1h. Začetek je bil dober, Vli-qio, da bodo tudi uspehi dobri. Za pojasnila vpralajte predsed nika Franka Maraaa, 303 Garden st. On je tudi predsednik drultva 4S9 SNPJ. Frank Pranko, 489. pravice. S takim zavijanjem se skuAa odvrniti pozornost prizadetih in radovednih čitateljev Prosvete o tehnokraciji, katero servira uredniško osobje Prosvete v njih dozdevni vsevednosti. Duh časa, neizogibno bližajor če se razmere na amerilkem kontinentu bodo., neovrgljiva podlaga čitateljem Prosvete, da bodo pričeli sami uporabljati lastni vid, posluh, vonj, okus in čut v svoj prid in blagostanje. In ta doba ni daleč! Do tediij pa vsem: Veselo snidenje v NpVI AMERIKI po načrtu Technocracy Inc., ne pa po namenu urednilkega osobja Prosvete v neizhodnem jarku, Anna Prime. "Kompliment" brez odgovora ClevelaiMg»—Kaj In kje je bres-načelnosti Kjer meji nepouče-nost, neprepričevalno modrovanje, ugibanje in Rumnja; kjer je globoko ukoreninjeno osebno Ktrcmljenje ln brezobzirna zavist; kjer se ne rabi pogojno vida, posluha, okusa, vonja In Čuta; kjer temelji dozdevna vseveda v odločilni zahtevi; kjer se posameznik poduAuje zavijanja brez vzroka in podlag« v svrho, da zaslepi bllftnjega. . Kdor skrbi in stremi po izko-riAČanju svojegs bližnjega v svoje'namene, tam se konča vsa dostojnost razlage reiinlce In . Vesti iz Bridgeporta Bridgeport, O.—Dne 2. januarja so dobili pri Johnu Matus-ku novorojenčka, krepkega sinčka. Oče in mati sta člana SNPJ in postal bo tudi sinček John. Kot tajnik druAtva 13, sem takoj poslal porodno listo in tu-di zdravniško proAnjo zR pristop sinčka, ker mati je članica našega druAtva. In kot povsod tudi tukaj agen-tje zavarovalnih družb zelo pazijo na take vesti in gredo takoj v bolnišnico do matere, da dobe otroka v inšurenc. Seveda se pri teh ni bilo bati, ker so starli mrs. Matusek člani SNPJ in njen oče Peter Kroflič je predsednik naAega druAtva. Ampak agentje imajo bolj sladke besede. V nedeljo, .5. jan., sem obiskal mater in sinčka na domu in smo vse uredili za pristop. Ako ga bo Ae dr." Zavertnik potrdil, bo vse okey. Mati kot sinček sta v finem položaju in mladi vekač je že pokazal, da 'ima dobra pljuča. Čestitke! Drugi dan, 3. jan., je bil pä moj rojstni dan. Preteklo je ? let, ko se je ta slavni dopisnik rodil v vasi 2aina, poŠta Višnja gora—tam, kjer imajo polža priklenjenega. Tam je doma tudi "Big Tony", ki sedaj vleče svojo koncertlno v O&klandu, Ca!. Or\ je velik, jaz pa majhen. Z njim sv» ga pred leti skupaj ža gala v Kansasu. Tisti dan sem moral na delo, toda sem zgodaj svoje delo opravil, ker sem večja dela s čiAčenjem Aole izvršil te kom dveh tednov počitnic. Pride pošta in hčerka, ki je v bolnišni ci, mi volči vse najbolje; na do-pianlco je Ae narisala "birthday cake". Sin mi püe iz Indianapo-lisa, klmor je po par mesecih obrtne Aole pri General Motors v Fllntu, Mich., zopet prišel na delo. Isto stori hčerka iz Chi-caga. Ko to prečitam, pogledam povrAno Prosveto in Proletarca. V Prosvetl vidim resolucijo mitwfcuAke federacije proti gl uredniku Molku, ker noče priob-če vati tega in onega in piše prid demokratske maline Kelly-ja .in drugih. Holt, sem si mislil, to so pa kampeljci, fie ti ne bodo Molks, ga ne bo nihče. Ampak sem se bolj poglobil v stvar in ugibal, kaj tiči za resolucijo. Spomnil sem se, da je br. Bol-ka nedavno rogovilll v sloven skem in angleAkem delu Prosvete in kazal nezadovoljnost. Pred Aupanskirai volitvami je celo ne kaj-grozil in pisal proti lloarfu. Ta je sedaj s poti in je na njegovem mestu slaven pevec in je vse okey. Vrag naj pocltra Hoa-! na, ki je drtal s kapitalisti! Vsaj Uko je bilo razvtfho is dopisa. Vsebina je bila preeej podobna dopisnici iz Minnesote, ki je krtačila Gardna radi neke knjige. Well, kaj je Ae drugega v resoluciji? O yes, Jože Vidmar je Íi! nedavno hud ko vrag na Mol-a, do česar ima seveda pravico v svobodni državi ln demokratični Prosvetl. Ampak Molka je treba bolj za vrat prijeti, treba je iti na sejo federacije in jih pridobiti, da objavijo resolucijo v PTosveti, da bo Molek zletel na prihodnji konvenciji. Pa saj ni tako hudo. NIČ bojazni. Cudso se mi vidi, ne radi Bolke, marveč radi onih odW smernic «avednih delavcev. Ako pa delamo nasprotno, delamtí za pogubo slovenske delavske mase in da no še več prilikc;reakciji, ki ima že tako večino v svojih rokah. Tudi v Milwaukee ju je še mnogo članov in članic SNPJ, ki ae bodo strinjali z menoj. Molek nI nezmotljiv, kot ni aikdo, ampak da bl se dal kot žoga brcati, pa zopet ne gre. Jože Vidmar bo to priznal. Z njim se osebno poznava ln se bova tudi razumela. In če se malo pokritiziramo, ne Akodi, samo da je brez jeze in da si potem, ko je stvar iz-ČiAčena, zavihamo rokave in gre-rrto zopet naprej z delom, ki nam ga nalaga delavska zavest. Kdo bi se kregal po cajtengah, ker pri tem nam delo zaostaja in pa več neprilik imamo. Torej pustimo malenkosti in delujmo za bratsko slogo in naše delo bo častno. Tudi j*z indám dosti, kar bl lahko kritiziral in protestiral, toda vidim, da kateri me "pu-ca'\ ga je navsezadnje nekaki» sram, ko razvidi, da ima tudi Jože včasih prav. Joseph Snoy. 13. Is metropole Cleveland.—Dne 30. dec. 1940 smo čitali v meščanskih listih, da si policija beli glavo radi smrti nekega otroka. Drugi dan pa je poročala Enakopravnost, da je nečloveška pijana mati ubila svojega lastnega dveletnega otroka. Dopisnik se bo najprej dotaknil le besede "pijana". V petkovi izdaji z dne 3. jan. )e podrl vihar, ki Je divjal m callfoinljekea obrežju. _z^top- nflra, V katerem nantpojasnjuje, kako *Hfce«tateri noaiH pijačo v želodcih t hrame befj* na božični večer. Tudi to ni novost. Zdi p» se mi neumestno, če kažemo na one, s katerimi se ne strinjamo v verskih ozirih, dočim radi molčimo sami o sebi, ali pa Ae calo pravimo, da je alkoholična pijača nekakšna "kultura" in se celo ponašamo, koliko smo ga apili. Naj ponovno omenim, d* nisem proti pijači, če jo 41ovdk uživa zmerno kakor na primer jad, obenem pa smatram, da je ientelman napram ljudem, ki ne ved4* kdaj so alti, do-čfem prase va, kdaj ima zadoeti tn se lepo vleže. K<*t smo čitali, je priAlo v družini mrs. Jule Barnett do pre-pira rtflfcm&žem in ženo, ker je mož deWpede" zapil hi radi drugih'sitnosti. Ko jo on odšel, da si ohladi jezo, je šla tudi ona po steklenico vina, potem pa je začela čitati knjigo. Ko se je najprvo zbudila leto dni stara hčerka Patricia, je zanjo pripravil» mleko. Ker ga pa ni hotela piti, jo je udarila po licu tako močno, da je bilo dotlčno mesto podpljuto. Potem se je zbudil tudi sinček, star dve leti. Ko je opazila, da je zmočil posteljo, jo je pograbila jeza, najbrže pod-žgana po rumenem, ki ga je ime la v glavi. Sla je po "pancake turner" in je začela z njim udrihati po sinčku. Mrliški oglednik je potem dognal, da je imel otrok prebito lobanjo na zadnji strani. In kaj boste sedaj odgovorili na to vi velekulturni zagovorniki alkoholizma? Ali mislite, da bi skodelica svežega mleka povzročila tako strašno jezo te matere, da bi v 3voji podivjanosti ubila svojega otroka? Odgovor prepu ščam vam. Lahko bi na površje prinesel še delo In alkohol nekega kulturnega delavca in njegovo delovanje, kadar je opit. Dokazov imam dovolj in tudi prič. To navajam, ker je prizadeto društvo SNPJ in nekaj poltenih članov, kakor tudi moja oseba. In če se bo nadaljevalo, bomo obdelali stvari kot so, brez pardona. Jaz poročam kot vidim. To si naj vzame na znanje tudi oni, ki nam pošilja koprive, katere pa odklanjamo. Dana mi je bila prilika, da sem moral opravljati službo takoj na novega leta dan 1941. Službo na poulični sem pričel 4e ob 4:54 zjutraj. In\aj vse smo videli? Tepež devetih oseb In poleg še dve ženski. To smo videli na East 9 et. točno ob 6. zjutraj. Mislil sem si: to vamTje civilizacija! Ob 6:40 pridemo na East 182 in School ave. Kolizija dveh avtov in prepir. Sprevodnik pred nami je moral poklicati policijo, ker se niso hoteli umakniti s tračnic; morali smo stati in smo imeli 20 minut zamude. Da boste Clevelandčani vedeli, kaj povzroča zamude, če morate čakati na poulično. Sedaj se je ta, potem drugi privalil trd na poulično in gledal kot zver. Mlad, kakih 25 let star fant, je zaspal, da ga nismo mogli zbuditi tri ure. Ko so prišli hrvatski verniki, da se peljejo v "crkvo" na East 40 st., sem jim Šaljivo rekel: Evo ga, brača Hrvata! 2enske so se smejale. Enkrat po 10. uri je Cleveland zaspal in potnikov je zmanjkalo. Ko sem končal ob 11:36 predpol-dne, je bil voz poulične skoraj prazen. Drugi dan so bile pa mnogim prasne bule. Je zelo čudno, ko gledaš tako divje "člove-ke". Želiš ni, «fa bi jih fotografiral in v živih slikah kazal po gledališčih, da bi ljudstvo spoznalo, kako je bedasto, kadar je opito. Sinoči sem storil svojo bratsko dolžnost in se udeležil veselice druAtva Naprednih Slovenk 137 SNPJ v SND. Prva, ki me je pozdravila, je bila tajnica Tončka Simčlč, ki je bila ta večer blaga j niča pri prodaji vstopnic. John Tauchar je bil tndi tam. Ko pridem v barroom, vidim «fmo enega glavnega odbornika. Camlla Zamika. No, Ca-mllo, aH si sam t ga vprašam. Ne, sedaj sva dva, se odreže. Bili so tam tudi Louis Belle z ženo. njegov sopevec Plut z MaHv. Ann Z*rnik, mrs. He. Jennie Wick, Gregorič, Krebet. Zorko in Ae neki sodrug. čijega ime pa ne vem. Pogovarjali smo se o rrj-nih stvareh In o vojni. Krebel ima načrt, da bomo tukaj ustanovili socialistični Vlub, ki bo res socialističen ln spadsl (Dalja as 8 »trasi ) Počitek po obeda O Napoleonu I. pripovedujejo, da je mtd\ podnevi ob vseh mogočih priložnostih tak0 za kratek čas zaspati in da mu je ta s,JU J! prinašal oevažitev ter krepil njagovo delovZj silo. Kar je delal Napoleon takrat na^orJ! in kar so smatrali tedaj samo za oaai ,tlQ nenavadnost, bi si moral privoščiti dane« vsT ki so mu živel in delovne moči podnevi in rn*U da do poznega večera posebno napete. Naše nočno spanje običajno itak ni to, kj bi moralo biti. Ne samo, da zahajamo do«jl prepozno v posteljo, prav gostoma se iz nji3 zbudimo vse prej nego sveži in z aovimi mpčml Jfe kakor nekakSna svinčena omrtveloat, j* tere se moramo zjutraj, ko nas kliče službuj šilo odtrgati. S takšnim spanjem se telo j more osvoboditi vseh škodljivih snovi, ki so a v njem nabrale podnevi, tkivo in slanice ^ Z morejo nikoli do kraja obnoviti. Zato ni čui no, da se podnevi pojavlja utrujenost, zlaatj tedaj, če smo začeli zgodaj z delom ali če že m naravi nismo krepke aorte. Utrujenost pa se pojavlja podnevi še iz dru. gega razloga. Največ hrane dovajamo telesi normalno opoldne. Po vsakem obedu se pr» taka kri v povečani meri proti prebavilo^ ostali telesni udi, zlasti možgani, pa so začasni malokrvni. To nam povečuje občutek utruji nosti. Ce pa v tem položaju malo ležemo, sto. rimo le to, kar je pravilno in naravno. Daljša spanje podnevi v zdravstvenem pogledu seveda ni pravilno. To spoznamo že po tem, da n« v takšnem primeru obhajajo težke sanje in dj se počutimo še bolj lene, ko vstahemo. Naravi hoče imeti pač noč kot čas pravega spanja. Spanje podnevi, naj si bo po obedu ali dr» gače, naj bo tedaj t* kratko spanje. Tedaj ji najbolje, da ravno leAemo, zapremo oči, pri nehamo misliti in ae obdamo z notranjim i dom proti vsakemu hrupu in vtisu od zuni) 10 do 15 minut takšnega lelanja v po I k panja popolnoma zadostuj« in si ga lahko privo&ia celo v odmorih med (felom. V obratu ae sic« ne bomo mogli povsod stegniti, a za osvežiti zadostuje, da se za nekoliko minUt "pogrezat mo vase", zlasti če se za ta Čas iznebimo va misli. Kdor ima spočetka težave, da bi si ko odpočival, in ga moti vsak šum, naj si maši ušesa z vato in zaveže oči. Tehnične J re pa kmalu premagamo. Kmalu si bomo pri dobili spoeobnost vriniti takšen počitek vsakem posebnem naporu in ob vsaki dnev uri, s čimer se bomo ohranjevali sveže zmogljive za ostalo delo. PravHno gojeni ki spanec je dragocen pripomoček k na« današnjemu življenjskemu načinu in skrbi naše zdravje. i Krompir kot čistilo • • * Krompir — ta stebej; kranjske dežele samo izdatno hranivo, temveč imamo od tudi različne druge koristi. Vsebuje nar neke sestavine, ki lahko odHčno služijo za. lo. Te lastnosti pa zaslužijo, da z njimi 1 nimo tudi naše bralke, preudarne gospodi« tembolj, ker je krompir najcenejše čistilo, ga moremo misliti. - ■ ■ Ce imate kakšno svetlo volneno obleko, ki i jo umazali, olupite presen krompir. Ce temnejše stvari, potlej krompir samo op in obrišite. Volnene-tkanine vseh vrst, oh In plašči bodo spet čisti, Če v pet litrov olupite kilo kromprija ali pa samo oprar nastrgate. V rjavkasto penečo tekočino vt nite obleko z madeži, jo večkrat stisnite in stite ležati v tekočini. Naposled tkanino'še enkrat pregnetite ir ščetkajte, Še zmerom jo drže v v tekočini, kajte pa glede na kakovost tkanine bolj manj močno. Nato tkanino iztisnite in otr te vse majhne delčka krompirja. Ce so še kakšni madeži, čiščenje brez pomisleka novite. Naposled očiščene tkanine obesit senco sušit Gospodinja bo prav gotovo jetno presenečena, ko bo tkanino še vlažnol kala in videla, da je spet kakor nova. Umazano posodo očistimo, Če v njej mo kuhati presne krompirjeve olupke s kut sko soljo. Krompirjevka je zelo primem^i čiščenje zlatnine, bronzlranih predmetov, rov, vseh kovin, razen tega pa s Krompirj' tudi brez truda odstranite muije nu«J « Krompirjevko zato nikoli ne zametujte, več zmerom uporabite za čiščenje. Pred dvajsetimi leti /(Iz Pfosvete. iS. januarja 1921) DomaČe vent!. V Round upu, Mont« pri avtni vožnji ubila Peter Lipovšek in Ff Pbllč. Delavske vesti. Na ameriških želizincihl odslovili tisoč železničarjev. Inozemstvo. Število brezposelnih delsvi Angliji je naraslo na pet milijonov So v je taka Kaaija Francija snuje nov n na sovjetsko Rusijo. • (Dalja it frra kolona.) America Oot of War" in druge tak*»»«* 1n morda se niti ne zavedajo, čegsvo so. Nič čudnega ni. da so nemAi konto« Ameriki danes bolj zaposleni kot so bil» prej ... POXDEUKçl^^W^ PIO Novice l^H z starega kraja Slovenije i dm pojavi ob |VEM SNEGU Ljubljana, 28. oktobra—Nali-m zadnjih dni, ki so se v ne-ljo še stopnjevali, je v nedeljo eder sledil v Ljubljani in v pralnem delu Slovenije močan ng-snegs. Izprva se je sneg me-i dežjem in so «e snežinke ia bljale po vlažnih tleh. Polagoma se je sneg zgoščeval in kinoma prevladal. V teku nošo se pobelile slovenake po-jine in davi nudile pravo sira-, sliko. Ozračje se je sicer adilo, vendar živo srebro ni i\o pod ničlo in tako je tudi |teku ponedeljka polagoma »žilo. Sneg Je precej agoden. kodoval je cvetje iti parke, ra-| tega pa prehude škode ni na-»vil, ker je letina pospravlje-lin trgatev končana. Vsekakor Me prvi sneg resen opomin, da ■i\M pragu zime, o kateri ne ffi, kaj vse nam bo prinesla, litija, 23. oktobra.—Sava je v eljo zaradi obilnega dežja ■dan naraščala in je danes egla 1.52 m nad normalo. Ker jK 8 cm snega. Na Savinjskih ¡»ah je padlo od sobote do «j blizu pol metra, na Gol-in Pohorju pa okrog 20 cm »Ijčane,. 28. oktobra.—Povode* in sneg smo dobili te naenkrat. V petek zvečer je lo močno deževati, lilo Je vso i» zjutraj sta bili Dravinja Hrežnica že zunaj svojih r. Prvi znak, da se.je voda » če« polja in njive ter da ¡"topila spet povodenj, je Ml, zjutraj ni dajala centrala tntnega toka, ker turbina za-prpvlsoke vode ni mogla de-fi. V soboto zvečer ni bilo do-Tok je bil Uko slab, da adijski aparati niso potegnili ko ni bilo mogoče posluša-sobotnih vesti in do-K «ioma in po svetu. Povo-h,cer ni »dosegla zadnjih vendar je tu in tam napra-«kodo po travnikih, ko je '»iresla oUvič, poslednjo i" \ oda Ae ni upadls. ko nas p'netil sneg, ki je začel pa-™'M,r» 28. okt.—V nedeljo ljJ J* *ačelo a netiti tn-puri bom. Sneg je naleUval ' ^ zjutraj ob dveh. Koli-l^davl« od raztopljenega ' la po opažanjih tezen-^ Pataje 16 7 mm. I 2 cm. Tudi dnpol-rahlo naletavalo. Ker je In» drevju, Je mokri sneg r i^lomfl m povzročil pre-l'Hn. Tudi v meat nem F rja drevju polomljenih imeli tudi znatno pokopališče, ki mora ležati v neposredni bližini. Zanimivo bi bilo najti to. večno počivališče takratnih Zemljanov; ob teh ostankih leže bres dvoma predmeti, ki bi nam znali odkriti Še marsikatero skrivnost tedanje dobe. Zdi se mi umestno po tej poti apelirati na lastnike zemljišč na Ulaki, da po svojim močeh pripomorejo raziskavanju stare naselbine s tem, da ob priliki svoje lopate in krampe zarijejo mestoma tudi v globino zemlje. Morda bi kdo naletel na iskano pokopališče odnosno na predmete, ki bi dali povod nadaljnemu raziskavanju. Ni nam znano, kdo prav za prav financira ta dela, prav gotovo pa bi ne bil zavržen denar, če bi tudi tukajšnja" občina prispevala v ta namen kak znesek, saj je vendar to tudi v našem interesu, če se ime naše doline glasi in spozna tudi v tujini. Gosp. profesorju dr. Smidu Želimo, da bi nas kaj kmalu zopet obiskal in razkazoval svoje naj-denine. Morda mu bomo pqkazali novo smer raziskovanj. Opozicija proti na- • • , « t' kHtm na Norveškem |Jo ODKRITJA PROF.- DR. VAL-TERJA SMIDA NA ULAKI Lož, 28. oktobra.—Kakor običajno zadnja leta, je tudi to jesen obiskal našo dolino ljubeznivi nmiljfvi raziskovalec naše- make, ki nam je po njegovi zaslugi nudila že toliko prič o življenju, ki je vladalo v prvih dveh stoletjih naše dobe na tem prijaznem hribu. Zadnja dva tedna je nadaljeval svoja raziskovanja in odko-pal s svojimi delavci troje zanimivih kovačnic, med katerimi meri največja 11 m v dolžino in 8.5 m v širino. Zanimiva je njena notranja oprema, ki leži 1.5 pod zemljo. Širok zid deli kovaČ-nico v dva prostora; v manjši prostor je uredil dohod po strmih stopnicah. Levo tik stopnic se očitno kaže vdolbina za shrambo orodja in podobnega. Poleg kovaškega ognjišča, ki ae posebno dobro odraža, je stalo naaovalo—velika pokončna plošča, na zgornjem robu zglajena. Na ognjišču so bili še ostanki velike sklede za topljeni bron. Odtod je vodil dohod, v večji prostor, f katerem Je stajo drugo ognjišče. Ta prostor je delil v skaPo poševno vdolbeni kanal, kij katere so okuplrsli nemški voja-je Ml najbrž v zvezi s kovaškim ki, se glase, da je bilo več nem-mehom. \v ' Iških parnikov potopljenih v nor- Novci, že iz republikanske rim-|Velkih vodah, ko so zadeli ob miške dobe—bronasti novci cesar- ne. Tu sodijo, da angleške la-jev Avgusta, Vespazijana in ce- dje polagfjo mine v teh vodah. ▼a« J«. Tovarna v okraju Beaver. Pa., ki Ae vedno počiva, čeprav vlada trail velike v ho ta za oboroie-Delavske grupe hečejo vedeti, aakaj male industrije ne dobe naročil. Quisling apelira za kooperacijo Stockholm, Švedska, 11. jan. — Da se je pojavila močna opozicija proti nacijem na Norveškem, dokazuje uvodnik.v listu Fritt Folk, uradnem glasilu Vid-kuna Quislings, voditelja norveških nacijev in predsednika po Nemcih kontrolirane norveške vlade. Uvodnik je spisal Ntls Flom, Quislingov pomagač, in ta vsebuje apel, naj nacijske organizacije v Oslu pomagajo pri zatiranju opozicije v severni Norveški. Uvodnik priznava, da so protinadjske grupe aktivne zlasti v Bergenu in da ovirajo kampanjo, katere cilj je uvedba "novega reda". Več listov v severni Norveški je Quislingov režim suspendiral, ker niso hotll Širiti nacijske propagande. Poročila iz norveških krajev, Narodnostna asoda Južne Macedonije iMl^. rsar. •) * k' , .i Ob čitanju imen krajev, koder se bi jejo te* dni boji med Italijani in Grki, bodisi na gr-škem, bodisi na albanskem osem-lju, se je morda marsikdo začudil: saj zvene vsa ta imena tako, kakor da bi bila slovenska. So pa v resnici npfkedonaka in slovanska, saj je njihovo prebivalstvo Še dandanes slovansko, ali pa je bilo to še pred nekaj leti, oziroma desetletji. V srednjem veku se je razširilo slovansko prebivalstvo osrednjega Balkana po vsej notranjosti sedanje Grčije, celo doli do Peloponeza. Prvotno gr« Ško prebivalstvo se je ohranilo večinoma samo v obrežnih paao-vih in po obmorskih mestih. Šele posneje je polagoma grški II-velj znova osvajal tudi notranje pokrajine iri asimiliral tam naseljene Slovane. Na sedanji grški sever pa ta asimilacija ni več mogla seči. Ozemlje severno od reke Vistrice (Bistrice), ki izvira v bližini Malega Prespan-skega jezera in se izteka južno-zahodno od Soluna v Solunskem zalivu v morje, J« ostalo slovansko. Njegovo kompaktnost so presekale ponekod samo skupine staroselskih Aromunov In priseljenih Turkov. Grkov tod skoraj ni bilo, razen nekaj tr-govcev in izobražencev po me Stih. . ^ ;r7f7 , Tak je ostal položaj tudi še po balkanski vojni, ko je bila južna Macedonije ' pridsljena Grčiji, okoUca Korice pa Aiba niji. Korlca sama (albansko Korča) je po svojem imenu istega izvora, kakor naše slovenske Gorice,' zato bi se njeno ime moralo pravilno glasiti Gorica. Mesto je bilo v zadnjih desetletjih precej poarnavteno, okolica proti Ohridskemu, Velikemu in Malemu Prespanskemu jeze ru je pa ostala slovanska. Po bAjkanski vojni in do konca svetovne vojne je živelo v grški Južni Macedoniji nad Četrt milijona Macedoncev, katerih središča so bila mesta Lerin (Flo rina), Voden (Edessa) in Ko-stur (Kastoria), pa tudi Solun sam. Narodnostni položaj Soluna je bil v tem oziru še posebno zanimiv. Bil je skoraj natanko podoben položaju Trsta. ..Vse se vernozahodno in severno zaledje je bilo slovansko, grški pa je Ml jugovzhod proti polotoku Kalkidiki. Severnozahodna pred mestja so bila poseljena celo pretežno s slovanskim Življem, v mestu samem pa so imeli M ičasa Turčije (do balkanske vojne 1. 1918) relativno večino Apanjoiski lidl, |x>tem so sledili Slovani^. Turki, Grki, Aromunl itd. Kot občevnlni jezik je pa vendar nekako še prevladovala gričina. V mestu so bile tudi srbske in bolgarske nižje in srednje šole, knjigarne itd. Pravi Grki so bili v Solunu manjšina. S-pripojitvijo Južne Macedonije in Soluna Grčiji, po balkanski vojni, se je pričel grški element krepiti posebno v Solunu, v pokrajini pa samo toliko, kolikor so prihajali tja grški uradniki, duhovniki, učitelji, vojaki itd. Značaj Julne Macedonije je ostal vendar še dalje slovanski. Sele po svetovni vojni, prav za prav po grškem porazu v Mali Asiji (v grško-turški vojni}* j* napočil čaa izpodrivanja Slovanov. Usodna je bila aa nje pogodba med Turki in Grki, po kateri so se morali Grki, ki so do-tlej prebivali v Turčiji, preseliti v Grči jo* "Turki, ki so prebivali v Grčiji, pa v Turčijo. Slo Je za zamenjavo več ko dveh in pol milijonov ljudi. Pri tam preseljevanju so najprej zamenjali julnomacedonttke Turke maloazijski Grki, ker pa z od-selitvijo Turkov še nI bilo dobljenega dovolj prostora ss naselitev maloazijskih Grkov, so pričeli Grki izganjati tudi slovanske Macedonce v Bolgarijo in vseljevati v njihove domačije Maloazijce. Tudi v Solun sam se je priselilo veliko število Gr kov, ki so dali mastu končno gr ško veČino. Tedanji dogodki v Južni Macedoniji so vzbujali med slovanskimi Macedoncl silen odpor in aanimanje tudi v tujem svstu. V Lerinu, Vodenu in Kosturju, pa tudi drugod, so bili organi zirani celo oboroženi odpori in pripravljala se je velikopoteziili slovanska vstaja, ki pa je bita samo zaradi tega opuščena, ker nI našla saslombe tam, kjer jo je Iskala. O podrobnosti bo morda mogoče poročati kdaj pozne je. Bil sem tedaj pceko ravna telja bltoljske gimnazije, pokoj nega prof. Spaaoje Hadži-Poror viča, • enega izmed Južnomare-donskih voditeljev, po rodu iz Vodena, v stalnih stikih z južni mi Macedonci in poznam natanko ves potek žalostnih in sramotnih dogodkov. Danes so ostanki še pred dobrimi 15 leti absolutnih gospodarjev Južne Macedonije v manjširri nasproti v tem času tam naseljenim Grkom. Vendar je še mnogo' krajev, ki so pojiol. noma slovsnakl in le ^edno s« glasi južnomacedonska govorica in pesem vae doli do Vistrice, čeprav naglo zamira. Ker obsto Jajo mert macednnsklm narečjem in slovenščino nekatere podrobnosti, zvene tudi imena tamkajšnjih krajev skoraj slovensko. Kako je nastala "Prodana nevesta9 Generalna štavka oklic a na v Paragvaju Asuncion, Paragvaj, II. Jan.— Splošna delavska stavka Je bila oklicana včeraj v znak proteata proti načrtu, da vlada dobi popotno oblast glede izravnavanja delavaklh sporov in mobilizasij« delavcev v času stavk. Stavko ao «»klicale unije prometnih, tiskarskih In atavbnlh delavcev, katerim ao ae pridružile druge, J. I H i ml E» » iS M Demonstracije lu^iMÜIli Mrotr pral MusBoiini imenoval nove vodi te ti e Rim. 11. Jan. — Muaaoliai J* imenoval M provinčaih tsJnlko\ fašistične stranke. Ti so m*«till voditolje, ki ao bili pozt r,i « armada Nadaljnje 1 menit* v stranki se obetajo, mikov p3a- aliH< Komična opera "Prodana ne vesta" je najznamenitejše delo češke operne tvorbe, Opera ni nastala naenkrat, ampak v raz dobju sedmih let (18*3—1870). Prvo vest o njej je mogoče najti v dnevniku samega skladatelja BediHeKa Smetano, ki je 5. julija 18ft* aapisal: "Od Sabina sem kupil tekst neke komične o-perete, ki pa je bila brea naslova/-' Sredi aprila 1864 Je bil Smetana sredi največjega dela, kar je raavidno ia dnevnika od 83. aprila: "To leto sem kompo-ni ral komično opero v dveh dejanjih, in sicer po tekstu Sabina. Skušal sem ji vtisniti popoln narodni pečat, kajti dejanje iz kmečkega livljenja, ko proda Ženin svojo nevesto samemu sebi, terja narodno glasbo." O umetnostnih v -operi pa Smetana kasneje jajavil: "Dokončal sem svojo prvo komično opero, ki sem ji dal naslov*"Pro-dana nevesta", ker Sabina, ki je tekst napisal, nI vedel, kako bi ga imenoval. Zastavil sem si nalogo, da poskusim tudi a lažjim slogom v glasbi, ki ga doslej nisem komponiral. S tem sem hotel svojim nasprotnikom dokaaa-ti, da se znam . gibati tudi v mat\JŠIh formah ter Je njihov očitek, da sem izključno aagrl aen privrženec velikopoteznega Wsgnerja,Jalov. V tej operi sem skušal do vseh potankosti ohra niti narodno glasbo." Partitura "Prodane neveste" je bila dokončana 15. marca IHflfl. l'rva izvedba je naštela na hude težave. Gledališče se Je Je s dirigentom J, N. Mayer-Jem močno otepalo. Smetana Jo je moral sam naštudirati. Kljub temu pa Ja Mayer delal neprestane težave. Njegova prijate« IJica, primadona 'Eleonora pl. Khrenberg, pa Je pri neki skušnji žaljivo vrgla vlogo Marenke Smetani pod noge. Kljub temu je uporni Smetana zmagal. Nova opera Je doživela 30. maja 1866 premiero. Pesnik Jan Ne-ruda Je vzradoščen napisal v "Narodnich Listih": "In spet se Ishko vsi od srca razveselimo!" Libretist Sabiua pa si Je očital: "Ce bi le slutil, kaj bo ustvaril HmntJlna ia moje operete, bi mu bil napisal daljši in ladjšl libre-to." Hmatang Je aam dirigal opero vse dotlej, dokler JI nI dsi po oamlh letih po 49. predata vi 22. Junija 1874 dokončne oMike In vsebine. Po takratnih zapiskih Je dobil Smetana do konca 1N73 za 47 predstav 2065 zlatnikov in 74 krajcarjev. Ob stoti predstavi 1MI ps mu j* o|iera prineala že 4000 glstnikov. Ko Jo Je nsUi prepustil gMallšču, Je dejal: "O 'Prodani navesti' nimam več pre. viee odločati. Narod mi Jo Je tako neizmerno bogsto |Kiplsčsl, da zsrea nimam do nje prav nobene pravice več!" Dokler bo svet stal bodo ljudje i zardevali Marsikaj ae je v teku let aasu-kslo na glavo, če stvari gledamo s starimi, preiakušenimi očmi. Tako so na priliko nekdanja dekleta aardevala, kadar jih Je bi- 10 sram, današnjih pa je bojda sram, če aardevajo. Seveda je to samo aforiaem. ki ga človek čestokrat bere in čuje. Pa Je v njem nekaj resnice, anak tkav. moderne dobe, ko skuša človek dobiti v oblast celo svojo —- vest, ds bi mu ničesar ne očitala, ampak mu poslušno služila kot star rekvisit. ki se ga ne moreš sne-biti aa noben denar. Prtd nedavnim je češki pisatelj Horky izdal knjigo feljto-nov s naslovom "Plaha dvojica". V njej na prikupen način obravnava avtor mnoge življenjske resnice in modrosti ter aelo obzirno bere človeku levite. Med drugimi je silno zanimiv feljton "Rdečica", ia katerega je naslednji odstavek: "Vloga, ki Jo ima v človeškem življenju zardevanje, Jai v sadjem času precej iagublla na svojem pomenu. Vendar se to samo adi, to je prehodna doba. V nekaterih dobah ljudje bolj aardevajo, v drugih spet manj. Toda dokler bo svet stal, bodo ljudje zardevali. Kako in aakaj pa taido zardevali, to je vprašanje, ki bo odločilno vplivalo na pota, smisel in usodo človeškega življenja. Obraai se sicer iapremi-njajo, ali aardevanje ne bo niko- 11 iillllliilli AUlila HtltPa 1 lisa . ilMui. • t i«||u*Mnr n v^rjr TIV1FI Minv T i vil* nosti. Zakaj v prav aaradl aarde-vanJa je človekov obraa vzvišen nad drugimi topimi in praanlmi glavami. Nobeni svinji, niti najbolj umasanl, nf-dsno, da bi aar-dela. Rdečica Je rožnat, najkra-snejši cvet iz globin človeške duše, Človeku, v čigar obraa plane rdečiea, je nerodno in hudo se otepa tega rdečega kontrolorja ter ga Je sram. V resnici pa Je rdečica trn j boljši človekov prijatelj in svetovalec. Blagor temu. kf še lahko aardeva, gorje onemu, ki ne more več. Predstavite al vso umaaanljo aveta, ko bi nikoli več ne oblil človeškega o-braaa Akrlat njegove duše. Brez te rdeče kontrole bi kaj kmalu postal svst največji svinjak." Rn ssm odstavek ia feljtona, a je vendar v nJem oevvjttno globoka resnica in tolažba aa vse one ljudi, ki še aardevajo, ker Jih je sram in še niso svoji vesti nsvezsli nagobčnika. * i ' *» Glasovi iz naselbin . ten Učitelj: "Otroci, kuters zver hodi ponoči okrog oglov iiKopre-zuje? No, isivej, ftpelca!" ftpelcs molči, Melhijorfek i "Jas pa vem, g<»-»pod učitelj; to Je Klobuštrinov Aleš, ki vaško noč hodi pod oknom ttaš* KunJgunde." Učitelj (v zadregi): "Melhi-jorček. Malhijorček, Klobuštri-nov ^le* vendar ni zvrrf" Melhijorček: "Pa Je! Naš oč-ks Je rekel, da ho to prekleto zver ustrelil." 4 »J C# ima žena beaedn "Danea ponoči si Že apet v sanjali govoril T ,f "Seveda, ko (salnevi |»e pridem do besede!" (Nadaljevanje a I strsaU direktno k stranki. S tem se ne bo delala nikakšna ovira sedanjim Jugoslovanskim socialdemokratom, Oni lahko gredo svojo pot in ni treba nobene bojazni ali pritožb pri Jugoalovanakih •Mletih -ali konzulih. Mi upamo na dober uspeh novega kiu-ba. Kot nekdanji član kluba št, 40 JSZ sem se udeležil njih priredile na iNižIčni večer. 1'radno sem oda topil, aem jim priporočal, naj ohranijo božični večer za klubo-vo priredbo. Mialil aem, da mi Ihi kdo rekel boglonaj, |ia nič. No, pa kaj mi hoče zahvala? Udeležba je bila aevnda povoljlia, ker veaelica Je bila po "adven-tu". Jože Mnoy ae nekam boji aa kožo urednika Prosvete. Nič strahu, Jože! Vendar Je dobro, če pomisliš, kako bi ae ti poiutil, ko dslaš že toliko let aa napredne etru Je, |iotem bi 14 pa hoteli kar naenkrat iapodrinltl,ksr a» ne etrinjaš a nekimi naprednimi idejami, ki gredo rakovo pot. In to ml pride naprej nekako tako kot Je Ml tukaJAnji alučaj. Tu-kaj v <'ellinwondu ao enkrat Imeli navdušenegs aoclslista. potem pa Js poetal cekmošter. In meni ae adi, če bodo šle naše amsrnire teko 4»ot ao pričele, bomo Imeli v nekaj letih le več cekmoštrov! . - Frank llarhič, 58. Ali ste še naročili Prosvete aH .M(ed!n»kl Uel evojema prijatelj« ali aorudnlke v domovino? T« j« «Mal dar trajne vredaeetl, M ga sa mal denar lahko pall jete eeef 'i i PROS VETA P Q J^ Q J^JP ROMAN IZ VOJNE L. 1870J1 ÊMILE ZOLA " Preložil VLADIMIR LEVSTIK tas»»»»»»«»»»*»»*»»«*»*»*»»»»»»»»»»»»»»*»»»» Tovariš je kot velik jedec željno gledal Jes-nove roke, nekam ogorčen, da jih vidi zdaj zmirom prazne., Morda se mu je bilo v zaspanosti sanjalo, da je korporal odšel k razdelitvi provijanta. "ProkleU reč," je zamrmral, "iorej si moram zopet tesneje prepasati trebuh." Trobentač Ga ude, ki je čakal povelja, da zatrobi k zbiranju, se je bil naslonil k ograji ter zaspal; nato je sunkoma zdrknil na tla" ter obležal po dolgem na hrbtu. Vaj ao ae rušili drug za drugim in smrčali, ne4k bi ae kdo ganil; le 'aeržant Sapin je bedel, oči širtko odprte, z ostrim nosom sredi malega bledega obraza, kakor da bi čital na obzorju tega neznanega mesta svojo bližnjo nesrečo. Medtem se je vdal poročnik Rochaa nepremagljivi želji, da leže na tla. Hotel je dati povelje: "Korporal, treba bo . .. treba bo . . ." A besede nI našel več, od trudnoati so mu bila usta kakor mrtvoudna. In mahoma se je zgrudil tudi on; spanje ga je vrglo. V strahu, da ne bi padel tudi on po tlaku, je Jean odšel. Na drugi strani trga je zagledal pri oknu gostilne pri "Zlatem križu" generala Bourgain-Desfeuilleaa, že golorokega, v hipu, ko je pravkar hotel zlesti v fino, sveže postlano posteljo. Cemu naj se človek tu še dalje trudi in trapi? Mahoma ae je razveselil: po spominu mu je šinilo Ime euknjarnarja, pri katerem je služil svak njegovega tovariša. Goapod Delaherche, da, Uko mu je bilo ime. Uatavil je starca, ki je šel mimo: "Kje stanuje gospod Delaherche?" "V ulici Maqua, takoj na vogalu ulice Du Beurre; velika, lepa hiša, okrašena z izkleani-nami." Nato je pritekel atarec za njim. "Slišite, vi ate iz 106. polka . . . Ako iščete svoj polk, & šel tamkaj le skozi Chauteau zopet iz mesu. Pravkar sem srečal polkovnika, gospoda de Vineuil: poznal sem ga prav dobrO, ko je bil še v Mezieresu." Ali Jean je šel dalje, s kretnjo jezne nestrpnosti. Ne, ne, zdaj ko je bil gotov, da najde Maurlca, ni hotel spati na goli zemlji. V srcu pa ga je pekla vest, kajti pred oči mu je stopila visoka postava polkovnika, ki je vzlic svoji sivi starosti Uko vztrajno prenašal napore in spal sredi avojlh ljudi pod šatoroni. Takoj je hitel «kozi glavno ulico; v naraščajočem vrvežu meaU pa je zopet zašel in nazadnje je proall majhnega fantička, da ga je vodil do ulice Maqua. ' • Tam je bil aUri atric sedanjega gospod* Delarherche v preteklem stoletju zgradil veliko lepno tovarno, ki že stolnšestdeset let ni bila prešla v tuje roke. Takšne suknjarne se nahajajo V Sudanu že izza prvih let vladanja Lu-dovika XV., v«ike kakor Louvre In z veličaat-nimi pročelji. Tovarna v ulici Maqua je Imela tri nadstropja z visokimi okni, obrobljenimi z resnobnimi kiparskimi okraski; in v notranjosti je bilo dvorišče, pravo dvorišče palače, v senci orjaških brestov, zasajenih ob zgradbi tovarne. TI*i pokolenja rodbine Delaherche so tu pridobila lepa premoženja. Jules, oče sedanjega lastnika, je podedoval tovarno jmj bratrancu, ki je umrl brez otrok, In Uko je bila sedaj mlajša veja na preatolu. Oče je razširil blagostanje hiše, pa je tudi a svojim razuzdanim življenjem hudo onearečil soprogo. In, ko je U ovdovela, se je tresla pred mislijo, da bi videla sina počenjati očetove lahkomlselnoatl, in si ga je prizadevala ohraniti še preko njego- vega petdesetega leU v odvisnosti pridnega velikega dečka; v U namen ga je oženila z zelo preproato in pobožnjaško ženo. Najhujše pa je, da ae zna življenje atraftno maščevati. Jedva.mu je Žena umria, se je Delaherche, daai ne več mladenič, zaljubil v mlado vdovo iz Charletfvillea, v lepo goapo Magi-notovo, o kateri ao ljudje šepeUli vsakovrstne historije*, in jo je zadnjo jesen poročil vzlic materinemu odgovarjanju. Sedan je kot vele-puriUnako meato že od nekdaj sila strogo so-, dila CharJfvlile, mesto veselja in zabav. Zakon ae aicer ne bi bil sklenil, da ni bil polkovnik de Vineuil, ki je Ukrat čakal svojega imenovanja za generala, obenem tudi stric gospe Gilberte. To sorodstvo —» misel, da se priženi v vojaško rodbino, se ni malo prilegala suk-njarnarju. * Ko je Delaherche zjutraj izvedel, da pojde armada pri Mouzonu Čez Meuao, ae je peljal a avojim knjigovodjo^eiaaom v kolealju na tleti izprehod, o katerem je aUri Fouchard pripovedoval Mauricu. Tolst in velik, zsrdele polti, a krepkim nosom in debelimi uatnicami, ae je ponašal a prijazno čudjo.in veaelo radovednostjo francoskega meščana, ki ljubi lepe defileje vojaških čet. Ker mu je lekarnar v Muozonu povedal, da ae ceaar nahaja v Bay-belski priaUvi, je šel tja gor, videl ceaarja in idtoraj še govoril z njim — cela dolga in nenavadna historija, ki je po svojem povratku ni mogel dovolj pogostoma ponoviti. Ali kakšno atrašno vračanje je bilo to, prav akozi paniko pri Beaumontu, po ceaUh, ki ao mrgolele bežečih vojakovi Dvajsetkrat je le malo manjkalo, da se koleaelj ni prekucnil v jarek. Moža sU ae vrnila Šele ponoči, med zaprekami, ponavljajočimi se brez presUnka. In U izlet! Ta armada, ki jo je hotel videti, kako maršira mimo, in ki ga je v burnem diru avojega umikanja Uko viharno prineala nazaj, vaa ta nenadejana In žalostna dogodivščina mu je polagala na jezik beaede, ki jih je spotoma pač deaetkrat ponovil: "Menil aem, da marširajo proti Verdunu, in nisem hotel zamuditi prilike, da jih vidim . . . Ah, da, zdaj aem jih videl, In zdi se mi, da jih bomo videli v Sedanu, In več, nego nam bo ljubo r Zjutraj ob petih ga je zbudil glasen šum, enak hrumenju odprte zatvornice: 7. armadni zbor je korakal skozi meato. Delaherche ae je naglo oblekel, in v prvem človeku, ki ga je srečal na Turenneovem trgu, je spoznal stotnika Beaudouina. Leto dni poprej je bil stotnik v Charlesvllleu eden intimnih znancev lepe gospe Maginotove; Uko ae je zgodilo, da ga je GilberU predsUvlla pred poroko. ' Zgodbica, ki so si jo nekdaj ŠepeUli na uho, je velela, da se je stotnik po doaeženju vaeh avojih želja rahločutno umaknil auknjarnarju, da ne bi prikrajšal avoje prijateljice za veliko boga-atvo, ki ji ga je ponujal arečnl slučaj. "Kaj, vi BUt" je vzkliknil Delaherche. "In v kakšnem aUnju, mili Bog!" Meaudouin, po navadi Uko brezhiben in Čeden v avoji zunanjoati, je nudil zarea klavern pogled: uniforma blatna, obraz in roke umazane. Vea obupan je pravkar marširal z oddelkom Turkov, ne da bi ai mogel razložiti, na kak način je mogel izgubiti svojo kompanijo. Kakor val drugi, je bil tudi on truden do amrti in napol sestradan. Toda to nI bilo njegovo največje gorje: pred vsem ga je bolelo to, da že od Kelmsa dalje ni mogel premenitl srajce. (Daljo prihodnjič) Carinski uradnik A. E. (ielleria 56 letom je oatal vitek, četudi ni nikoli jedel kruha. Domišljal ai je, da je vprav radi tega oaUl zdrav. SIcer pa Je jedel obilno in ¿¿s' -m mmmA * največjim tekom. Nuazim je Imel zares rad eno £ ¿^ ^ ^ y ^^ samo stvar: carinsko prava ^nunU» ,n rtiIAirHiem golui Knjigo e vedno nosil v-topu,j*- Nekakšen divji ne- tud, je bila težka ko pitana gos je ^ ^ Je bi| pp§. Ko je bil me<| uradnimi urami ^ H ^ n{jMm hot€, ker za trenutek prost, je sedel na ^ pjhj|,0 , v-eh 8tnm, To bi. klop pred carinarnico ter ae prv- u t,nm iim mu oživele.- Žuboreče Je tHj razpravljal z višjim carinskim ,;ok|f -u, Nuszim in uradnikom v zelenorjavl unlfor- zahu,Val četrt kilograma slanine, mi in zlatim ovratnikom. _ JejU zraven kruh, aicer al — Da. gospod višji inšpektor, pokvarite želodec, — sem mu zmleva z uvozom žvepla nI tako svetoval. enostavna. Zares, žveplo bi bilo _ Nikoli ne jem kruha, — mi tr«»ba zaeariniti s tremi odstotki. tttTO tn samozaveatno odgovo-T<*ia lM»dite toliko ljubeznivi in ril. ^ (•oglejte atvar še z druge plati, Ker aem poznal njegova nače-je dejal ln*|»ektorju. ki Je stal In, aem raje molčal. Opazoval pred njim. — kjer gre za dej- M.m ga. ko je vzel is lepa svinč-stvo: slučaj, ko stranka m« vloži nlk in na koščku papirja je! ra-prošnje za breacarinaki pošto» čunati. koliko stane slanina. Imel -fiek! .je Uko zanimivo staromodno — In jaz dam nalog za brez* llatnico, da nem ae Jedva vzdržal rartnuko postopanje, — je zala »meha. rel Nuazimov ««Urat od notranje letnica bufeta je kaj rada ga sijaja. It! pristavljala opazke: < • Postavite zadevo kakor koli — Ali ste ga vicUOi. tega člo-hočete: razen carinskega prava .veka? Popolnoma nam je nanvs-ni znal Nuazim ničesar. Niti ča |tu. Kupil bi četrt kilograma aa-sopiaov ni razumel. Razgovor z lame ter jo pojed^, brez kruha, njim je bil pravcata muka. ZajTakim ljudem nič rada ne atre-nlvari. ki niso bile poaredno ali,Aem. Zak*) ima le tak človek neposredno v zvezi a carinami, je denar? Prej ni bil tak. Po No-Ml gluh. I vem letu ga je prijelo! Na eno «amo atvar je bil še | — Dajte ml še dve trdo ku-jm,nosen, namreč: kljub svojim hani jajci in ostro papriko 1 PONDEUEK, 13. JANUARJI ^ Irene Cacault, ki je bila proglašena za kraljico zimskega fporU v East Tawasu, Mich. Bil je čaa koaila. Drug za drugim ao prihajali cariniki. Jedli ao trdo in mehko kuhana jajca, fiaprike, salame in klobaae. Kadar kdo do a i tega je, ga rad gledam. Sploh ao mi všeč taki divji založaji, ko ljudje trpajo vase hrano kot kurjač premog pod. kotel. Izpil aem čašo piva. In apet sem našel avoj notranji mir. Naalednji dan je deževalo. Nad meatom je goato visela megla. Ko sem vstopil v glavno poslopje carinarnice, ae mi Je zdelo, da me spet čaka tak požrešen dan. Ko aem atopil mimo bufeU, aem naročil dva para klobaa in dejal, da se takoj vrnem. Ali lastnica mi pomaha, češ, naj ae vrnem. — Ali že veste, kaj se je zjutraj zgodilo? *Nekaj aem slutil, a nisem ho-U'\ reči. —. Nuazim Je umrl. Zjutraj Je pozdravil nekega uradnika, želel mu Je dobro jutro In se mrtev zgrudil. —• Kje je? — jo vprašam. — V vratarjev! sobi. Siromak. Stopim tja. Ril je pokrit a papirjem. izpod i^ega je molela aa-mo plešasta glava. Umijem ai roke in vidim pred srboj Nttszima. kako je pojedel četrt kilograma slanine brez kruha. Povrh je izpil še velik ko-zarec mrzle vode. zadnjega v svojem življenju. Muslimanka Azra Vera Gaber Ko je bilo Azri pet let, so jo zaročili a šest let starejšim Saltom, fantom iz dan hoda oddaljene vaal. Njen oče je napravil s Saitovim očetom pogodbo, ki bi jo pozneje rad razdrl, ker je stari Hamid obubožal, in je postal Sait navaden delavec. A pogodba je pogodba in čeprav ni napisana, je sveta pred Alahom in ni dobro človeku, ki jo prelomi. Navsezadnje pa je bil Azrin oče le vesel, ko so jo, petnajstletno dekletce v svatovskih oblačilih naložili na voz in odpeljali na ženinov dom. Doma je imel namreč Še petero hčera, ki jim bo tudi moral najti ženine. Ko je Azra oblekla temno progaste svilene dimije in si prvič potegnila preke obraza feredžo, ni jokala, čeprav je odhajala v neznane kraje in v neznano Življenje. Volja staršev je bila volja Alahova in žena mora biti pokorna moškemu, ki ji ga je Alah določil za gospodarja in soproga. Vendar je z nekakšno tesnobo sedela r.a vozu, in čim bliže je bila kraju, kjer se bo začelo njuio življenje, tem bolj se je tesnoba umikala radovednoati. Nikoli ni še videla svojega bodočega moča. Imela bi rada vedrega in lenega moža, s katerim bi se lahkj postavila pr^d prijateljicami, ko bo prišla domov na obiak. Ni je razočaral. Bil je čeden in lepo je postopal z njo. Samo nekaj ji ni ugajalo na njem, da je nosil obleko kakršno nosijo kristjani, in si je le.pb svečanih dnevih posadil na glavo fes. Ko ji je nekaj dni potem, ko je bila prišla k njemu v majhno, iz blata zidano hišico v predmeatju, rekel, da lahko odloži feredžo in dimije, je bila užaljena in podvomila je v njegovo pravover-nost. Njen oče bi jo ubil, Če bi vedel, da je zavrgla feredžo, in njena mati bi umrla od sramu. Na zimo, ko ae je zavedla, da nosi njunega prvega otroka, ai je izmialll novo, nezaališano atvar: Azra se mora naučiti či-tati in pisati. Upirala se je. Njen oče je dvakrat plačal kazen, ker je ni pošiljal v šolo. "Vse nas hočejo pokristjaniti!" je besnel. "Kaj nam je treba njihove učenosti! Brez nje smo živeli srečno, a zdaj, ko nas posiljujejo z njo. je hudo, kakor še nikoli.'* Toda Sait je bil neizprosen. 1 > - Večer za večerom je morala Azra sedeti ob petrolejki in z okorno roko je prepisovala iz knjige črko za črko. Bila je slaba učenka. Na tihem se je upirala možu, ki je zapustil poU svojih očetov in dedov ter pozabil na postave, ki jih je bil dal veliki Alah. Poleti je Azra rodila hčerko in Sait je opustil učenje. A na zimo, ko je Azra noaila drugega otroka, jo je znova silil, da ae je učila. Zdaj se mu ni več upirala. Vedela je, da je vse zaman in as je bolj pridno oprijela učenja, da bi se ga Uko čim prej rešila. Na jesen je Azra rodila aina in njen sin je umrl. Tudi Azra je dolgo ležali a bolna« in tedaj je spoznala, da ima moža, ki je boljši od vaeh moških, kar jih je poznala. Poleti pa se je Azra kakor po nekem Čudežu raze vela in Sait jo je dražil, da je najlepša med že nami, ki jih je kdaj poznal. Njena sreča pa ni trajala dolgo. Ni ji bilo še dvajset let, ko so ji nekega dne prinesli na dom mr tvega moža 8 stisnjenim prsnim košem. Žalovala je za njim in bi morda žalovala brez konca in kraja, če bi se nenadoma ne spomnila, da nima več- od čeaa živeti. Bila je sama s svojo hčerko in nikjer nobene pomoči. Razmišljala je in prišla do Užkega, neizprosnega zaključka: Če hoče živeti, mora delati! In napotila se je v tovarno, kjer je nekoč delal njen mož in prosila za delo: "Delo bi «e že dobilo, toda kako boste delali 8 feredžo na obrazu?" soji rekli. ; Azra je molčala. Spomnila se je, kako je zaman iskala v mestu dela kot perica in kako ae je zaman ponujala v bogatih muslimanskih hišah za služkinjo. Po hudem notranjem boju je naposled snela z obraza feredžo in uradnik, pred katerim je sUla, je osupnil nad njeno mirno in nežno lepoto. Ko mu je priznala, da zna tudi čitati In pisati, ae je zamislil. Pol leta zatem je postala Azra uradniška pripravnica in šele čez dolgo časa so jo prenehale sovražiti njene muslimanske sosede ,ker je bila zavrgla feredžo, da bi se lahko preživljala. Hvala Alahu In njegovemu preroku, življenje je bilo trdo, toda Azra se tudi z nezakritim obrazom ni izneverila ne svojemu bogu in ne avoji islamski veri I Narobe svet. Napisal Mihail Zottenko U Učitelj Ivan Mihajlovič Tru-pikov je potegnil za avoj obnošeni pražnji suknjič, zakašljal v nasUvljeno roko in nato odšel z oboUvljajočimi se koraki v razred. "Spet ste zamudili!" je dejal reditelj. Ivan Mihajlovič je bil v zadregi; spoštljivo je pozdravil razred in tiho dejal: "To je zaradi cestne železnice . . . zato, ker aem zamudil tramvaj . . .** Boječe je aedel na rob stola in zamižal, Čudni spomini ao se vsiljevali njegovim možganom. On, učitelj zgodovine, stopi v razred in vsi učenci vaU-nejo. In on, Ivan Mihajlovič Trupikov gre 8 trdnimi koraki h katedru, odpre razrednico in . . . oh, nenavaden mir se je tedaj razlil po razredu. In nato pogleda Trupikov zelo stro-go v razrednico in pokliče ime: "Semenov Nikolaj!" Učitelj ae je zdrznil, odprl oči in dejal tiho: "Semenov . . "'Kaj je že spet?" je vprašal u-čenec, ogledujoč ai album z znamkami. "Nič, nič!" je dejal učitelj. "Tako sem mislil. Prosim, ne pripisujte temu nobene važnosti!" Ivan Mihajlovič je šel po razredu. / "Prosim oproščen j a, mladi tovariši," je dejal, "za danes ste imeli ... to se pravi, reči sem hotel » t , predlagal sem vam, da preberite reforme nekdanjega Aleksandra I . .T" Jaz, verjami- 3 te mi, mladi tovariši rim o cesarjih. Po razredu je naaUl nmeh "Samo Uko aem mialu je dejal učitelj. "To je . hitro ae razburim . . . mladi! v«riši . . . Prosim, ne razlagiL te si mojih besed napačno/fl vztrajam pri tem. Kar v^ aem, če nočete pripovedovati t2 variši . . ." ^ , "Molči no vaaj minuto'" j nekdo dejal. "Kraka kakor sri ka!" % "Molčim, že molčim..jt ^ jal učitelj. "Jaz . . . aamo m tiho bi vprašal tovariša Zemei kina, katere politične novice j! prebral v časupiau 'Pravdi' A Zemečkin je odložil časopii i| dejal: "Kaj naj to pomeni? »J miga vanje? Menda naj bi om žil časopis? Da, kaj ne ve«¡] da, zato vaa lahko ..." "Nič . . . nič. Pri bogu, nié To se pravi... o bogu nisem dejaL Prosim, ne razumite napak l" Učitelj je ves razburjen a koračiti po razredu gor in dol "Nikar mi kar venomer * smukkj mimo oči !" je nekdo d* Jal, "posUvi ae k Ubli!" Učitelj je stopil k Ubli in ^ pričel, vaekujoč se v krpo za brij sanje, tiho jokati. " -T—*- '! Tako? Tako- Pisatelj: "Tako ne gre vi dalje, ljuba moja; saj ne zaali Žim niti- za peneaa!" ■■ Žena: "Nekoliko pa verni« pretiravaš, dragi!" . ■■ Pisatelj: "Mislim namreč p» resa na tvojih klobukih!" Ali ate naročeni na dnev "Prosveto"? Podpirajte avoj I TISKARNA S.N.P.J 8PREJBMA VSA Tom (iirdler. predsednik puhlic Steel Corp. Ksr skupsj nsj bi šls Zagovornik obtožencu po obsodbi: "Kazen bova pač morala sprejeti." Obtoženec: "Zelo ljubeznivo. Kdaj pa pojdeva sedet?" ' —' Zafrknil ga je Pri neki obravnavi je bila zaslišana priča. Odvetnik tožene stranke je pričo oholo vprašal: "AH ate bili v zaporu?" Priča je prikimala. Tadej se Je odvetnik aamozaveatno obrnil k sodniku: 'Nu, zdaj aami vidite na kakšne priče ae opira nasprotna stranka.** Predsednik ae obrne na pričo vprašanjem: "Zakaj ste bili v zaporu? Mimo odgovori priča: "Po poklicu sem sobosliksr. in tako ao me poklicali, da preple-1 akam celico, kjer je aedel neki odvetnik, ki je sleparil pvoje kfl-jents.- *» ▼ tiikariko obrt »padajoča dela Tiska vabila za veselice in zhode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih .L VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJM DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI I Vsa pojasnila daj« vodstvo tiskarna Cane smerna, unljiko dalo prva vrsto Pišita po informacija na naslov t S.N.P.J. PRINTER? 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon RockwsU 4904 ~ . Tam s« doba na fteljo t odi vsa astmana pojasnila . CHICAGO. ILL. ____I naroČite si dnevnik prosveto Pa aUapa 1L rada« konvaodj« aa Iskks naroči aa Hat Proavata Is prišteje eden, dva, tri, štiri aH pet članov Is ase draiiae k eat aarei-nlnL Liet Proeveta atane aa vaa eaako, aa člane aR nečlane $i.H «• eae leta« naročala«. Ker p« člani že plačajo pri aseasaento 91 J« » todnik, aa Jim t« prišteje k naročakd. Torej aedaj ni varefca. r«0. t* J« Uet predrag aa član« SNPJ. Ust Preeveta J« vaša tastalaa Is Zetovo J« v vsaki drnšinl aekde. U M rad «tal liet vaak dan. . PojaanlloVselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti £Us SNPJ, ali če ae preeeli proč od draŠln« in ko «ahteval aem svoj M tednik, bod« moral tlatl član ii dotlčne družine, ki j« tako «kopa* naročena na dnevnik Proeveta, to takoj nameniti npravnlštvn liita. in obenem doplačati dotično vsoto lietn Proeveta. Ako toga m atori, tedaj mora oprav«litvo anlšaU datum aa to vsoto naročnika. Cm Usta Proeveta Je: Za Zdrai. države bi Kaaade M.M Z« Clcere in CMeag« Je....Ti« 1 tednik ta.............4J9 1 todnlk In...... ...... S tednika ta............I .M . I tednika ta............. lJJ S tednike ta......*.....Ul S tednike ta.............* " 4 tednike In............ l.Zf I tednikov In........... nič Za Bvropo Je.. 4 tednike ta...... B tednikov In..... trt m .M.M 11 polnit« ■podaji kupon, pritožite potrebno veote denarje aH M«" Order v pierna In al naročite Preevot«. liât. Id Je PRO« V ET A, SNPJ, MIT So. Uwndale A v«. Cklcafo. Ilt Prt loi eon peti I ja ai naročnino 1) (mo........................ Proarete veote $... .....O. droštve št. Naatov Uetevite tednik In ffn prlptftte k moji neročnlnl «d eledečth «eee» meje dmUae: I)............ 1 D............ v v /"T .ČL drnštva Cl. drnštva št..,.- š)....... ................ ............ČL draštea it. »■'••• ••.••••/•........••...........♦.......ČL drnštva It.•••••** ■asta............................... Država*.«•••••«••••••***" Rev aseašnft....................gtar nnrahrik.........